GLASBA STARIH VISOKIH

KULTUR

Mezopotamija,
Egipt,
Kitajska,
Tibet,
Japonska,
Indija,
Arabska glasba,
Izrael (judovska glasba).

Viri:
tedanji instrumenti, ki so se
ohranili do danes,
stare slike, kipi, reliefi,
notni zapisi,
verski in teoretski spisi,
glasba današnjih ljudstev, ki
živijo na območju starih kultur.

 nastanek prvih civilizacij pomeni prelomni trenutek, ki loči
prazgodovino od starega veka,

 prve visoke kulture so se razvile ob velikih rekah severne
Afrike in v Aziji. Ob Nilu je nastal Egipt, ob rekah Evfrat in
Tigris Mezopotamija, ob Indu Indija in ob Rumeni reki
Kitajska,

 nastanek pisave (piktografija, klinopis),

 skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so:
namakanje polj,
urbano oz. mestno življenje,
množična uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja,
gradnja monumentalnih stavb iz opeke ali klesanega
kamenja,
izdelava keramičnih posod s tankimi stenami,
izdelava velikih kipov.

označujejo začetek NOVE FAZE v zgod. glasba povezana s kozmogonijo.Značilnosti: nastanek zavit v temo. profesionalizacija. sveta. posvečeni instrumenti (kin. vse se razvijajo samostojno. glasba za slavo bogov in vladarjev. srebrne trombe). glasba kot umetnost božanskega izvora. hierarhična ureditev. .

MEZOPOTAMIJA .

št. SUMERCI BABILONCI ASIRCI . prva pramestna središča. n. tisočletja pr. do 4.Mezopotamija rodovitne ravnice medrečja Evfrata in Tigrisa. so prostor naseljevala nomadska ljudstva. od 6. gradnja prekopov in sistemov za umetno namakanje sta spodbudila razvoj poljedelstva.

Mezopotamija Sumerci:  zelo cenijo glasbo (“po božje”). kjer potekajo obredi žrtvovanja in darovanja.  razvili glasbo kot umetnost profesionalcev. Ep o Gilgamešu).  oltarji v obliki bobna.  KULTNA GLASBA (⇨krščanstvo.  duhovniki glasbeniki.  gradnja svetišč ob glasbi.  svetišča s svečeniki. .  vse rituale spremljata glasba in ples.

 antifonalno in koralno petje. da so poznali večglasje (sklepanje!).  glasba se je pojavljala v povezavi z besedo.  glasba povezana s kozmogonijo. Mezopotamija Značilnosti:  malo podatkov (sklepanje: PENTATONIKA.  zdi se.  orkester. . HEPTATONIKA).

KOTLASTE PAVKE. PANTUR. HARFA.  TOLKALA (RAGLJE. DVOJNI ŠALMAJI. TAMBURIN. PIŠČALI Z LUKNJICAMI. ROPOTULJE. NAPRSTNE CIMBALE. SISTRI. ročne. lutnja z dolgim vratom). LUTNJA oz. VELIKI BOBEN) .  PIHALA (FLAVTE: gi-bu. Mezopotamija Glasbila: bogat instrumentarij. TROBENTE: ravne in zavite). BRONASTO ZVONOVI.  BRENKALA (LIRA: stoječe.

.

Harfa .

Lutnja .

Pihala .

Tolkala .

EGIPT .

vzgojo. sprva samo za visoke sloje. družabnimi dogodki. izjemno cenjena. religijo. delom.Egipt obsega več kot 5000 let. povezave z Mezopotamijo. v povezavi s plesom. visoka umetniška raven. kasneje za preproste judi. VRHOVNI BOG JE Z DIRIGENTSKO KRETNJO USTVARIL SVET . še zmeraj v območju magije (bogovi). glasb.-kult.

poklicni glasbeniki.hieronomija. n.Egipt Kronološki pregled:  Stara država (2800-2160 pr. . . heptatonika. . . .) . št.viri pričajo o večglasju.pentatonika.ločitev dvorne in tempeljske glasbe od ljudske.

.

.) .celotonika (sklep).vdor Hiksov (orgaistična um.novi instrumenti (sistrum. . – dvojna oboa). . n. .Egipt Kronološki pregled:  Srednja država (2160-1580 pr.hieronomijo nadomesti neke vrste notacija. bobni z usnjenimi jermeni). št.

tuji vplivi na umetnost (+).Egipt Kronološki pregled:  Nova država (1580-1085 pr. virtuozna glasba. . n. glasba v vse sloje (veliko št. št. .velesila. . . glasbenikov).) . . liturgična glasba.

.

Instrumentarij STRUNSKI INŠTRUMENTI: • Lokasta harfa • Stoječa harfa • Naramna harfa • Ročna harfa • Kotna harfa • Lutnja PIHALA. TROBILA: • podolžna flavta • dvojni šalmaj • trobenta TOLKALA: • ročne pavke • boben • sistrum • raglje .

KITAJSKA .

.Kitajska tesna povezava z mentaliteto ljudstva (zadržani v čustvenem izražanju in odnosu do drugih. delo ima prednost pred življenjsko radostjo). dinastije. stara najmanj 5000 let.

Kitajska Značilnosti:  glasba prvih dinastij še magičen pomen.  napevi morajo izhajati iz tradicije. .  instrumenti razvrščeni v skupine glede na snov.  dvodelen metrum.  solo pesmi. ki proizvaja zvok.  kozmogonija (miti in pravljice). statičnost in simetrija.  anhemitonska pentatonika. vladati mora red. čustveni izraz je v ozadju. solistična instrumentalna glasba.  ni harmonskega mišljenja in funkcionalne harmonije. jasnost.

Kitajska .

