1730/50-1820

KLASIČNA=KLASICISTIČNA?

 “Človek s pomočjo razuma in z možnostjo kritične presoje doseže samostojnost in neodvisnost.  povezave z antiko.  viharništvo (Sturm and Drang ⇨ RAHLOČUTNI SLOG).  Jean Jacques Rousseau (Vaški vrač). .  Enciklopedija (1751).”  Razsvetljenstvo.

.

 nove glasbene oblike. .  javne koncertne ustanove. prepletanje stilov.  ravnovesje med obliko in izrazom.  od fevdalizma k meščanstvu.  profesionalno in amatersko predajanje glasbi.  obračanje k antiki – problem v glasbi!.

 ljubezen.GALANTNI SLOG  nasprotje “učenemu” kontrapunktičnemu slogu:  Rameaujeva harmonija – konec ktp mišljenja. .  lahka ornamentika  čiste oblike  pastoralne scene. nova melodija  glasba namenjena ljubitelju:  spevna melodija s spremljavo  kratke fraze.

BERLIN. DUNAJ .MANNHEIM.

J. violina)  J. fuga)  kontrasti  občutljivo izvajanje  didaktične šole za inštrumente (flavta. Mozart . homofonija  sonatna oblika (prej suita. Quantz  L.

koncertne dvorane.  neposredni izraz osebnega občutja.  menjavanje dura in mola.  zadržki.  plesni značaj. V. domišljija. .  kromatična napetost. STAMITZ .  klavir.  J.  spevnost. lahkotna in elegantna.napoved zlate dobe simfonije (Menuet) in komorne glasbe. klarinet. RAHLOČUTNI SLOG (1740-1780): Značilnosti:  proti baročnemu afektu in patosu.  dinamični kontrasti.  umetnost meščanstva: saloni.

MANNHEIMSKE MANIRE:  „mannheimski vzdih“:  „mannheimska raketa“:  „mannheimski valjar“:  nenadna splošna pavza. „mannheimski ptički“ .

 češki elementi.  František Ksaver RICHTER  Anton FLITZ . dela za violine. trio sonate. rog.  klarinet. Jan Vaclav STAMITZ  simfonije.  dosledna uporaba 4-stavčne strukture.

S nemški center.  Johann Gottlieb GRAUN. Carl Philipp Emanuel BACH. Johann Joachim QUANTZ. .  goji baročno izročilo. Carl Heinrich GRAUN.  Friderik Veliki. František BENDA.

Bach ANGLIJA: J. pol. C. 18. Bach  spremenljivaslava Wilhelma Friedemanna in Johanna Christopha. E. “Bachova glasba” – 2. . stol. Ph. NEMČIJA: C.

.

 komponira:  Halle – cerkvena glasba (orgelske skladbe).  poučuje orgelsko in klav. najljubši Bachov sin.  pri 15. nezadovoljstvo. s tipkami (fuge. s tipkami (v učne namene). sonate).  postane organist (Halle. Dresden. Berlin).  Dresden – elegantna ansambelska glasba. notranji nemir.  Berlin – skladbe za instr.  večkrat reven. skladbe za instr. letih gre na študij violine. . igro.

kasneje instr. 1768 – Hamburg (direktor cerkvene glasbe).  vokalna in instrumentalna (velik poudarek klavirju).  bleščeča kariera:  30 let v službi pruskega kralja (1738-67). pedagoška dejavnost (klavirska šola).  GLASBA:  veliko nasprotij (vznemirljiva in dramatična/čustvena).  Klavirske sonate: 3-delnost s počasnim srednjim stavkov.  l. .  stiki z drugimi pomembnimi skladatelji. s tipkami. najbolj nadarjen od vseh otrok.  igra flavto.  študij prava v Leipzigu.

