ROMANTIKA

19. stoletje

ČAS ROMANTIKE IN ZNAČILNOSTI
fr. romance,
nasprotje razumu – beg od resničnosti, vsakdanjosti,
raziskovanje umetnin in globine človeške duše,
reakcija na franc. revolucijo,
zajame vsa področja življenja,
porast prebivalstva,
gospodarski razvoj,
teme:
človekova čustva,
lepota narave.

ČAS ROMANTIKE IN ZNAČILNOSTI
ZGODNJA (1800-30)
Weber, Schubert;

VISOKA (1830-50)
središče Pariz,
programska glasba (Berlioz, Liszt),
virtuozna kariera (Liszt, Chopin),
opera (Wagner, Meyerbeer, Verdi);

POZNA (1850-90)
revolucija 1848,
pojav nacionalnih šol.

UVOD V GLASBO 19. STOLETJA .

izražanje nenavadnih okoliščin notranjega in zunanjega dogajanja. . prizadeva si postati način življenja. center sveta . zadnja stopi na pot romantizma. romantične tendence že prej. glasbeni poklic več ne prehaja iz roda v rod.človekova duša. ROMANTIKA V GLASBI se razvija postopoma.

ZVRSTI ROMANTIKE NOVE: male pesemske in klavirske skladbe. programska glasba. . glasbena drama. simfonične pesnitve. samospevi.

ROMANTIČNA OPERA .

Poteze
se razvije v začetku 19. stol.,
snov:
ljudske pripovedi, pravljice, romant. zgodovina,
narava (gozd, morje),
nadnaravni svet (duhovi, nadnaravne sile);
prvine:
uvertura,
govorjeni dialogi,
arije in recitativi,
barvita inštrumentacija,
ansambli, zbori, finali;

E. T. A. Hoffman, L. Spohr, C. M. von Weber, H. Marchner.

CARL MARIA FRIEDRICH
ERNST VON WEBER
1786-1826
Življenje in delo

Življenje
19. 11. 1786,
oče Franz Anton – glasbeni direktor,
mati pevka,
oče želi “čudežnega otroka”,
Salzburg: v uk k Michaelu Haydnu,
Dunaj: študij pri Georg Joseph Voglerju,
18-leten vodi opero v Wroclawu,
kapelnik pri aristokratu Württenbergu,
Praga, 1813-1816: operni direktor stanovskega gledališča,
Dresden, 1816: vodil nemško opero,
intrige, bolezen,
Čarostrelec, 1821,
potovanja (Berlin, Dunaj, London),
smrt v Londonu, 1826.

klarinet. CERKVENA GLASBA (maši). Čarostrelec. rog. VOKALNO-INŠTRUMENTALNA DELA (kantate). flavta). letih napiše prvo opero. domače izočilo. kritik. prvotno pod vplivi fr. Euryanthe. SIMFONIJI. . dirigent. pianist. OPERA (10. fagot. Abu Hassan. von Webrov opus skladatelj. Oberon). operne glasbe. KONCERTI (klavir. pri 14. kitarist.

ČAROSTRELEC. zbor deklet s poročnim vencem. singspiel z govorjenimi dialogi. kmečka koračnica in valček). izrazito nacionalni značaj. . Prizor v Volčjem breznu. dela se loti l. 1821 skladateljev izrazito osebni stil. 1817 – Friedrich KIND. ki se naslanja na stare ljudske bajke in običaje. zgodba: Apelova knjiga o strahovih. ljudsko občutena melodika (zbor lovcev.

. 1821 v Berlinu. tema iz Agatine arije. premiera l. 1821 leitmotiv: najznač. zmaga nemške opere. motiv že v počasnem uvodu uverture. ČAROSTRELEC.

1822/23 OBERON. opera.  široki scenski kompleksi (rec.  igra. 1825/26  velika heroična rom.  za London. bogato opremljena z  pogosta uporaba leitmotivov.  angl.  velik vpliv na Wagnerja. glasbo.  hotel predelati v nem. . že  orientalsko okolje.  najboljša skladateljeva uvertura.  brez govorjenih dialogov. predlogi. mu prepreči smrt. besedilo po srenjeveški  po stari viteški zgodbi (von fr. Shakespeara (Sen kresne noči).EURYANTHE. tudi motivi iz Chezy).  za Dunajsko dvorno opero. čarobni neopazno prehajajo v arije). opero –  najdrznejša stvaritev. vilinski svet.

