ROMANTIKA

19. stoletje

ČAS ROMANTIKE IN ZNAČILNOSTI
fr. romance,
nasprotje razumu – beg od resničnosti, vsakdanjosti,
raziskovanje umetnin in globine človeške duše,
reakcija na franc. revolucijo,
zajame vsa področja življenja,
porast prebivalstva,
gospodarski razvoj,
teme:
človekova čustva,
lepota narave.

ČAS ROMANTIKE IN ZNAČILNOSTI
ZGODNJA (1800-30)
Weber, Schubert;

VISOKA (1830-50)
središče Pariz,
programska glasba (Berlioz, Liszt),
virtuozna kariera (Liszt, Chopin),
opera (Wagner, Meyerbeer, Verdi);

POZNA (1850-90)
revolucija 1848,
pojav nacionalnih šol.

STOLETJA .UVOD V GLASBO 19.

prizadeva si postati način življenja. glasbeni poklic več ne prehaja iz roda v rod. . center sveta . zadnja stopi na pot romantizma. ROMANTIKA V GLASBI se razvija postopoma. romantične tendence že prej.človekova duša. izražanje nenavadnih okoliščin notranjega in zunanjega dogajanja.

male pesemske oblike in klavirske skladbe. . programska glasba. ZVRSTI ROMANTIKE NOVE: samospevi. simfonične pesnitve. glasbena drama.

Johannes BRAHMS.SAMOSPEV Franz SCHUBERT. Benjamin IPAVEC . Hugo WOLF. Robert SCHUMANN.

v vlogi interpretacije vsebine oz. povezava glasbe in besede. harmonija služi izrazu. mistika. ZNAČILNOSTI: beg iz realnosti. med in poigre. značilna ritmika. klavir – enakovrednost glasu. . fantastičnost. »Das Lied« za glas in spremljavo enega ali več inštrumentov na pesemski podlagi. spremljevalne figure – tonsko slikanje. izraza pred. posnemanje naravnega občutja: povezava besede in glasbe – nova umetniška celota.

15. J. ljubezen. op. villanela). .Razvoj pesmi srednji vek: enoglasna pesem ob spremljavi inštrumentov. ljudskost. kancona. Zelter). študentske pesmi. začetek 19. F. 16. 17. stoletje: francoska enoglasna pesem – chanson. stoletja: L. 18. E. pesem s spremljavo generalbasa. 1816). van Beethoven – Daljni ljubici (An die ferne Geliebte. Berlinska šola (K. stoletje: solistična pesem s spremljavo lutnje (madrigal. sprva še ob spremljavi generalbasa. naravnost. stoletje: družabna gojitev pesmi. vsebine: narava. 98. stoletje: iščejo preprostost. preprosti napevi z akordično spremljavo. Bach.

. 1840. Pesnikova ljubezen. močan vpliv ljudske pesmi.  Franz SCHUBERT.se reši povezanosti družabnega muziciranja. Štirje resni napevi. cikli Lepa mlinarica. Labodji spev.  KONCERTNI SAMOSPEV – enakovreden simfoniji.Samospev kot samostojna um.  izgublja značaj domače glasbe. Ženina ljubezen in življenje. klavirski glasbi.  Schumann: po l. komorni glasbi. op. zvrst . Zimsko popotovanje. Pesemski krog (op.  Brahms: zgled Schubert. 24. poudarek na klavirju. Mirte.  Schubert: izjemen opus. 39).

Schubert: Vilinski kralj) .Oblike samospeva kitični: enaka melodija za vse kitice (prim. Lipa) prekomponirani: melodija je prilagojena zahtevam besedila. F. F. se glede na kitice ne ponavlja (prim. Schubert: Postrv. Schubert: Divja rožica) variirani kitični: melodija je sprememnjena v kateri od kitic (prim. F.

„Na svet sem prišel samo zato." Franz Schubert (1797-1828) . da bi pisal glasbo.

l. Šolanje l. klavir. l. sin obubožanega učitelja in nekdanje kuharice. veliko otrok. preživeli samo prvi. 1803 začel obiskovati očetovo šolo – violina. 1813 – 16 učitelj v družinski šoli. . januarja 1797. 1812 ga kapelnik Antonio Salieri: harmonija in kontrapunkta. Dunaj. l. o zgodnjem otroštvu vemo malo. 1808 so ga sprejeli v zbor Dvornega deškega konvikta v Cesarski in kraljevi šoli. Ignaz in zadnja dva.Družina in otroštvo rodil 31. 10-leten solist v domačem cerkvenem zboru in pisal glasbo zanj. Ferdinand in Franz Karl.

1816: razpis za učitelja glasbe v Ljubljani (Salierijeva priporočila) zapusti dom in stanuje pri prijatelju Josefu Spaunu .Službovanje in skladanje l.spoznal Franza von Schoberja. 1821 je bila njegova prva objava dela . da se preseli k njim . do leta 1817 napisal nekaj najbolj privlačnih pesmi.Erlkönig (Vilinski kralj) . 1818: služba učitelja glasbe pri hčerah grofa Esterházja v Zselisu (160 km stran od Dunaja) l. dobil zaposlitev v Dvornem gledališču l.spoznal slavnega pevca Michaela Vogla njegove izvedbe pesmi so veliko prispevale k Schubertovemu slovesu na Dunaju. 1819 z Michaelom Voglom – napiše kvintet za klavir s stavkom variacij na Die Forelle do l. An die Musik (Glasbi) in Der Tod und Das Mädchen (Deklica in smrt). l.  Die Forelle (Postrv). ki ga prepričal. 1821 postal že precej znan skladatelj.

dobil sifilis. vnetje živcev. 1822 s prijatelji obiščejo bordel. v svojem najtemnejšem razpoloženju je sedel za klavir in napisal venec pesmi Winterreise (Zimsko popotovanje). . novembra istega leta. kljub slabemu zdravju je leta 1825 napisal veličastno in slavnostno Simfonijo v C-duru. 16.Zadnja leta l. zaradi bolezni in bolečega zdravljenja z živim srebrom je postal brezupno šibek. umre popoldne 19. novembra leta 1828 se stanje nenadoma poslabša.

