You are on page 1of 16

ITALIJANSKA BAROČNA OPERA

J. PERI C. MONTEVERDI Rimska šola Opera v Benetkah

intermezzi .OPERNI ZAČETKI . pesmi) Drame s scensko glasbo Pastirske drame Madrigalne komedije Medigre k predstavam .FIRENCE        VPLIVI: Liturgična drama in pesemske igre Šolska drama (zbori.

CACCINI. 1600 J.FLORENTINSKA KAMERATA 1580/92      Akademski krog po antičnem vzoru Posnemanje učinkov antične glasbe Monodija – petje ob kitari/lutnji. Evridika. 1598. general bas Zbori – kot prekinitve recitativa . PERI – Dafne. 1600 – – Stile recitativo. instrumentih s tipkami G. Evridika.

VSEBINE PRVE OPERE        PASTORALNE DRAME – pastirske igre Grška mitologija Močna čustva Čudeţi Čarovnije Presenečenja (manierizem) Dramma per musica. opera ok. 1600 .

PREDSTAVITEV TEMATIKE (suhi recitativ)   UVOD – PROLOG – . LUTNJE) FANFARE RECITATIV.DRAMMA PER MUSICA  PARTITA V DVEH SISTEMIH – – VOKAL INSTRUMENTAL (ČEMBALO.

spremljava Disonanca – nosilka dramatike Napetosti – pribliţevanje KANTATI in OPERI BALETNI VLOŢKI (vpliv francoskega baleta) OPERE: ORFEJ 1607.1642 .CLAUDIO MONTEVERDI       Vplivi: MADRIGAL – instrum. ARIADNA – 1608 KRONANJE POPEJE .

OPERA – VPLIV NA RAZVOJ OBLIK SIMFONIJA  UVERTURA  ARIJA  RECITATIV  KANTATA  PASIJON  .

AFEKTI Beseda vodi glasbo Melodija .CILJI MONTEVERDIJEVE OPERE        MITOLOŠKE ZGODBE IDEALIZIRANJE ČLOVEKOVEGA ŢIVLJENJA PRIKAZOVANJE ŢIVLJENJSKIH RESNIC ČLOVEŠKI OBČUTKI.nosilka duševnih stanj Inštrumentarij dobi izrazno vlogo .

ZNAČILNOSTI SLOGA    Stile recitativo – pripovedujoče.dur-veselje… . F. vodi v Stile espressivo in Stile rappresentativo – uprizarjajoči – – – Prikaz dejanj in čustev Svoboda disonance Raba tonalitet – delitev po značilnostih: g-molžalost.

dvodelni ariji in ariji da capo .MONTEVERDIJEVA OPERA       RECITATIVI ARIJE DUET MADRIGALNI SESTAVI PLESNE TOČKE Temelji recitativni ariji.

godala-spanje Uvertura – podzemlje…. pozavne-smrt. orgle-Orfej. regalduše umrlih.Monteverdijeva opera      Orkestralni nastopi: UVERTURA RITORNELI Kot KONTRASTI RECITATIVU VLOGA ORKESTRA – – Opisovanje prizorov. .

RABA ČETVEROZV. ZMANJŠANE SEPTIME ZVEČANE KVINTE MODULACIJE – efekti. in PETEROZV. Kronanje Popeje VZOR oblikovanja karakterja in strasti .Monteverdijeva harmonija       SVOBODNA RABA DISONANCE IN DINAMIKE SVOB.

A. Stradella .OPERA V RIMU – 1. st. Benetke.       Iz Firenc v Rim. Luigi Rossi. kasneje tip francoske in italij. 17. Neapelj NOVOSTI: recitativ z izrazitejšo MELODIČNO LINIJO UVERTURA. Vpliv na Scarlatijevo in Lullyjevo uverturo BALET Stefano Landi. pol.

personifikacija pojmov VPLIVI: duhovna opera. oratorij.OPERA V RIMU       NOVOSTI: humornost. polifonija. KASTRATI Zametki OPERE COMIQUE Recitativo secco (čb) Recitativo accompaniato (ork.) ZBORI. opera buffa. Mozart in Rossini .

kvarteti . terceti. fantastika 1637 – prvo javno gledališče Opera . pihala. komične figure – – – – Kopičenje scenskih efektov Zmanjšanje orkestra in zbora Orkester: godala. ukinitev zbora Solisti: dueti.OPERA V BENETKAH     Monteverdi – 1613. potreba nižjih slojev. motivi. Marku Dela po naročilu. kapelnik pri sv. zgod.

generalbas SINFONIJE – operne predigre.OPERA . LIBRETO – GLASBA. dramatika Spremljavo določa kapelnik Francesco Cavalli. akord.NAČIN ZABAVE        Melodika BEL CANTA Razvija se ARIOZNOST Recitativ – označuje osebe. C. – hom. Monteverdi .