Robert Alexander SCHUMANN 1810-1856 .

komponiranje pri 7 letih. l. uk klavirja pri mestnem organistu. članov). 5 otrok. l. 1828: študij na pravni fakulteti v Leipzigu. l. 1826: žakostno leto (smrt ožjih druž. formalno izobraževanje v glasbi (F. založnika in pisca. družina knjigarnarja. 1832: finančna neodvisnost poškoduje prst. WIECK). Življenje rodil na Saškem (Zwickau). . se posveti skladanju.

l.Fantazija v a-molu za klavir in orkester. bolezen in smrt. Življenje l. 1841: Pomladna simfonija. profesor na Konservatoriju v Leipzigu. 1833: huda depresija. samospevi (Liederkreis. Dresden. 1840: poroka s Claro Wieck. 1834: glasbeno glasilo Neue Zeitschrift für Musik. 1844: Ruska turneja. l. Frauenliebe und Leben. duševna bolezen glasbeni direktor v Düsseldorfu. Dichterliebe). . l. l.

. Opus pobudnik roman. spodbuja k uveljavljanju mladih skladateljev. bogata fantazija in ustvarjalen zagon. pianist. gibanja. skladatelj. Značilnosti opusa:  do l. 1840: male glasbene oblike za klavir v romantičnem slogu – zunajglasbeni vtisi  l. virtuoznost Paganinijevega tipa  1849: stopnjevanje izraznosti klavirja v melodiki. baročni vplivi  neposredna melodična in harmonska glasbena govorica. izjemno razgledan. 1840: samospevi  po l. 1841: klasicistični. glasbenik urednik.

razpoloženjski naslovi pri klavirskih skladbah: Zvečer. . Gozdni prizori . Opus KLAVIRSKA DELA: prvih 23 del. najintimnejša občutja. obogatil izraz igranja – lomljeni akordi. melodika srednjih glasov. 6 fug (vplivi Bacha).fantazijski pristop k ustvarjanju. prenovitelj klavirskega zvoka. ritmično bogastvo. rahločutnost. polimelodika. povezave s pesniškimi predstavami. Sanjarjenje.

Opus KLAVIRSKA DELA: Papillons. 13. Simfonične etude. 22. op. 9. op. op. op. op. f-mol. Carneval. 16. g-mol. op. op. . Kleirsleriana.14. op. 11. 2. Otroški prizori. 15. tri sonate: fis mol.

. 24.H. združevanje pesmi v cikle. Liederkreis. izjemna finesa klavirskega stavka. Liederkreis. op. Diechterliebe. op. 42. op. izjemna sinteza besede in tona. Opus SAMOSPEVI: poznavalec romantičnega pesništva. Heine. Frauenliebe und Leben. op. lirika. 48. 39.

ORKESTRALNA DELA: uverture (Manfred. godalni kvartet. 1. 61. 1851. Genovefa. simfonija v Es-duru. op. op. OPERA: Genovefa. 97 (Renska). kvartet in kvintet. . 1846 3. op. 1841 2. simfonija v C-duru. Romance za oboo in klavir. SAKRALNA DELA: oratorij. Adagio in Allegro za rog in klavir. 1850 4. 120. op. simfonija v d-molu. Faust). 38 (Pomladna). klavirski tri. KOMORNA DELA: violinske sonate. simfonija v B-duru. Opus OSTALA DELA: SIMFONIJE: 4.

Jakob Ludwig Felix MENDELSSOHN BARTHOLDY 1809-1847 .

Zelter). mirno in udobno življenje sr. prizadevanja za oživitev Bachovega dela. sloja. Goethe – Tretji klavirski kvartet. bogata in omikana družina. pouk klavirja. strast do potovanj. filozofi: Heine. Hegel. . Življenje židovsko poreklo. Bartholdy. BERLIN: pobeg pred Napoleonovo vojsko. kompozicije (C. glasbeno izobražena mati. Grimm. druženje s pesniki.

potovanje na Škotsko – Škotska simfonija. . 1832 vrnitev v Anglijo. LEIPZIG. l. Schuberta. srečanja s Chopinom. Paganinijem. oživlja tudi Händlovo delo. Meyerbeerom. dirigira. l. Življenje uspeh v Britaniji. Lisztom. izvajanje velikih del: Beethovna. Berliozom. potovanja po celinski Evropi – Italijanska simfonija. Schumannom. 1834: vodja orkestra Gewandhaus – vzor evropskim orkestrom. ustanovitev leipziškega konservatorija (učitelj klavirja).