samospev. samospev. . Die schöne Müllerin (Lepa mlinarica).samospevi Gretchen am Spinnrade (Marjetica pri kolovratu). Erlkönig (Vilinski kralj). cikel. cikel. cikel. Winterreise (Zimsko potovanje). Schwanengesang (Labodji spev).Dela .

simfonija v h-molu (Nedokončana). 5. 4. . simfonija v B-duru. 2.simfonije 1. simfonija v D-duru.Dela . 6. 3. simfonija v D-duru. simfonija v c-molu (Tragična). simfonija v C-duru (Velika). simfonija v C-duru (Majhna). 7. simfonija v B-duru. 9. 8. simfonija v E-duru.

15 godalnih kvartetov. Godalni kvintet in oktet. 2 klavirska tria. .Dela – komorna glasba Klavirski kvintet v A-duru (Postrv).

Dela – klavirske skladbe 22 sonat. . 15. Nemški plesi. Tričetrtinski ländlerji. Wanderer Fantasie op.

ein Zyklus von Liedern. Müllerjeve pesmi so bile objavljene leta 1820. 25. 795). gedichtet von Wilhelm Müller . je cikel samospevov na besedilo Wilhelma Müllerja Cikel se smatra kot eno najboljših del Franza Schuberta in tudi kot vrhunec samospevov Cikel je napisani za klavir in tenorski ali sopranski glas. D. vendar se pogosto samospevi transponirajo tudi za nižje glasove. ko je bil star 26 let objavljen leta 1824 pod imenom Die schöne Müllerin. Schubert pa jih je večino uglasbil od maja pa do septembra 1823.Lepa mlinarica 1/6 Die schöne Müllerin (Op.

o mladeniču. Na koncu zgodbe se mladenič ves obupan utopi v potoku. Na začetku zgodbe mladenič veselo tava skozi podeželje. ki se zaljubi v lepo deklico. Tam sreča lepo hči mlinarja v katero se zaljubi. ki dekletu podari zeleni trak. vendar je njen odziv neodločen.Lepa mlinarica – zgodba 2/6 Zaporedje pesmi je naivno preprosta zgodba o ljubezni in izgubljeni ljubezni. ki izražajo njegovo večno ljubezen. Mladenič v svoji tesnobi doživlja obsedenost z zeleno barvo. Poskuša jo očarati. Kmalu pride lovec. . jo izgubi in se utopi v potoku. kjer pride do potoka. Potoku sledi in pride do mlina. ki privede do smrtne fantazije v kateri na njegovem grobu kali cvetje.

Nekatere je tudi preoblikoval .Lepa mlinarica – pregled 3/6 Cikel zajema 20 pesmi. na koncu pa temna in žalostna. ki se gibljejo od veselega optimizma pa do obupa in tragedije. ki je najprej svetla in sončna. Pesmi med seboj povezuje prav plešoča struga potoka.

Lepa mlinarica – pregled 4/6
Daphne am Bach (Dafnija ob potoku) iz leta 1816 se
pod tanko krinko vrne kot Wohin? (Kam?).
Predzadnja pesem Der Müller und der Bach (Mlinar
in potok) se oddalji od ljudski podobne Das
Wandern (Popotovanje),
zadnja mlinarjeva pesem pa ima pretresljivo
spremljavo v G-duru.
Na koncu potok zapoje uspavanko mrtvemu
zaljubljencu, nežno, pa vendar odločno pesem s
ponavljajočimi se kiticami. Zaljubljenci pridejo in
gredo, potok pa ostane.

Lepa mlinarica – naslovi 5/6
1. Das Wandern (Popotovanje; B-dur)
2. Wohin? (Kam?; G-dur)
3. Halt! (Stoj!; C-dur)
4. Danksagung an den Bach (Zahvala potoku; G-dur)
5. Am Feierabend (Počitek; a-mol)
6. Der Neugierige (Radovednež; H-dur)
7. Ungeduld (Nestrpnost; A-dur)
8. Morgengruß (Jutranji pozdrav; C-dur)
9. Des Müllers Blumen (Mlinarjeve rože; A-dur)
10. Tränenregen (Potok solza; A-dur)

Lepa mlinarica – naslovi 5/6
11. Mein! (Moja; D-dur)
12. Pause (Premor; B-dur)
13. Mit dem grünen Lautenbande (Z zelenim trakom lutnje;
B-dur)
14. Der Jäger (Lovec; c-mol)
15. Eifersucht und Stolz (Ljubosumje in ponos; g-mol)
16. Die liebe Farbe (Ljuba barva; h-mol)
17. Die böse Farbe (Neljuba barva; H-dur)
18. Trockne Blumen (Posušene rože; e-mol)
19. Der Müller und der Bach (Mlinar in potok; g-mol)
20. Des Baches Wiegenlied (Uspavanka potoka; E-dur)

ROMANTIČNA OPERA .

E. romant. von Weber. barvita inštrumentacija. M. arije in recitativi. pravljice. . snov: ljudske pripovedi. zbori.. govorjeni dialogi. nadnaravni svet (duhovi. prvine: uvertura. L. Poteze se razvije v začetku 19. C. finali. T. Hoffman. Spohr. zgodovina. stol. morje). A. nadnaravne sile). ansambli. narava (gozd.

CARL MARIA FRIEDRICH ERNST VON WEBER 1786-1826 Življenje in delo .

potovanja (Berlin. 1826. 18-leten vodi opero v Wroclawu. 1816: vodil nemško opero. oče Franz Anton – glasbeni direktor. intrige. Praga. 1821. 1813-1816: operni direktor stanovskega gledališča. Življenje 19. smrt v Londonu. 11. . bolezen. Dresden. oče želi “čudežnega otroka”. Čarostrelec. kapelnik pri aristokratu Württenbergu. Dunaj: študij pri Georg Joseph Voglerju. 1786. London). mati pevka. Dunaj. Salzburg: v uk k Michaelu Haydnu.