Kitajska .

Kitajska .

JAPONSKA .

. SKRBNO NEGOVANJE PREVZETE KULTURE.  glasbena teorija. ZATO SO SE NA JAPONSKEM NAJBOLJ OHRANILE POTEZE STARE (KLASIČNE) KITAJSKE GLASBE.Japonska ljudstvo Ainu: napevi religije šinto močan vpliv Kitajske.  instrumenti.

primerjava z evropsko komedijo. uprizarjajo zgodbe iz starih časov. . razkošne obleke. večinoma moški akterji. kot sinonim za japonski ples. onna-kabuki (ženske) wakashu-kabuki (mladeniči) yaro-kabuki (moški). bu-ples in ki-gibanje. posebni make-upi. spremljava pevskega zbora in orkestra. pestra zgodovina od leta 1603 (Okumi iz Izume). ljudski način japonske plesne drame. razlagamo kot ka-petje. Kabuki ime. napisano s posebnimi znaki kanji.

primerjava s starogrško tragedijo. Igra No glavna oblika klasične japonske glasbene drame (stil in besedila so poetična). bobni. tradicionalna igra traja ves dan in je sestavljena iz petih Noh iger. . razvil se je iz različnih aristokratskih oblik umetnosti pod vplivom indijskih. Gigaku in Gagaku). šamizeni. večinoma so akterji moški. prečna flavta. mnoge vloge so zamaskirane z maskami. unisono zbor. Kagura. poudarek na tradiciji. kitajskih in korejskih tradicij (Dengaku. ki igrajo moške in ženske vloge. ponavljajočimi se prehodi v ožjem dinamičnem razponu (melodija ni v središču). z dolgotrajnimi. petje z omejenim tonskim razponom.

glasba za koto. naslednica kitajske dvorne glasbe. . elegantna glasba. Gagaku dvorna.

TIBET .

 glasba ohranila veliko magične vloge  meditacija (molitveno petje z alikvoti).  pojoče sklede.  tolkala (ropotulje) in pihala.Tibet Značilnosti:  močna prežetost z religijo. . NI strunskih glasbil.

INDIJA .

raznolik in počasen razvoj induške civilizacije. budizem. sistem kast.: Arijci ⇨vede. št. okoli 2800 pr.Indija razvoj Indije neenoten zaradi geomorfoloških značilnosti. ok. 600 pr. živahnistiki z Mezopotamijo. n. . št. n. razmah prve civilizacije (Induške ali Harapske. ok. Mohenjo-Daro). n. 700 hinduizem. št. ki je poosebljal posvetno-duhovno oblast.  na čelu civilizacije je bil najverjetneje kralj-svečenik. 1500 pr. ok.

Indija Značilnosti: temelj indijske glasbe so VEDE Rigveda Sãmaveda Atharvaveda Yajurveda 5. lirika+instr. vedska knjiga: govor. glasba)⇨kult Šive  vedska kultna glasba: enoglasna in vokalna. ples. kretnje Nâtyaveda  vokalna glasba (iz 4 knjig)⇨Brahmov kult  posvetna glasba (ljub. .

prim: č8 = 22 šrutov izvajanje po določenem vzorcu in pravili: alapa. osnovni ton je kot podlaga stalno prisoten  tal (ritem): enota skupina taktov. . improvizacija. jala. moške in ženske. TONSKI SISTEM: osnova 7-stopenjska lestvica (razdalje med toni – šruti). povezave z letnimi časi. deli dneva. gat. poliritmika.Indija Indijska klasična glasba:  raga (melodični vzorec): variirane. jor.

LUTNJA. VINA. DVOJNI ŠANAJ. BIN. BOBEN: izvirna indijska instrumenta.  SITAR. bajan) . TOLKALA (BOBNI: tabla.Indija Instrumentarij:  sprva kot spremljava k petju.  FLAVTA.

harfa.  vplivi stare sirske. tudi dvorna glasba predvsem vokalna. flavte). bobni. . mesta: bogatejša kultura (tudi ženske). perzijske in grške glasbe – obogatitev. tudi instrumenti⇨lire. oboe. instrumentalna glasba (lutnja. ARABSKA GLASBA Delitev:  predislamska: bogastvo vokalne glasbe (beduini).  islamizacija: zavira razvoj (zgolj recitacija korana). sorodna hebrejski in staroegiščanski melizmatiki (girlandni melos). flavte.

 makam – melodični vzorci.  mikrointervali.  linearnost.  melizmatika.Arabska glasba Značilnosti:  svobodno nizanje ritmičnih enot. .

PALESTINA .

Feničani. močan vpliv na starokrščansko oz. igra. zgodnji čas:  ni poklicnih glasbenikov. evropsko duhovno glasbo.  menjalni zbori. predpevci.  petje. . ples za vse in stvar vseh (ženske).živahniglasbeni stiki s sosednjimi deželami. Hebrejci.

 poklicni glasbeniki (tempeljška služba - leviti). boben (tof). dvojni šalmaj. flavta (ugab). rog (šofar).  novi instrumenti.  delitev kraljestva: razvijajo vokalne oblike sinagognega petja (Davidovi psalmi).  bogoslužje: 3 pevski slogi (1. posvetna glasba: lira (kinor).  božja služba: trobenta (hazozra). psalmodija. himnodija) . lekcija. 3.čas kraljev:  zlata doba glasbe. 2.

Palestina Značilnosti starohebrejske glasbe:  instrumentalna glasba vedno v povezavi s petjem.  petje: ekstatično klicanje Boga.  melodija: iz posameznih nespremenljivih členov.  ustaljeni motivi za izvajanje nekaterih delov Svetega pisma.  prost ritem. . recitativno.