KLASICIZEM

1730-1820

UVOD

 KLASIČNA=KLASICISTIČNA?

.”  Razsvetljenstvo.  Jean Jacques Rousseau (Vaški vrač).  viharništvo (Strurm and Drang ⇨ RAHLOČUTNI SLOG).  povezave z antiko. ZGODOVINSKI ORIS  “Človek s pomočjo razuma in z možnostjo kritične presoje doseže samostojnost in neodvisnost.  Enciklopedija (1751).

KRONOLOŠKA OPREDELITEV .

 profesionalno in amatersko predajanje glasbi.  od fevdalizma k meščanstvu.  obračanje k antiki – problem v glasbi!. .  javne koncertne ustanove.  ravnovesje med obliko in izrazom. UMETNOST V KLASICIZMU  ustvarjanje: prepletanje stilov.

PREDKLASIKA  GALANTNI SLOG  nasprotje “učenemu” kontrapunktičnemu slogu. nova melodija. .  glasba namenjena ljubitelju:  spevna melodija s spremljavo  lahka ornamentika  čiste oblike  ravnovesje med obliko in vsebino  Rameaujeva harmonija – konec kontrapunktičnega mišljenja.

POMEMBNA SREDIŠČA GLASBENE UMETNOSTI 18. DUNAJ . BERLIN. STOLETJA MANNHEIM.

koncertne dvorane. MANNHEIMSKA ŠOLA  RAHLOČUTNI SLOG (1740-1780):  proti baročnemu afektu in patosu.napoved zlate dobe simfonije (Menuet) in komorne glasbe. lahkotna in elegantna.  umetnost meščanstva: saloni. .  neposredni izraz osebnega občutja.  Stamitz .  plesni značaj.

fuga)  kontrasti  občutljivo izvajanje  didaktične šole za inštrumente (flavta. violina)  J. J. Mozart  mannheimski vzdih . Quantz  L. ZNAČILNOSTI GLASBE  homofonija  sonatna oblika (prej suita.

dela za violine. trio sonate. VODILNE OSEBNOSTI  Jan Vaclav STAMITZ  simfonije.  češki elementi.  klarinet.  František Ksaver RICHTER  Anton FLITZ .

 goji baročno izročilo. František BENDA. Carl Heinrich GRAUN.  Johann Gottlieb GRAUN.  Friderik Veliki. Carl Philipp Emanuel BACH. . Johann Joachim QUANTZ. BERLINSKA ŠOLA  S nemški center.

E. Bach  spremenljiva slava Wilhelma Friedemanna in Johanna Christopha. pol. BACHOVI SINOVI  “Bachova glasba” – 2. 18. C. Ph. stol. Bach ANGLIJA: J. NEMČIJA: C. .

.BACHOVA RODBINA (»BACH« = GLASBENIK).

Berlin). s tipkami (fuge. sonate).  postane organist (Halle. Dresden. letih gre na študij violine.  pri 15.WILHELM FRIEDEMANN BACH (1710-1784)  najljubši Bachov sin.  Dresden – elegantna ansambelska glasba. 12 Polonaises. skladbe za instr. nezadovoljstvo. igro.  komponira:  Halle – cerkvena glasba (orgelske skladbe). notranji nemir. . s tipkami (v učne namene).  večkrat reven.  Berlin – skladbe za instr.  poučuje orgelsko in klav.

 vokalna in instrumentalna (velik poudarek klavirju). pedagoška dejavnost (klavirska šola).  igra flavto. 1768 – Hamburg (direktor cerkvene glasbe).  študij prava v Leipzigu.  stiki z drugimi pomembnimi skladatelji. s tipkami. .  bleščeča kariera:  30 let v službi pruskega kralja (1738-67). CARL PHILIPP EMANUEL BACH (1714-1788)  najbolj nadarjen od vseh otrok.  GLASBA:  veliko nasprotij (vznemirljiva in dramatična/čustvena).  l. kasneje instr.  Klavirske sonate: 3-delnost s počasnim srednjim stavkov.