. pri 14. Čarostrelec. OPERA (10. operne glasbe. fagot. flavta). Abu Hassan. von Webrov opus skladatelj. domače izočilo. dirigent. KONCERTI (klavir. klarinet. SIMFONIJI. Euryanthe. VOKALNO-INŠTRUMENTALNA DELA (kantate). prvotno pod vplivi fr. pianist. kritik. kitarist. Oberon). rog. CERKVENA GLASBA (maši). letih napiše prvo opero.

kmečka koračnica in valček). ki se naslanja na stare ljudske bajke in običaje. . zbor deklet s poročnim vencem. 1821 skladateljev izrazito osebni stil. ljudsko občutena melodika (zbor lovcev. izrazito nacionalni značaj. dela se loti l. zgodba: Apelova knjiga o strahovih. singspiel (z govorjenimi dialogi). Prizor v Volčjem breznu. ČAROSTRELEC. 1817 – Friedrich KIND.

ČAROSTRELEC. . 1821 v Berlinu. 1821 reminiscentni motiv: najznačilnejši motiv že v počasnem uvodu uverture. premiera l. zmaga nemške opere. tema iz Agatine arije.

 široki scenski kompleksi (rec. 1825/26  velika heroična rom. tudi motivi iz Chezy). glasbo. že  orientalsko okolje.  za London. vilinski svet.  igra. čarobni neopazno prehajajo v arije).  najboljša skladateljeva uvertura. predlogi.  velik vpliv na Wagnerja.  hotel predelati v nem.  za Dunajsko dvorno opero. besedilo po srenjeveški  po stari viteški zgodbi (von fr. opera.  brez govorjenih dialogov.  angl. opero –  najdrznejša stvaritev. bogato opremljena z  pogosta uporaba leitmotivov. Shakespeara (Sen kresne noči). .EURYANTHE. mu prepreči smrt. 1822/23 OBERON.

Robert Alexander SCHUMANN 1810-1856 .

WIECK). formalno izobraževanje v glasbi (F. l. Življenje rodil na Saškem (Zwickau). se posveti skladanju. 1826: žalostno leto (smrt ožjih druž. založnika in pisca. uk klavirja pri mestnem organistu. družina knjigarnarja. članov). 1832: finančna neodvisnost poškoduje prst. komponiranje pri 7 letih. l. l. . 1828: študij na pravni fakulteti v Leipzigu. 5 otrok.

. 1834: glasbeno glasilo Neue Zeitschrift für Musik. l. Frauenliebe und Leben. 1840: poroka s Claro Wieck. 1844: Ruska turneja. l. profesor na Konservatoriju v Leipzigu. bolezen in smrt. 1833: huda depresija.Fantazija v a-molu za klavir in orkester. Dresden. Življenje l. l. 1841: Pomladna simfonija. l. Dichterliebe). samospevi (Liederkreis. duševna bolezen glasbeni direktor v Düsseldorfu.

glasbenik urednik. Opus pobudnik roman. izjemno razgledan. skladatelj. virtuoznost Paganinijevega tipa  1849: stopnjevanje izraznosti klavirja v melodiki. baročni vplivi  neposredna melodična in harmonska glasbena govorica. 1841: klasicistični. Značilnosti opusa:  do l. 1840: male glasbene oblike za klavir v romantičnem slogu – zunajglasbeni vtisi  l. gibanja. bogata fantazija in ustvarjalen zagon. 1840: samospevi  po l. . spodbuja k uveljavljanju mladih skladateljev. pianist.

obogatil izraz igranja – lomljeni akordi. 6 fug (vplivi Bacha). melodika srednjih glasov. povezave s pesniškimi predstavami. polimelodika. rahločutnost. prenovitelj klavirskega zvoka. ritmično bogastvo. Sanjarjenje.fantazijski pristop k ustvarjanju. Opus KLAVIRSKA DELA: prvih 23 del. Gozdni prizori . najintimnejša občutja. . razpoloženjski naslovi pri klavirskih skladbah: Zvečer.

tri sonate: fis mol. Opus KLAVIRSKA DELA: Papillons (Metulji). 11. 13. op.14. 9. g-mol. 16. op. 2. 15. 22. Carneval. Simfonične etude. op. Kleirsleriana. op. f-mol. Kinderszenen (Otroški prizori). op. . op. op. op.

Opus SAMOSPEVI: poznavalec romantičnega pesništva. op.H. 48. 42. lirika. izjemna finesa klavirskega stavka. izjemna sinteza besede in tona. 39. Frauenliebe und Leben. op. . Liederkreis. združevanje pesmi v cikle. 24. Heine. op. Diechterliebe. op. Liederkreis.

godalni kvartet. 38 (Pomladna). Romance za oboo in klavir. op. simfonija v d-molu. 1850 4. kvartet in kvintet. 61. . ORKESTRALNA DELA: uverture (Manfred. simfonija v B-duru. op. 1846 3. simfonija v Es-duru. op. 1841 2. op. KOMORNA DELA: violinske sonate. Opus OSTALA DELA: SIMFONIJE: 4. Adagio in Allegro za rog in klavir. klavirski tri. SAKRALNA DELA: oratorij. 120. 1. Genovefa. OPERA: Genovefa. simfonija v C-duru. Faust). 97 (Renska). 1851.

Koncert za klavir in orkester v a-molu. 54 1845 . op.