. London – oratorij Elias). kap in smrt. Življenje FRANKFURT – Violinski koncert v e-molu zadnja leta: potovanja (Berlin. l. slikanje. 1847: umre ljubljena sestra Fanny.

ustvaril vrsto skladb z značilnim romantičnim nemirom. Straussa. 20. Mirno morje in srečna vožnja. 1. vpliv na Brahmsa. opera enodejanka – Stric iz Bostona.  uvertura Sen kresne noči. Mendelssohnov opus dar za glasbo. Hebridi. hiter napredek (pianist). zrelo delo: Godalni kvartet op. risanje in poezijo. R. . zvest tradicionalnim oblikam. Dvořaka.

 Italijanska simfonija št. fantazije. cerkvena glasba. stavku. 3 v a-molu: nacionalni kolorit. 4 v A-duru: neapeljski saltarello v4. sonate. Dela za klavir:  2 koncerta. zunajglasbene spodbude. fuge…. tradicionalna oblika. Pesmi brez besed. . Mendelssohnov opus 5 simfonij:  Škotska simfonija št. godalni kvarteti. scenska glasba – Sen kresne noči (po Shakespearju). Koncert za violino in orkester v e-molu. preludiji.

 Italijanska simfonija št. 3 v a-molu. Obvezni glasbeni primeri  Škotska simfonija št.  Sen kresne noči. . 4 v A-duru.  Koncert za violino in orkester v e-molu.

neapeljska sinfonia). RAZVOJ • do 17. • 17. • 18. stoletja – brez posebne oblike. stoletje – KLASIČNA UVERTURA (tematična povezava z opero). UVERTURA  inštumentalna uvodna skladba k operi. SVOBODNA OPERNA PREDIGRA. • 19. . vzbuditi pozornost poslušalca. stoletje – SINFONIA (francoska uvertura. suiti. KONCERTNE.. oratoriju.. stoletje – PROGRAMSKE. igri. .

Lied ohne Worte. • občutljiv značaj. chant sans paroles. • nova romantična zvrst. PESMI BREZ BESED • fr. nem. • male oblike karakternih skladb klavirske literature. .

STOLETJU GRAND OPERA OPERA COMIQUE DRAME LIRIQUE . FRANCOSKA ROMANTIČNA OPERA V 19.

prihajajo najbolj znani it. Spontini. fr. operna metropola. operni skladatelji (Cherubini. povezanost opere s političnim dogajanjem: fr. . skladatelji pišejo izključno operno glasbo. revolucija. Rossini). Napoleonovo vladanje. restavracija.Poteze Pariz: središče umetnosti v Evropi. revoluciji 1830 in 1848.

1800. direktor Konservatorija. ostri dinamični efekti. fanfare. prikazuje grozote revolucije.REVOLUCIONARNA IN GROZLJIVA OPERA ok. večino življenja v Franciji. 1800. gorečnost. . VODONOSEC. nenavadni ritmi. operna in sakralna dela. Luigi CHERUBINI (1760-1842): oče glasbenik. tudi komorna glasba. l. nastane iz opere comique in grand opere. zelo nadarjen. zborovski vzkliki.

. OPERA COMIQUE. FRANCOSKA OPERA 2 avtohtoni zvrsti: GRAND OPERA.

arije s koloraturami. strastni dramski izbruhi + preproste balade in romance). velika opera. let. poudarek na: pevskem (veliki zbori. GRAND OPERA reprezentativna operna zvrst 30. scenskem sijaju (množične scene. in 40. resna. za doseganje učinkov: različni slogi in sredstva. . orkestrskem. obsežni baleti). monumentalne dimenzije. heroičnega značaja.

ustvaril več nekaj več kot 20 oper. 1809. nazaj v Italijo. Pariz (1803). it. . 1805. operni skladatelj in dirigent. GRAND OPERA Gasparo Luigi SPONTINI (1774-1851): VESTALKA. FERDINAND CORTEZ. Berlin. Neapelj. nadaljeval Gluckovo delo (klasicistična tragedie lirique).

izvirnost harmonije. efekti. in špa. vodenje glasov. libreto: Eugene SCRIBE. . izrazna moč (drzni ork. nema vloga glavne junakinje. kolorit). močna dramatična glasba (it. plesi. široki zbori). 1828. strasti. GRAND OPERA začetek romantične opere pomeni: Daniel François AUBER (1782-1871): doseže s skladateljem vrhunec. it. čustva. NEMA IZ PORTICIJA.

AFRIČANKA. šolanje v Italiji (vpliv Rossinija). Pariz. GRAND OPERA največji blesk doseže s skladateljem: Giacomo MEYERBEER (1791-1864) Berlin. sočna in mehka kantabilnost. HUGENOTI. ROBERT-HUDIČ. . PREROK. poznavalec človeškega glasu.

