VIRTUOZNA IN

INSTRUMENTALNA GLASBA V
FRANCIJI

Camille SAINT-SAËNS, César FRANCK, Gabriel FAURÉ

pianist.  umre v Alžiru.  potuje po Evropi. . S Afriki.  100% posluh.  profesor klavirja (Fauré). dirigent.  Societe national de musique.  študij na Konservatoriju v Parizu.  kmalu zaslovi kot odličen pianist.CAMILLE SAINT-SAËNS (1835-1921)  skladatelj.  prvič koncertira pri 5 letih. JV Aziji in J Ameriki. organist.  organist po cerkvah v Parizu.

3). 2). 3 z orglami). DELA:  navdih pri francoskih klasikih (neoklasicizem). Samson in Dalila).  dela za solo orgle (preludiji in fuge). Koncert za violončelo št.1). .  simfonije (5. Klavisrki koncert št.  simfonične pesnitve (4.  klavirski koncerti (5.  20 manjših del za soliste in orkester (Živalski karneval).  virtuoznost. Mrtvaški ples).  koncert za vilončelo (2. Violinski koncert št.  violinski koncerti (3.  opere (13. Simfonija št.

 profesor na Konservatoriju (“oče Franck”)  Societe national de musique.  organist v Parizu.  1872 postane znan z oratorijem Odrešitev (Rédemption). učitelj.  zaradi zapleta pri prehladu umre. pianist. 2 leti kasneje študira na Konservatoriju.  1835 v Pariz.  1842 se vrne v Belgijo.  po rodu Belgijec.  koncertira. CÉSAR FRANCK (1822-1890)  skladatelj. poučuje. organist. .

.  reforma na področju polifonije.  oratorij (Odrešitev.  včasih spominja na Wagnerja.  Simfonija v d-molu (1888).  Violinska sonata (1886). Blaženosti).  široke in z globokimi čustvi prežete melodije.DELA:  odlikuje ga svežina in izvirnost.  Trije korali za orgle (1890). čutijo se vplivi Liszta.  goji tip cikličnih del.

 ljubi potovanja.GABRIEL FAURÉ (1845-1824)  skladatelj. organist.  v času študija prejme več nagrad.  v zgodnji mladosti pokaže zanimanje za glasbo.  direktor Konservatorija v Parizu (Ravel).  umre zaradi pljučnice. pianist.  20 let pred smrtjo popolnoma oglušel.  gre v uk za poklicnega cerkvenega organista in zborovodjo.  “francoski Schumann”. . učitelj.

 klaviske skladbe (balade. . le da je vsako novo delo vse bolj sveže in globoko). nokturni). ki napovedujejo atonalno glasbo. “srednja” in “pozna” (ni velikega razkoraka. impromptuji.DELA:  vezni člen med romantiko in modernizmom.  sčasoma razvije kompozicojske tehnike. klavirski kvarteti.  komorna glasba (violinske sonate. pesmi brez besed. godalni kvarteti).  dramska odrska dela: Prometheus (1900) in Penelope(1913).  delimo na “zgodnja”.  Requiem (1888).  pesmi – cikel La bonne chanson (1893).