2 fagota. 1845. že prej pisal klavirske koncerte (Es-dur. 1. F-dur. l.Koncert za klavir in orkester v a-molu. stavek in Finale (III. 2 rogova. 2 klarineta. 2 oboi. timpani. 1841 nastane Fantazija za klavir in orkester. 1846 (Clara Schumann). vendar nobenega ni dokončal. 2 trobenti. nato na prigovarjanje Clare doda še Intermezzo (II. posvečen Ferdinandu Hillerju (dirigiral na premieri). d-mol). stavek).  instrumentacija: 2 flavti. godala in klavir. op. 54 nastal l. . krstna izvedba: 1.

Koncert za klavir in orkester v a-molu. Intermezzo: Andantino grazioso (F-dur) III. in III. http://petrucci. stavkom (attacca subito).gr/imglnks/usimg/2/27/IMS LP51508-PMLP03738-RS16.pdf . op. Allegro affettuoso (a-mol) II. Allegro vivace (A-dur) Ni premora med II.auth. 54 Zgradba: I.mus.

Jakob Ludwig Felix MENDELSSOHN BARTHOLDY 1809-1847 .

Življenje židovsko poreklo. druženje s pesniki. sloja. filozofi: Heine. kompozicije (C. bogata in omikana družina. . strast do potovanj. glasbeno izobražena mati. mirno in udobno življenje sr. BERLIN: pobeg pred Napoleonovo vojsko. prizadevanja za oživitev Bachovega dela. pouk klavirja. Bartholdy. Grimm. Zelter). Goethe – Tretji klavirski kvartet. Hegel.

ustanovitev leipziškega konservatorija (učitelj klavirja). Življenje uspeh v Britaniji. l. potovanje na Škotsko – Škotska simfonija. srečanja s Chopinom. 1832 vrnitev v Anglijo. izvajanje velikih del: Beethovna. l. Paganinijem. Lisztom. Berliozom. Schumannom. 1834: vodja orkestra Gewandhaus – vzor evropskim orkestrom. . potovanja po celinski Evropi – Italijanska simfonija. LEIPZIG. oživlja tudi Händlovo delo. Meyerbeerom. dirigira. Schuberta.

l. kap in smrt. slikanje. London – oratorij Elias). Življenje FRANKFURT – Violinski koncert v e-molu zadnja leta: potovanja (Berlin. . 1847: umre ljubljena sestra Fanny.

Hebridi.  uvertura Sen kresne noči. hiter napredek (pianist). . risanje in poezijo. 20. Mendelssohnov opus dar za glasbo. vpliv na Brahmsa. 1. R. zrelo delo: Godalni kvartet op. Mirno morje in srečna vožnja. ustvaril vrsto skladb z značilnim romantičnim nemirom. Dvořaka. opera enodejanka – Stric iz Bostona. Straussa. zvest tradicionalnim oblikam.

godalni kvarteti. zunajglasbene spodbude. 3 v a-molu: nacionalni kolorit. Pesmi brez besed. stavku. Mendelssohnov opus 5 simfonij:  Škotska simfonija št. cerkvena glasba. . Koncert za violino in orkester v e-molu. scenska glasba – Sen kresne noči (po Shakespearju). 4 v A-duru: neapeljski saltarello v4. Dela za klavir:  2 koncerta. fantazije.  Italijanska simfonija št. sonate. fuge…. preludiji. tradicionalna oblika.

3 v a-molu. .  Koncert za violino in orkester v e-molu. Obvezni glasbeni primeri  Škotska simfonija št.  Sen kresne noči. 4 v A-duru.  Italijanska simfonija št.

. PESMI BREZ BESED • fr. • nova romantična zvrst. • male oblike karakternih skladb klavirske literature. Lied ohne Worte. nem. • občutljiv značaj. chant sans paroles.

stoletje – PROGRAMSKE. KONCERTNE. oratoriju. vzbuditi pozornost poslušalca. stoletja – brez posebne oblike. • 17. UVERTURA  inštumentalna uvodna skladba k operi. RAZVOJ • do 17. .. stoletje – SINFONIA (francoska uvertura.. . SVOBODNA OPERNA PREDIGRA. stoletje – KLASIČNA UVERTURA (tematična povezava z opero). neapeljska sinfonia). igri. suiti. • 19. • 18.

Johannes BRAHMS 1833-1897 .

1876: 1. direktor koncertov Wien Gesellschaft der Musikfreunde. premine 3. prvi koraki v glasbeni svet s pomočjo očeta. bolezen. 1868: premiera Nemškega rekvijema (Bremen) l. 1862: dirigent Dunajske Singakademie. letu starosti. aprila 1897 v 64.opozoril javnost nanj). simfonija. 1833: sin revnega glasbenika (rog. 1877: častni doktorat Univerze v Cambridgeu. 1853: slava z violinistom Remenyjem (srečanje z Lisztom). Življenje Hamburg. pokopan na dunajskem pokopališču Zentralfriedhof. kasneje violončelo. dirigent). l. l. revščina – igra v plesnih dvoranah. Dunaj. Schumann (Neue Zeitschrift für Musik: članek z naslovom »Neue Bahnen« (Nove poti) . kontrabas). zgodaj prične s komponiranjem (večino zgodnjih del uniči). prijateljstvo s Claro Schumann. . Hamburg (zborovodja). Detmold (dvorni pedagog. letih. klavir pri 7.

variacije..). koncert za violino. dirigent. Wagner). . simfonična glasba (4 simfonije.Opus virtuoz pianist. vokalna glasba (Nemški rekvijem. delovne počitnice: ob Vrbskem jezeru. etude) komorna glasba. romantične harmonske značilnosti. klasicistična glasbena forma. pedagog. uverture. 2 klavirska koncerta. ostajal konvencionalnejši skladatelj od glasbenih inovatorjev svojega časa (Liszt.. bogat opus (razen opere): klavirska dela (sonate. Resni spevi za bas – samospev – izhaja iz melodije) .