 očaran nad it. Neapelj. komorna glasba.  oragnizira koncerte (Abel). 1762 Anglija  uveljavil kot zrel operni skladatelj in direktor.  GLASBA:  zelo melodičen (galantni stil). opero. stipkami (18 klavirskih koncertov. Ph. .  po očetovi smrti zanj skrbi C. Milano: organist v stolnici). pregledna zgradba..  v 70.  objavlja koncerte in druga dela.  l. 12 sonat za klavir).  kantate. it.  glasbeni učitelj kraljice. E. vpliv. letih zelo iskan skladatelj (opera+instr.  l.  srečanje z Mozartom (vpliv na zg. glasba).orkestralna dela (60 simfonij in opernih prediger). glasba za instr. koncerte in simfonije). 1754 študij v Italiji (Bologna. JOHANN CHRISTIAN BACH (1735-1782)  prve glasbene lekcije od očeta.

 brez dinamičnih efektov.  instrum. Georg Mathias MONN (menuet. glasba – nova simf. DUNAJSKA ŠOLA  stičišče različnih kultur.  plesna glasba. načelo kontrasta).  še zmeraj baročna tradicija.  Georg Christoph WAGENSEIL (tudi čembalist).  meščanstvo pomemben nosilec kulture. glasba. .

 Luigi BOCCHERINI. . ITALIJA  Giovanni Batista SAMMARTINI.  Muzio CLEMENTI.

STOLETJU ZNAČILNOSTI. RAZVOJ IN GLUCKOVA REFORMA . OPERA V 18.

legendarne. tudi PRIMADONA.: dominira KASTRAT. ZNAČILNOSTI IN RAZVOJ  OPERA SERIA in GRAND OPÉRA (Tragedie lirique. .  libreto: Pietro METASTASIO. Opera-ballet).  začetek 18.  vsebine: mitološke. stol. zgodovinske.

ZNAČILNOSTI IN RAZVOJ  IZMENJAVA ARIJE in RECITATIVA.  ne ustrezajo dramski akciji.  teksti arij:  ne ustrezajo liku.  sklep ZBOR ali ANSAMBEL SOLISTOV.  začetek NEAPELJSKA SINFONIJA.  glasba in drama:  stojita druga ob drugi. .  se popolnoma prilagodita pevčevim sposobnostim.

pesnik CALZABIGI.  CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK  Dunaj.  grof DURAZZO.  ZAHTEVE: vrnitev opere k temeljnim načelom – naravnosti. grand opére. opere serie in fr. OPERNA REFORMA  proti okostenelosti it. .

secca (s čembalom).  r.  konec arie da capo.  brez koloraturnih arij. .  glasba oblikuje osebe.  glasba povezuje več slogov:  beneški arioso  francoski balet  angleška in nemška pesem.  uvertura povezana z dogajanjem.vloga dogajanja kot v antiki.  dejavna vloga baleta. OPERNA REFORMA  Glasbene novosti:  glasba se mora podrediti dramskemu dogajanju. accompagnato (govorjeno petje ob spremljavi godal) stopi na mesto r.  zbori .

 Dunaj: služba pri plemiču.  spozna italijansko opero in se izuči obrti.  .  študij v Pragi.  l.  l.  l.  8 oper v neapeljskem slogu.  zanimanje za glasbo. 1745-52 potuje po Evropi (London). CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK (1714- 1787)  iz nemške družine gozdarjev. Milano: učenec Sammartinija. 1754 vrnitev na Dunaj (skladatelj v dvornem gledališču). 1737.  potujoči muzikant.  L. 1773 selitev v Pariz.

1761 (Calzabigi. .  opera ORFEJ IN EVRIDIKA. manj belkantistične svobode  pomembna vloga zbora  kitična pesem  recitativ spremljajo godala (prej čembalo)  dramatični kontrasti  ujemanje besedila in glasbe  tonsko slikanje.  balet DON JUAN. 3 osebe  antična tema  ni koloraturnih arij  kastrat (Orfej). CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK  DELA:  REFORMA OPERNIH PRAVIL⇨PREVRAT V OPERI. 1762:  prvič preizkusi novo teorijo o operi  libreto: preprosta vsebina. slogu. Angiolini).  začne z zaporedjem komičnih oper v fr.

 reforme tragédie lirique  r. – tudi pihala.  opera PARIS IN HELENA. .CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK  opera ALKESTA.  večja vloga skladatelja.  IFIGENIJA NA AVLIDI. 1770  uvertura kot integralni del drame. 1767  uvertura tesno spojena z dramo. 1774  ARMIDA.  naslovna vloga kastratu.  učinkovito izmenjavanje različnih razpoloženj.1779. accomp.  brez kastratov. 1777  IFIGENIJA NA TAVRIDI.

Related Interests