Ph.  l.  glasbeni učitelj kraljice.  srečanje z Mozartom (vpliv na zg. Milano: organist v stolnici).  l.  po očetovi smrti zanj skrbi C. prve glasbene lekcije od očeta. Neapelj. opero. koncerte in simfonije).orkestralna dela (60 simfonij in opernih prediger). pregledna zgradba.  v 70. komorna glasba. .  oragnizira koncerte (Abel).  kantate. glasba za instr. letih zelo iskan skladatelj (opera+instr. 1754 študij v Italiji (Bologna.  očaran nad it. E. it.  objavlja koncerte in druga dela. 1762 Anglija  uveljavil kot zrel operni skladatelj in direktor.  GLASBA:  zelo melodičen (galantni stil). 12 sonat za klavir).. glasba). stipkami (18 klavirskih koncertov. vpliv.

.  plesna glasba. glasba – nova simf.  še zmeraj baročna tradicija.  instrum. glasba. načelo kontrasta). stičišče različnih kultur.  Georg Christoph WAGENSEIL (tudi čembalist).  brez dinamičnih efektov. Georg Mathias MONN (menuet.  meščanstvo pomemben nosilec kulture.

 Muzio CLEMENTI.  Luigi BOCCHERINI. Giovanni Batista SAMMARTINI. .

RAZVOJ IN GLUCKOVA REFORMA .ZNAČILNOSTI.

: dominira KASTRAT. legendarne. tudi PRIMADONA.  vsebine: mitološke. Opera-ballet). zgodovinske.  libreto: Pietro METASTASIO. OPERA SERIA in GRAND OPÉRA (Tragedie lirique. stol.  začetek 18. .

 IZMENJAVA ARIJE in RECITATIVA.  se popolnoma prilagodita pevčevim sposobnostim.  glasba in drama:  stojita druga ob drugi.  sklep ZBOR ali ANSAMBEL SOLISTOV. .  teksti arij:  ne ustrezajo liku.  ne ustrezajo dramski akciji.  začetek NEAPELJSKA SINFONIJA.

 ZAHTEVE: vrnitev opere k temeljnim načelom – naravnosti. pesnik CALZABIGI. grand opére. proti okostenelosti it.  grof DURAZZO. opere serie in fr. .  Dunaj.

 rec. .  zbori .  uvertura povezana z dogajanjem.  brez koloraturnih arij.  glasba oblikuje osebe.  konec arie da capo. Glasbene novosti:  glasba se mora podrediti dramskemu dogajanju.vloga dogajanja kot v antiki. accompagnato (govorjeno petje ob spremljavi godal) stopi na mesto rec. secca (s čembalom).  glasba povezuje več slogov:  beneški arioso  francoski balet  angleška in nemška pesem.  dejavna vloga baleta.

1773 selitev v Pariz.  L.  l.  zanimanje za glasbo.  Dunaj: služba pri plemiču.  študij v Pragi.  l.  spozna italijansko opero in se izuči obrti.  l. . Milano: učenec Sammartinija. 1754 vrnitev na Dunaj (skladatelj v dvornem gledališču).  opere v neapeljskem slogu.  umre na Dunaju. iz nemške družine gozdarjev.  potujoči muzikant. 1737. 1745-52 potuje po Evropi (London).

 DELA:  REFORMA OPERNIH PRAVIL⇨PREVRAT V OPERI. 3 osebe  antična tema  ni koloraturnih arij  kastrat (Orfej). Angiolini). slogu. 1761 (Calzabigi. .  enodejanka L‘Innocenza guistificata. manj belkantistične svobode  pomembna vloga zbora  kitična pesem  recitativ spremljajo godala (prej čembalo)  dramatični kontrasti  ujemanje besedila in glasbe  tonsko slikanje. 1762:  prvič preizkusi novo teorijo o operi  libreto: preprosta vsebina.  opera ORFEJ IN EVRIDIKA.  balet DON JUAN.  zaporedje komičnih oper v fr.

 učinkovito izmenjavanje različnih razpoloženj.  brez kastratov. 1767  uvertura tesno spojena z dramo.  uvertura neposredno prehaja v opero.  večja vloga skladatelja. opera ALKESTA.  naslovna vloga kastratu. – tudi pihala.1779. 1774  ARMIDA.  opera PARIS IN HELENA. accomp.  IFIGENIJA NA AVLIDI. 1770  uvertura kot integralni del drame.  reforme tragédie lirique:  r. . 1777  IFIGENIJA NA TAVRIDI.

Related Interests