timpani. Zgradba: tema v B-duru "Chorale St. 56a l. Antoni". Andante con moto (Andante) Variacija V. 1873 na Bavarskem (premiera novembra 1873. Antoni. triangel. Andante Variacija I. op. Con moto Variacija IV. 2 fg. 2 fl. 2 v B).. pod Brahmsovim vodstvom na Dunaju). Chorale St. sprva za 2 klavirja. Poco più animato (Andante con moto) Variacija II. 8 variacij in finale. Vivace (Poco presto) Variacija VI. . godala . ktrfg.. Presto non troppo (Poco presto) Finale. 2 tro. Vivace Variacija VII.. Più vivace (Vivace) Variacija III. Andante Zasedba: piccolo.Variacije na Haydnovo temo.. Tema. 2 cl. 2 ob. 4 hrn (2 v Es.. Grazioso Variacija VIII.

op. 56a tema: forma in tehnika predhodnega um. 463-464 citira temo iz Haydnove Simfonije št. 101 („Ura“). Haydn – Divertimento št.Variacije na Haydnovo temo.com/watch?v=0T4at_omvF4 Finale – takt št.youtube. obdobja J. 1 za pihala https://www. .

FRANCOSKA ROMANTIČNA OPERA V 19. STOLETJU GRAND OPERA OPERA COMIQUE (DRAME LIRIQUE) .

fr. operna metropola. . restavracija. Spontini. operni skladatelji (Cherubini. revoluciji 1830 in 1848. povezanost opere s političnim dogajanjem: fr.Poteze Pariz: središče umetnosti v Evropi. Rossini). prihajajo najbolj znani it. skladatelji pišejo izključno operno glasbo. Napoleonovo vladanje. revolucija.

FRANCOSKA OPERA 2 avtohtoni zvrsti: GRAND OPERA. OPERA COMIQUE. .

prikazuje grozote revolucije. zborovski vzkliki. ostri dinamični efekti. fanfare. 1800.REVOLUCIONARNA IN GROZLJIVA OPERA ok.  operna in sakralna dela. Luigi CHERUBINI (1760-1842):  oče glasbenik.  direktor Konservatorija. l. nastane iz opere comique in grand opere. nenavadni ritmi.  VODONOSEC. 1800.  večino življenja v Franciji. tudi komorna glasba. gorečnost.  zelo nadarjen. .

. scenskem sijaju (množične scene. GRAND OPERA reprezentativna operna zvrst 30. orkestrskem. poudarek na: pevskem (veliki zbori. resna. let. monumentalne dimenzije. velika opera. strastni dramski izbruhi + preproste balade in romance). in 40. arije s koloraturami. za doseganje učinkov: različni slogi in sredstva. obsežni baleti). heroičnega značaja.

1805. it. GRAND OPERA Gasparo Luigi SPONTINI (1774-1851): VESTALKA. Neapelj. 1809. nazaj v Italijo. operni skladatelj in dirigent. nadaljeval Gluckovo delo (klasicistična tragedie lirique). FERDINAND CORTEZ. . Pariz (1803). ustvaril več nekaj več kot 20 oper. Berlin.

in špa. plesi. libreto: Eugene SCRIBE. it. efekti. izvirnost harmonije. vodenje glasov. strasti. kolorit). izrazna moč (drzni ork. nema vloga glavne junakinje. . NEMA IZ PORTICIJA. široki zbori). močna dramatična glasba (it. 1828. čustva. GRAND OPERA začetek romantične opere pomeni: Daniel François AUBER (1782-1871): doseže s skladateljem vrhunec.

GRAND OPERA največji blesk doseže s skladateljem: Giacomo MEYERBEER (1791-1864) Berlin. . Pariz. šolanje v Italiji (vpliv Rossinija). PREROK. poznavalec človeškega glasu. AFRIČANKA. HUGENOTI. sočna in mehka kantabilnost. ROBERT-HUDIČ.

GRAND OPERA Giacomo MEYERBEER (1791-1864) HUGENOTI. Scribe. . ljubezenska zgodba katoliške Valentine in protestanta Raoula. 1836: libreto: E. dejanje – eno največjih v svetovni operni literaturi. krvavi boj med katoliki in protestanti v Franciji v 16. 4. uvertura: protestantski koral. stol..

MEYERBEER: HUGENOTI. 1836 .

govorjeni dialogi. vključuje manj izvajalcev. romance. Eugene SCRIBE. resna. tragična. .barvit orkester. lirični ansambli in zbori. preprostejša izraznost. vsakdanje meščansko življenje. vsebina: vedra. balade. ravnovesje GRAND OPERI. kratke arije. OPERA COMIQUE manj obsežna in zahtevna.

fina zvočnost.  lahkotna melodika. MALA RDEČA KAPICA. tehnična izdelanost. resnejša igra (močan poudarek na romatiki). OPERA COMIQUE 2 tipa: vedra komedija. doživel uspeh. IVAN PARIŠKI. François Adrien BOIELDIEU (1775-1834): iz Rouena. . služboval v Petrogradu.

Scribe. 1825: libreto: po Scottovih romanih E. glasba izhaja iz fr. . mešanje prizorov stvarnosti in fantastike. chansona. barvita orkestracija. OPERA COMIQUE François Adrien BOIELDIEU (1775-1834): BELA GOSPA. škotski napevi.

uspeh z libreti E. očarljiv melodik (vpliv Rossinija). glasbeni domisleki. 1830 glavni junak vzet iz zgodovine. OPERA COMIQUE Daniel François AUBER: mojster vedrega tipa. najboljša opera comique: FRA DIAVOLO. . izjemen čut za gledališče. Scribe-a.

prizadeva si za tesen spoj med glasbo in besedo. . ideal Gluck in Mozart. liričnim značajem Charles GOUNOD (1818-1893) iz glasbene družine. st. DRAME LIRIQUE v drugi pol. Konservatorij v Parizu. 19. preide v drame lirique z resnim. dobil Prix de Rome.

