IMPRESIONIZEM

CLAUDE DEBUSSY, MAURICE RAVEL,
OTTORINO RESPIGHI, PAUL DUKAS, MANUEL
DE FALLA, CHARLES IVES;

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC, JANKO RAVNIK

Impresija. sončni vzhod .Claude Monet.

lat. svež in originalen vtis. soleil levant (1872/1873). gibanje je nastalo v Parizu poimenovano po sliki Clauda Moneta Impression. polovice 19. zavračali upodabljanje idealne lepote. . navdih črpali iz prizorov vsakdanjega življenja. stoletja. impressio – vtis.  poudarjanje vtisa o razpoloženju in vzdušji. umetniška smer 2.

stoletje. tonsko slikanje. nastal ob prelomu iz 19. prevlada majhnih glasbenih oblik. emancipacija disonanc in popolna osamosvojitev akorda. . opustitev jasnosti linij in postavitev zvočne barve na prvo mesto. barvita orkestracija. programska glasba. nemoteno gibanje melodije. modusi). v 20. pentatonske lestvice. širjenje mej tonalitet (celotonske. Impresionizem v glasbi kompozicijski stil v glasbi. pojavil v Franciji.

harfa.Glasbene korenine odpor na romantično glasbo Kulturne korenine pozno 19. godala. stoletje v Parizu pihala. Značilna glasbila komorne skupine Priljubljenost 1890–1940 . klavir.

Claude DEBUSSY (1862-1918) .

 1894 Preludij k favnovem popoldnevu. .  1872 študij na Konservatoriju. Življenje  revna družina s petimi otroki.  1915 urejanje Chopinovih del  bolehanje in operacija.  teta mu priskrbi učitelja klavirja.  slab dirigent.  poletna služba hišnega glasbenika (von Meck).  1884 tekmovanje Prix de Rome.  krog enako mislečih mladih umetnikov (E.  1889 Svetovna razstava v Parizu. Satie. Dukas).  1911/12 sodelovanje z Djagilevim in D ʼAnnunziem. P.  po dolgotrajni bolezni umre marca 1918.

Etudes pour piano. POZNA (od 1911): klasicistične težnje in jasnejše linije (Jeux . . 3. Suite bergamasque (Claire de lune). Préludes).Pour le piano.balet. Estampes. 2. Peleas in Melisanda. Podobe. učinki s cerkvenimi tonovskimi načini. veliko del za klavir . violo in harfo. pentatoniko. Sonata za flavto. akord kot zvočna barva (Godalni kvartet v g-molu. Violinska sonata). ZRELA (1890-1911): imp. celotonsko lestvico. disonanco. ZGODNJA (do 1890): razvija lastno glasbeno govorico (Dve arabeski. Nokturni. Preludij k favnovem popoldnevu. Morje. Dela 1.

Maurice RAVEL (1875-1937) .

• E. • pri 7 dobi prvega učitelja za klavir. • Apaši. • prve kompozicije pri 12. . 1928 v ZDA • 1932 nesreča. • 1889 pariški konservatorij. starogrški tonski načini. študij kompozicije. • 1917 umre mati. • 1909 Sergej Djagilev (Daphnis in Chloe). selitev v Pariz. Satie in njegov vpliv (eksotična preoprostost. harmonične sekvence). • 1922-26 koncertna turneja po Evropi. Življenje • rojen v baskiji v mestu Cibour. • zelo navezan na mater. • Faure. • Pavana za umrlo infantinjo in slava.

1919).  Couperinov nagrobnik (1917.  Pavana za umrlo infantinjo (1899).  Čarovna beseda (1919/20) – opera.  Španska rapsodija (1907).  Valček (1919/20). .  Bolero (1928). Dela  uvertura opere Šeherezada (1898).  Zrcala (1904/05).  Vodometi (1901).

ki se pojavljajo od začetka do konca skladbe: 1. RITEM 2. OSTINATO (basovski instrumenti) . Bolero (1928) Elementi.

DVE MELODIČNI TEMI A . oblikovna shema: AA BB AA BB AA BB AA BB AB 3.

B .

• bolero (šp.kastanjete.• Ida Rubinstein. novembra 1928. ples v ¾ iz poznega 18. • premiera 22. . Bizet. • Fandango. stol.. Ples solista ali para ob spremljavi vokala in instrumentov . Debussy. Chopin. kitare). • 17 min.