1836: libreto: E. GRAND OPERA Giacomo MEYERBEER (1791-1864) HUGENOTI. ljubezenska zgodba katoliške Valentine in protestanta Raoula. krvavi boj med katoliki in protestanti v Franciji v 16. Scribe.. 4. . uvertura: protestantski koral. dejanje – eno največjih v svetovni operni literaturi. stol.

1836 .MEYERBEER: HUGENOTI.

resna. tragična. OPERA COMIQUE manj obsežna in zahtevna. romance. . ravnovesje GRAND OPERI. lirični ansambli in zbori. vključuje manj izvajalcev. govorjeni dialogi. preprostejša izraznost. kratke arije. Eugene SCRIBE. vsakdanje meščansko življenje.barvit orkester. vsebina: vedra. balade.

OPERA COMIQUE 2 tipa: vedra komedija.  lahkotna melodika. IVAN PARIŠKI. doživel uspeh. MALA RDEČA KAPICA. François Adrien BOIELDIEU (1775-1834): iz Rouena. služboval v Petrogradu. tehnična izdelanost. . fina zvočnost. resnejša igra (močan poudarek na romatiki).

škotski napevi. glasba izhaja iz fr. barvita orkestracija. OPERA COMIQUE François Adrien BOIELDIEU (1775-1834): BELA GOSPA. . Scribe. mešanje prizorov stvarnosti in fantastike. 1825: libreto: po Scottovih romanih E. chansona.

. glasbeni domisleki. najboljša opera comique: FRA DIAVOLO. očarljiv melodik (vpliv Rossinija). izjemen čut za gledališče. Scribe-a. 1830 glavni junak vzet iz zgodovine. uspeh z libreti E. OPERA COMIQUE Daniel François AUBER: mojster vedrega tipa.

liričnim značajem Charles GOUNOD (1818-1893) iz glasbene družine. . ideal Gluck in Mozart. preide v drame lirique z resnim. 19. st. DRAME LIRIQUE v drugi pol. Konservatorij v Parizu. dobil Prix de Rome. prizadeva si za tesen spoj med glasbo in besedo.

v ospredju ljubezenska zgodba (Marjetica in Faust). 1859: sprva neuspeh (preveč nemška). DRAME LIRIQUE Charles GOUNOD (1818-1893) FAUST. po Goethe-ju. dogaja se v Nemčiji v 16. stoletju. predelave (balet). .

šole. suita Arležanka (1872). pol. REALISTIČNA OPERA največji mojster fr. opere v 2. boril za obstanek fr. glasbe. orgle. direktor Opere comique. glasb. 19.. CARMEN. kom.simbol franc. pretrgal nit z italijansko operno tradicijo. prejel Prix de Rome. Konservatorij v Parizu (klavir.: GEORGES BIZET (1838-1875): iz družine glasbenikov.). stol. . 1873. Lovci biserov (1863). odličen pianist. po noveli Marimée-ja. harm.

cigani. Carmen nima velike arije: šansoni. osebe: izraziti osebnostni profili  Micaela – realna. REALISTIČNA OPERA CARMEN. preoblikovanje v recitative – bližje grand operi. Puccini). spopadi človeških strasti). glavna vloga zgodbe: tihotapci. meje med opernimi zvrstmi se zabrišejo: sprva govorjeni dialogi – opera comique. habanera. trdna oseba  Carmen – poosebljen divji temperament  Escamillo – nastopač. vpliv na verizem v operi (G. . toreador  Don Jose –razočaran ljubimec realistična snov (medsebojni odnosi. plesne pesmi. libreto: po noveli Marimée-ja. 1873.

korak pred časom. . karakterizacija v glasbi. barvite harmonije. drzne izrazne harmonije. odlična orkestracija. francosko glasbo. gledališče in opero spoji v novo celoto. 1873. izjemen spoj melodije in orkestra. REALISTIČNA OPERA CARMEN. Bizet z opero carmen . ljudski plesi. učinkovit ritem. poudarjena kromatika in spremljava označujeta carmino bistvo.

19. . kupleti). plesna ritmika. se mora končati v hitrem tempu. valček. stoletja. modni plesi (can-can. satire. označuje opero comique vedrega značaja (parodije. polka. pol. ZNAČILNOSTI: lahko glasba (šansoni. dovtipi). četvorka. dramatska zvrst. galop. OPERETA 2. koračnice). nova glasb.