. stoletju. DRAME LIRIQUE Charles GOUNOD (1818-1893) FAUST. po Goethe-ju. 1859: sprva neuspeh (preveč nemška). dogaja se v Nemčiji v 16. predelave (balet). v ospredju ljubezenska zgodba (Marjetica in Faust).

prejel Prix de Rome. glasb. CARMEN. Lovci biserov (1863). odličen pianist.: GEORGES BIZET (1838-1875): iz družine glasbenikov. direktor Opere comique. glasbe. opere v 2. 1873. . pretrgal nit z italijansko operno tradicijo. pol. 19.simbol franc.). orgle. boril za obstanek fr.. šole. REALISTIČNA OPERA največji mojster fr. po noveli Marimée-ja. harm. Konservatorij v Parizu (klavir. suita Arležanka (1872). stol. kom.

. REALISTIČNA OPERA CARMEN. libreto: po noveli Marimée-ja. plesne pesmi. vpliv na verizem v operi (G. trdna oseba  Carmen – poosebljen divji temperament  Escamillo – nastopač. meje med opernimi zvrstmi se zabrišejo: sprva govorjeni dialogi – opera comique. 1873. habanera. toreador  Don Jose –razočaran ljubimec realistična snov (medsebojni odnosi. glavna vloga zgodbe: tihotapci. Carmen nima velike arije: šansoni. Puccini). preoblikovanje v recitative – bližje grand operi. osebe: izraziti osebnostni profili  Micaela – realna. cigani. spopadi človeških strasti).

barvite harmonije. francosko glasbo. učinkovit ritem. Bizet z opero carmen . ljudski plesi. poudarjena kromatika in spremljava označujeta carmino bistvo.korak pred časom. odlična orkestracija. REALISTIČNA OPERA CARMEN. 1873. drzne izrazne harmonije. gledališče in opero spoji v novo celoto. izjemen spoj melodije in orkestra. . karakterizacija v glasbi.

OPERETA
2. pol. 19. stoletja,
nova glasb. dramatska zvrst,
označuje opero comique vedrega značaja (parodije,
satire, dovtipi),
ZNAČILNOSTI:
lahko glasba (šansoni, kupleti),
plesna ritmika, modni plesi (can-can, valček, četvorka,
galop, polka, koračnice),
se mora končati v hitrem tempu.

OPERETA
Jacques OFFENBACH (1819-1880):
Köln,
Pariz: študij čela, čelist v orkestru Opere comique, kapelnik v gledališču,
gledališki ravnatelj,
več kot 100 operet (sprva enodejanke),
preprosta inštrumentacija,
kupleti prepletajo govorjeni dialog,
svežina,
glasbene domislice,
polne humorja,
celovečerne operete (parodistične):
Orfej v podzemlju (1858),
Lepa Helena (1864),
Pariško življenje 1866),
Hoffmanove pripovedke (1881).

OPERETA NA DUNAJU
Johann STRAUSS ml. (1828-1899):
tradicija domače ljudske glasbe,
piše pretežno plesno glasbo,
Offenbachove spodbude – preide na odrsko področje,
Netopir (1874), Noč v Benetkah (1883), Cigan baron
(1885).

literature. o 19. PROGRAMSKA GLASBA • glasba. SIMFONIČNA PESNITEV . pol. • uverture. • programska glasba ≠ absolutna glasba. narava). o 2. pol. ZGODOVINA PROGRAMSKE GLASBE: o že v 16. violinska glasba.. in 17. • spodbude iz zgodovine. ki s svojimi sredstvi izraža nekaj predmetnega. stoletje: PROGRAMSKA SIMFONIJA. stoletja – klavirska dela. likovne um. o 1. stol. 18. stoletju – instrumentalna dela. 18. karakterne skladbe. – simfonična literatura (lov. • navadno ima konkreten naslov.

o celovitejše doživljanje glasbe. o vpliv romantičnega pesništva na skladatelje. . PROGRAMSKA GLASBA PROGRAMSKA SIMFONIJA. o 1830 – začetek francoske romantike. o realistično tonsko slikanje. o razširitev simfonične oblike. o novi učinki inštrumentacije. SIMFONIČNA PESNITEV o čas literarnega izobraženstva.

Luis Hector BERLIOZ 1803-1869 .

oboževal Glucka. oče zdravnik. l. l. . prve kompozicije pri 12. spodbude za glasbo. 1830 – Fantastična simfonija. 14. obiskoval glasbene predstave. študij medicine v Parizu. letih. uspehi 1827-30 (dobi Prix de Rome). zelo občutljiv otrok.študij kompozicije. Življenje ugledna podeželska družina. 1826: odločitev za glasbeno pot . op.

vpliv na ustvarjalnost. operi Trojanci. l. težki časi. bolezen. 1832 vrnitev v Pariz. 1869 premine. druženje z Mendelssohnom. Življenje RIM: čustvena kriza. l. Beatrice in Benedict. uvertura Kralj Lear. simfonija Romeo in Julija. Harold v Italiji. potovanje v Rusijo. . glasbeni kritik. potovanja – mednarodni uspeh. ljubezen z angleško igralko Harriet Smithson .

.

1837 prejel naročilo za Rekvijem (Lacrimosa). individualizacija viol. presegel klasicistično simfonično glasbo. nepravilni ritmi za izžarevanje ognjevitosti. skrajne lege pihal v višinah in nižinah. klarinetov. Berliozov opus zaslužen za nastanek PROGRAMSKE SIMFONIJE. l. l. l. . 1844 -Razprava o sodobni inštrumentaciji in orkestraciji: revolucionar. 1846 Faustovo pogubljenje. izrazita orkestralna govorica.

A. Strauss. mlajšo generacijo skladateljev (domači. . Honegger). na estetiko tedanje glasbe. na simfonične prvine Wagnerjeve glasbe. Berliozov opus VPLIVI: na Lisztovo simfonično pesnitev. R.

.

