GRČIJA

have no grief at all.“ . SEIKILOV EPITAF „While you live. life exists only for a short while and time demands its toll. shine.

.

N.GLASBENA UMETNOST EGEJSKIH KULTUR (3000-800 PR.) . ŠT.

 glasba prihaja od bogov  POMEN:  vsakdanjost  obredja  oblikovanje značaja  slavnostni sprevodi posvetnega in vojaškega značaja  športna in glasbena tekmovanja  INSTRUMENTARIJ:  harfa. . MIKENSKA KULTURA.  lira.  dvojni aulos.  ZNAČILNOSTI:  vpliv Mezopotamije in Egipta.EGEJSKE KULTURE KIKLADSKA KULTURA. KRETSKA KULTURA.  bogata mitologija.

. N. ŠT.GRŠKA KULTURA 800-34 PR.

. aulodija.  zborno petje.  epe izvaja govorec.  Arhaično obdobje (7. kitarodija neodvisna od epa. n št.  poklicni umetniki.  kitarodija (petje s strunsko igro) aojdov.  musiké “živi” v epiki. n. pr. pr. tudi zborovska lirika.)  mitsko.)  razvoj in razmah lirike (petje ob liri). stol.  kultura še v ustvarjanju. št. KRONOLOŠKI POTEK  Predarhaično obdobje (8. in 6.  aulos. stol.

 osamosvajanje od pesništva in plesa.).)  tragedija (vsi principi gr.  Helenistično obdobje (po l.  glasbena tekmovanja  doba instrumentalnih virtuozov. KRONOLOŠKI POTEK  Klasično obdobje (5.-4.  glasbeni zapisi.  glasbena teorija. stol. št)  enotnost musiké – ples in petje zbora – razpade na : GLASBENO (posebna instr. literarno-glasbene um. . glasba) IN GOVORNO (proza) UMETNOST. n št. pr. 336 pr. n.  zelo raznovrstna kultura (vplivi).

ZNAČILNOSTI GRŠKE GLASBE .

 teoretski sistem grške glasbene teorije.  pentatonika.  profesionalno koncertno muziciranje. GRŠKA GLASBA  nepogrešljiva v vsakdanjem življenju. .  instrumentarij.  etični glasbeni sistem.  tesna povezava z drugimi umetnostmi.  posreden vpliv na evropsko glasbeno kulturo.  pomembna vloga pri kultnih obredih.

Erato: ljubezenska pesem. ZNAČILNOSTI  čas mitov in bogov:  APOLON – bog luči.  DIONIZ – bog opojnih prasil narave. MELOS: instrumentalna glasba. plesa in znanosti (Klio: junaška pesem. Evterpa: glasba. glasbe in pesmi. jezika. ples. Kaliopa: pesem. narave in gledališča. Terpsihora: zborna lirika. . igralec na liro in vodja. NOMOS: melodični vzorec. flavta). vina. resnice.  9 MUZ (MUZIKÉ) – zavetnice različnih vidikov glasbe.

plemenita  povezan s kulturo Dioniza (bog ekstaze. uteleša zemljo čustva. ples).petje ob spremljavi instrumeta . praksah.  red. .  slavnostni ples.  izvajajo jih med verskimi  bučno veseljačenje so vodil prazniki. in rast). DIONIZIJSKA  duhovni del.instrumentalna glasba 1.  aulos. pa tudi kot pijani moški oblečeni v surove družabne plese ob kože koz. kíthare.  ob spremljavi lire in  čustvena glasba. za doseganje blaznih vibracij plesa. za doseganje katarze.  Antična Grčija razlikuje med apolinično in dionizično glasbeno zvrstjo: .  nagonski del. ki  divji ples strasti (orgazmičen vključuje počasne plese. APOLINIČNA 2. privzdignjenost. ki so peli in igrali prireditvah in pogrebnih ter izrekali dobrodošlico Dionizu. jasnost.

.

.

GLASBENE OBLIKE  petje ob spremljavi instrumenta:  KITARODIJA  AULODIJA  instrumentalno igranje:  KITARISTIKA  AULETIKA  zborno petje:  paian/pean (Apolonu posvečena pesem s spremljavo kíthare)  ditiramb (obredna pesem v čast Dionizu ob spremljavi aulosa ali barbitona)  hymnos (slavnostna pesem bogovom s kítharo)  skolion (pivska pesem z aulosom ali barbitonom)  melodrama (deklamacija ob glasbeni spremljavi)  threnos (žalostinka ob aulosu)  hymenaios (svatbena pesem ob spremljavi aulosa) .

 lira (7 strun). 4 ali 5 strun). .  harfa.  barbiton (za spremljavo petja pri pitju.  kíthara (iz forminksa. 5 do 12 strun. edino strunsko glasbo za Dioniza). tudi s plektronom). INSTRUMENTARIJ  STRUNSKI INSTRUMENTI:  forminks (najstarejši instrument.

.  sirinks (panova piščal).  salpinks (trobenta iz kovine. iz male Azije). INSTRUMENTARIJ  PIHALA IN TROBILA:  aulos (iz lesa. z dvojnim trstnim jezičkom. dvojni aulos: z držalom. zvok sladek in strasten. signalni instrument).

 ksilofon. .  kymbala (činele). INSTRUMENTARIJ  TOLKALA:  kastanjete (posvečena Dionizu).  tympanon (boben).  krupezion (z nogo igrane raglje).

GLASBENA TEORIJA  Pitagora (6. . kromatika in enharmonija).  Aristoksen  slušna izkušnja.  z akustičnimi poskusi določil tone in razmerja med njimi. n.  glede na položaj poltona ločimo:  dorski.): »osnova glasbe so števila«  števila najbolje izražajo bistva vseh stvari in pojmov. stol.  frigijski  lidijski.  temelj – TETRAKORD. pr.  v naravi se vse giblje po zakonih števil. št.  GRŠKI TONSKI SISTEM:  lestvice imajo izreden pomen (pentatonika. heptatonika.