Pariško življenje 1866). kupleti prepletajo govorjeni dialog. preprosta inštrumentacija. polne humorja. Hoffmanove pripovedke (1881). OPERETA Jacques OFFENBACH (1819-1880): Köln. čelist v orkestru Opere comique. . gledališki ravnatelj. Lepa Helena (1864). več kot 100 operet (sprva enodejanke). glasbene domislice. celovečerne operete (parodistične): Orfej v podzemlju (1858). svežina. kapelnik v gledališču. Pariz: študij čela.

OPERETA NA DUNAJU Johann STRAUSS ml. Cigan baron (1885). Netopir (1874). Offenbachove spodbude – preide na odrsko področje. piše pretežno plesno glasbo. (1828-1899): tradicija domače ljudske glasbe. . Noč v Benetkah (1883).

in 17. o 19. stoletja – klavirska dela. o 2. stoletju – instrumentalna dela. SIMFONIČNA PESNITEV . • navadno ima konkreten naslov. stol. ki s svojimi sredstvi izraža nekaj predmetnega. PROGRAMSKA GLASBA • glasba.. karakterne skladbe. pol. • uverture. literature. narava). violinska glasba. 18. likovne um. – simfonična literatura (lov. • spodbude iz zgodovine. 18. stoletje: PROGRAMSKA SIMFONIJA. ZGODOVINA PROGRAMSKE GLASBE: o že v 16. o 1. • programska glasba ≠ absolutna glasba. pol.

. SIMFONIČNA PESNITEV o čas literarnega izobraženstva. PROGRAMSKA GLASBA PROGRAMSKA SIMFONIJA. o vpliv romantičnega pesništva na skladatelje. o novi učinki inštrumentacije. o razširitev simfonične oblike. o celovitejše doživljanje glasbe. o realistično tonsko slikanje. o 1830 – začetek francoske romantike.

Luis Hector BERLIOZ 1803-1869 .

študij kompozicije. 1830 – Fantastična simfonija. uspehi 1827-30 (dobi Prix de Rome). oboževal Glucka. 14. l. letih. študij medicine v Parizu. Življenje ugledna podeželska družina. 1826: odločitev za glasbeno pot . prve kompozicije pri 12. . zelo občutljiv otrok. l. oče zdravnik. op. spodbude za glasbo. obiskoval glasbene predstave.

uvertura Kralj Lear. operi Trojanci. težki časi. bolezen. Beatrice in Benedict. 1832 vrnitev v Pariz. ljubezen z angleško igralko Harriet Smithson .vpliv na ustvarjalnost. simfonija Romeo in Julija. Harold v Italiji. glasbeni kritik. . potovanja – mednarodni uspeh. potovanje v Rusijo. l. l. druženje z Mendelssohnom. 1869 premine. Življenje RIM: čustvena kriza.

l. 1846 Faustovo pogubljenje. večkrat deljena godala. 1844 -Razprava o sodobni inštrumentaciji in orkestraciji: revolucionar. skrajne lege pihal v višinah in nižinah. nepravilni ritmi za izžarevanje ognjevitosti. izrazita orkestralna govorica (zaznamoval francosko glasbeno romantiko). 1837 prejel naročilo za Rekvijem (Lacrimosa). klarinetov. presegel klasicistično simfonično glasbo. l. individualizacija viol. . Berliozov opus zaslužen za nastanek PROGRAMSKE SIMFONIJE. l.

na simfonične prvine Wagnerjeve glasbe. na estetiko tedanje glasbe. A. mlajšo generacijo skladateljev (domači. Strauss. R. ki potrdi vrednost te oblike. . Berliozov opus VPLIVI: na Lisztovo simfonično pesnitev. Honegger).

izjemna domišljija. izjemna skladateljska spretnost. Sen o čarovniški noči. SIMBOLIKA I. ZGODBA: enostranska ljubezen in tragične posledice za oba protagonista. . strasti: nevračana ljubezen II. Sanjarije. Pot na morišče: giljotina V. Fantastična simfonija Prizori iz življenje nekega umetnika. pošastna noč čarovnic. Ples pooseblja opojnost. PROGRAM: sentimentalen in krvav. opij pijanosti III. temelji na skladateljevi neizpeti ljubezni do Harriet. Prizor na deželi: samomor IV.

kakor tudi idée fixe. http://keepingscore.org/interactive/pages/berlioz/score-idee-fixe . ki jo povsod sreča in povsod sliši« nov je vodilni motiv . Fantastična simfonija »ljubljenka sama postane umetniku melodija.IDÉE FIXE (spominski motiv v spremenljivih oblikah).

http://video.org/video/1295290184/ . 14. Obvezni glasbeni primeri Fantastična simfonija.pbs. op.

Franz LISZT 1811-1886 .