PROGRAM: sentimentalen in krvav. opij pijanosti III. Sen o čarovniški noči. SIMBOLIKA I. Fantastična simfonija Prizori iz življenje nekega umetnika. Ples pooseblja opojnost. strasti: nevračana ljubezen II. Pot na morišče: giljotina V. Sanjarije. . izjemna skladateljska spretnost. Prizor na deželi: samomor IV. pošastna noč čarovnic. izjemna domišljija. temelji na skladateljevi neizpeti ljubezni do Harriet. ZGODBA: enostranska ljubezen in tragične posledice za oba protagonista.

org/interactive/pages/berlioz/score-idee-fixe . http://keepingscore. ki jo povsod sreča in povsod sliši« nov je vodilni motiv . Fantastična simfonija »ljubljenka sama postane umetniku melodija.IDÉE FIXE (spominski motiv v spremenljivih oblikah). kakor tudi idée fixe.

Obvezni glasbeni primeri Fantastična simfonija. 14.pbs. op. http://video.org/video/1295290184/ .

Franz LISZT 1811-1886 .

.

.

Irska. Weimar in Budimpešto zaradi pljučnice premine l. Chopin.Življenje Doborjan. 1824: Francija. DUNAJ: Salieri. vrnitev v Pariz. 1847: poljska princesa Carolina Sayn-Wittgenstein Weimar – Lisztov krog (von Büllow. letih prvi nastop pred občinstvom – štipendija. Madžarska. Marie d‚ Agoult (Leta romanja). 12. pri 9. 1830: Paganini. 1886. Bayreuth. predanost in vrnitev k veri razpet med Rim. vodilni evropski pianist. PARIZ: Erard. Wagner) 1860 – ločitev. leten želi na Konservatorij v Parizu. potovanja. ZRELO OBDOBJE. . poučuje in živi z materjo. Berlioz. Czerny („narava je ustvarila pianista). smrt očeta. Adam Liszt – uradnik na Esterhazy-jevem dvoru. Anglija.

prvi organizira javne klavirske koncerte – klav. glasbeni pisec in kritik. Sardanapale (nedokončana). skladatelj. 19 madžarskih rapsodij. Orfej. . sonate. Hamlet. Hungaria. Dela pianist. inovator in pionir v glasbi: simfonična pesnitev. organizator.. Peludiji. transkripcije Leta romanja. Elizabeta OPERA: Don Sanche. Mrtvaški čardaš. recitale. koncerta. Prometej.) simfoniji Faust in Dante CERKVENA DELA: Madžarska kronska maša. pedagog. Granska maša. dirigent. KLAVIRSKA DELA: originalne skladbe. oratorij Sv. korali. . Mrtvaški ples. ORKESTRALNA GLASBA: 13 simfoničnih pesnitev (Mazzepa. Tasso.. psalmi.

.

) 6. tudi varovanec Beethovna. Med skladateljevimi cerkvenimi deli imajo posebno mesto. Mesto. ki so jo večinoma izvajali cigani. 3 zvezki skladateljvih klavirskih del (Leta . Priimek skladatelja. kjer je skladatelj deloval (in tudi oblikoval svoj krog mlajše generacije skladateljev).1. Poseben fenomen oz. Ime 3-stavčne simfonije s programom (vsak stavek nosi ime enega glavnih junakov).. 10.. katere premiero je pripravil Liszt. 3. Liszt je umrl 1886 v tem mestu. Madžarski nacionalni ples v 2/4 taktu. 2. v katerem obdeluje napeve (narodne. virtuoznega pianista. 5. 4. 7. 9.Najpopularnejši skladateljev cikel. in združuje več nacionalnih elementov. 12. ciganske). tudi oblika karakterne skladbe. 11..    1 2   3               4   5     6   7                8           9      10         11 12 . Ime opere Richarda Wagnerja. histerija okoli skladatelja in njegovih del. na katerega je odločilno vplivala Lisztova glasba. Zvrst v madžarski glasbi.. 8. Lisztov učitelj.

Richard WAGNER 1813-1883 .

1831 študij glasbe v Leipzigu: prve opere (Svatba. 1828 navdih: Beethoven. DRESDEN: Weber uk klavirja in violine. 1837 potovanja: Riga (Rienzi). Bayreuth (gledališče – Nibelunški prstan). Tristan in Isolda). l. Opera in drama.Življenje Leipzig. Hans von Büllow in Cosima). Bavarski. Mojstri pevci Nürnberški). Vile. München (Ludwig II. Benetke. Prepoved ljubezni) spozna Minno Planer l. Luzern (Siegfried). 9 otrok. Mozart. 1883. Dresden (Meyerbeer. . Liszt). l. glasba in gledališče. Geyerjem. London (Leteči Holandec). vnovična poroka matere z L. Pariz (Heine. Zurich (Lohengrin.

Delo .

 razširitev orkestra (trobila – tenorske in basovske tube).  neskončna melodija.  leitmotivi (spodbude pri Berliozu): osebe so utelešene ideje.  velika vloga orkestra (simfonične opere). lastno življenje.  vsebine: germanski svet.  razširjena harmonija.  glasba je posledica človekovih dogajanj. Delo enovitost glasbe in drame – cilj: celostna umetnina (Gesamtkunstwerk) nov tip opere po l. . 1849 – GLASBENA DRAMA:  glasba in drama spojeni.

.  1872-76.Wagnerjevo gledališče  Bayreuth: Festspielhaus.  bavarski kralj Ludvik II..

Ustvaritev slednje pa je bila za skladatelja toliko lažje uresničljiva. ki sta prerodila opero svojega časa. Wagner je dopolnil in izpopolnil težnje svojih predhodnikov ( _____________________ in __________________ ) ter ustvaril nov tip opere: ____________________________ . vendar vsak na svoj način. stoletja zavzemata najvidnejše mesto _____________ (narodnost) ____________________________ in _____________ ___________________________________ . Wagner ne loči ___________________ in _______________________ . Prizadeval si je. . Njegova melodija je __________________________ . Prav gotovo ni velikega skladatelja. da bi dosegel popolno enovitost ______________ in ________________ .V zgodovini opere 2. ki bi izzval toliko navdušenja in __________________ kot _______________________ . Oba sta bila _____________________ . ___________________ in ______________________ . Wagnerja je vodilo prepričanje. saj si je ___________________________ pisal sam. Zato je zavrgel staro strukturo opere in je nekdanjo razdelitev na »_________________« zamenjal na delitev na ________________________ . Wagnerjeva ideja ni nova – srečamo jo že v ____ .da se mora glasba razvijati __________________________ in je ne sme utesnjevati delitev na posamezne zaključene oblike . polovice ____ . v kateri naj bi sodelovali še _____________ . Njegov cilj je bila ___________________ umetnina ali s tujko ________________________ . stoletju pri skladatelju _______________ .

______________________ ali idejami drame. ki vnašajo nemir in nenehno poganjajo glasbeni tok dalje. Da bi dosegel enovitost in trdnost nove oblike ter povezal njene dele v popolno celoto. Njegove reforme so zajele tudi orkester – povečal je _______ skupine orkestra. Orkester slika podobe iz skladateljeve __________________ in postane ___________________ . . To so ______________ glasbene teme oziroma __________________ . ki jim je dodal lasten izum: ______________ in _____________ tube ter druga _________________ glasbila. je uvedel ________________________ . da se je kar se da izogibal ____________________ . ____________________ .Pri takem ustvarjanju mu je znatno pomagala _________________ in to tako. ki so povezani z določenimi __________________ . Še posebno _______________ . V ta namen je uporabljal __________________________.

Skladatelj nadaljuje delo svojih starejših sodobnikov. je pri Verdiju v ospredju ____________________ iz vsakdana. Za razliko od Wagnerja je bil Verdi odvisen od ___________. ga ločuje poseben občutek za dramo. ki mu niso zmeraj dajali dobrih tekstov. Verdijevo osnovno načelo je izražanje dramske ______________________ . Če Wagner v svojih operah predstavlja nadčloveške heroje iz ______________________ legendarnega in mitološkega sveta.Medtem ko je Wagner načrtno in revolucionarno izvajal svojo operno reformo. Od omenjenih skladateljev tako imenovanega __________________ . njegov italijanski sodobnik _________________ ni koval nobenih reformnih načrtov. .

koračnicami. DA NE Aida je preprosta opera z baleti. DA NE Verdi je v Aidi uporabil leitmotive. mogočnimi zbori in pompoznimi sprevodi. DA NE .AIDA Verdi je delo komponiral po naročilu egiptovskega kediva. DA NE Aida predstavlja eno najpomembnejših Verdijev del.

BELLINI .ITALIJANSKI BELCANTO ROSSINI. DONIZETTI.

da capo). ponoven uspeh z Rossinijem. brez pretiranega okrasja. a.Značilnosti bel-canto = lepo petje. 19. Carissimi): preprost in speven vokalni slog. . ki poudarja lepoto glasu. bleščečo izvedbo. 18. stoletje: izgubi prednost in zatone. stoletje (G. pomeni osnovo na kateri gradi Verdi. kolorature. stoletje: opera seria (virtuoznost. Zgodovina: 17. italijanska vokalna tehnika. lepoto tona.

rog. . • Viljem Tell. 1824 vodstveni položaji v it. trgovske špekulacije. . . Tancredi.borznik. Gioacchino ROSSINI (1792-1868) . resna in komična . 1813.ravnatelj konservatorija v Bologni. Pariz. SEVILJSKI BRIVEC. čembalo. čelo. izjemna karakterizacija oseb. po Beaumarchaisu: grof Almaviva s pomočjo brivca Tancredi. pri 13 letih opera Demetrio e Polibio. glasbena družina. . . Figara dobi Rosino.po 1830 piše zelo redko (komorna in cerkvena glasba).Pariz: serija oper dramma serio. Semiramida. . Pomembna dela: . Italijanka v Alžiru. . Ottelo. 1816 – vrh opere buffe. gledališču Mala svečana maša. Bartolu. Konservatorij v Bologni (čelo. kontrabas). • l. . pri 10 letih že komponira (2 violini. klavir.potovanja: London. kuharsko mojstrstvo. . Seviljski brivec.umre blizu Pariza. . opera (39). . 1829: velika francoska junaška opera . ktp) – „Il Tedeschino“. Mojzes v Egiptu. arie izpisane (brez Elizabeta. Viljem Tell. ki kot mestna sirota živi pri dr. . Stabat Mater. samovolje primadon).

youtube.com/101367835 .com/watch?v=jkFgdgRV5kM http://vimeo.https://www.

Mesečnica (1831).1815 Licej v Bologni.revna družina.1830-40: vrhunec kariere.kapelnik na dvoru na Dunaju.tragedija . . Gaetano DONIZETTI Vincenzo BELLINI (1797-1848) (1801-1835) .l. Don Pasquale (1843). . . . Norma (1831). . . Pomembna dela: opera (71).komponiranje. . . 1827 : opera Pirat.slava. Puritanci (1835).1833 London. paraliza. cerkvena glasba. .Milano. .Konservatorij v Neaplju.Pariz (Rossini. simfonije.Neapelj (do 5 oper/letno). . . godalni Pomembna dela: tragična opera (10).komponiranje.glasbeni konservatorij. kvartet. .duševna bolezen. . . Lucia di Lammermoor (1835). Puritanci). Ljubezenski napoj (1832).glasbena družina. .1838 Pariz.

com/watch?v=7rjGwS20V94 .1.youtube. Ljubezenski napoj (arija Nemorina.youtube.youtube.com/watch?v=JW5Ol3jNrJI 3. Casta diva) https://www. Una furtiva lagrima) https://www.com/watch?v=2J7JM0tGgRY 2.youtube. Lucia di Lammermoor https:// www.com/watch?v=NYm7oJXVeks https://www. Norma (arija Norme.