KAJ JE FILOZOFIJA?

Kaj nekaj je?
 Sprašujemo po bistvu, predmetu,
dejavnosti.

 Sprašujem kaj je bistvo in predmet
filozofije, s čim se ukvarja?

ETIMOLOŠKI način opredelitve
Psihe Logos
psihologija duša Veda
Zakon
Dušeslovje - urejeno Beseda
besedišče o duši
urejenost

Logika je filozofska disciplina. Zakaj in kako to zmore? .Filozofija  Filozofija logos šele utemeljuje. logos iz nje izhaja.

Rad vednost RADOVEDNOST .Etimološka opredelitev filozofije LJUBEZEN DO MODROSTI FILO ZOFIJA Ljubezen Modrost Pitagora: človeku je dano le neskončno prijateljstvo približevanje k hrepenenje modrosti Filozof je prijatelj Eros modrosti.

 Bogovi so popolni. resnično moder pa ne more biti. matematik. . človek pa si želi to.  Človek lahko le hrepeni po modrosti. po tem hrepeni. Pitagora  Grški filozof. za tem si prizadeva. česar nima. takšni so le bogovi. orfik.

. pol človek. stalno prehajanje. njegova izvirna pozicija je med obema poloma.EROS simbol ljubezni BOG UBOG Modrost Norost Večnost Končnost Neminljivost Minljivost Lepota Grdota bogastvo Beda Je pol bog. nikoli umirjen.

RADOVEDNOST .ČUDENJE .

osvoboditev iz sveta navade (razsvetljenje). nesprejemanje danih odgovorov je vstop v svet filozofije . samoumevnosti naravno željo. otroško radovednost izničijo  Prebujenje.ČUDENJE  Čudijo se otroci: zakaj???????????? “zakaj je nebo modro” “vsi ljudje po naravi težijo k vednosti” Aristotel  Navade.

Samoumevnost je beg pred filozofijo Matrica . lahko pomeni izgubo realnosti – norost (izguba realnosti) odštekan Filozofija je beg pred samoumevnostjo.Svet navade – svet realnosti  Filozofija pomeni prekiniti s samoumevnostjo. majanje sveta navad – realnosti.

jo nato gojiti kot svojo največjo vrlino. Nietzsche . navada preglasila. S pomočjo učitelja se mora preobraziti.Preobrazba in spominjanje  Vsak ima modrost v sebi. talent (ki pa zahteva vajo)  Sokrat. mora se je spomniti. a navlaka jo je prerasla.

ČUDENJE  GRKI začno misliti na poseben način – dejanskost. vprašljiva. ki jih obdaja. jo kritično obravnavajo  Taka drža zahteva svobodnega posameznika. Čudijo se ji. postane mišljenja vredna. še ne odgovorljiva. dialog (300) .

izkušenj da bi odkrila počelo. filozofija ni praktično uporabna. . ne le nekega dela (kot ostale znanosti)  METODA: razumska razlaga celote. zato je svobodna. argumentiranje. resnico hoče najti zaradi nje same.Bistvene lastnosti filozofije  VSEBINA: razložit hoče celoto bivajočega. vso resničnost. Udejanja se v čistem zrenju resničnega. Gre onkraj dejstev. vzrok  CILJ: teoretičen.

od človeka Umetnost. filozofija svoj predmet šele ustvarjata. izumljata .KLASFIKACIJA  NARAVOSLOVJE  DRUŽBOSLOVJE njen predmet obstaja ne Njen predmet je človek in glede na človekovo njegova dejavnost. ne dejavnost biva brez človekove Narava biva neodvisno dejavnosti.

FILOZOFIJA ZNANOST FILOZOFIJA  Eksperimentalna  Spekulativna.RAZLIKA ZNANOST .  Dan mora biti:  Sega preko mej  Okvir možnega izkustva na  Metodo področje neznanega  Zakonitosti  Raziskuje osnovne  verifikacija principe .

FILOZOFSKI TEMELJ ZNANOSTI  Vse znanosti izhajajo iz filozofije in v sebi biologija nosijo nekaj filozofskega. spekulativnega fizika psihologija sociologija filozofija .

UČNI NAČRT .

Epistemologija Locke F. Hume .  Človekov duh je ob rojstvu nepopisan list papirja.Bacon empirizem  Resničnost spoznanja izvira iz čutnega izkustva.  Zanikajo “Vrojene David ideje”.

bit oblast . da  Epistemologija bo življenje dobro Kako spoznavamo? Kaj je dobro življenje  Politična filozofija  Ontologija Pravičnost. UČNI NAČRT KAJ LAHKO VEM? KAJ LAHKO STORIM? Sprašuje po vednosti –  Etika episteme Kako delovati. ontos . živeti. svoboda.

Temelji na vrojenih idejah.Epistemologija  racionalizem Kako vem. . da biva Kant Descartes svet zunaj mene? Resnična vednost izhaja iz razuma.

je vse dovoljeno” .  Nihilizem: bit je nič.  Idealizem: vsa realnost je duhovna.kaj obstaja? . mentalna. Ukvarja se s vprašanji: . iz česar vse izvira. “če ni boga.Ontologija: bit je nekaj.kakšna je razlika med videzom in realnostjo?  Materializem: vsa realnost je materialne narave (duh so le možgani). v kar se vse vrača Je teorija biti.

ETIKA  Kaj je dobro življenje?  Obstaja absolutna dolžnost? EVDAIMONIJA: najvišje dobro je sreča .Aristotel HEDONIZEM: najvišje dobro je ugodje .Epikur UTILITARIZEM: najvišje dobro je ugodje korist. zagovarja največjo srečo za največje število ljudi egoizem altruizem ETIKA DOLŽNOSTI – Kant ETIKA SVOBODE – Sartre (eksistencialistična etika) .

 Človek je politično živo bitje – srečen je. Pasivni in aktivni um. A potrebuje orientacijo v praktičnem življenju – vrline. animalna.  Človek je srečen. če živi po principu zlate sredine. .ARISTOTEL  Najvišji cilj človekove dejavnosti je sreča “vedno jo iščemo zaradi nje same in nikoli ne zaradi česa drugega”  Najvišja sreča je teoretična eksistenca. racionalna. Tri oblike duše: vegetativna. če živi v skladu s svojim bistvom.

KANT  Človek je svoboden. ampak kot umno bitje.  Ima avtonomno voljo (volja določena po umu) in heteronomno voljo (volja. kadar deluje iz dolžnosti. ki se vzpostavlja v razmerah čutnega sveta) . determiniranemu v sebi.  Takrat se zoperstavi nagonskemu.  Ne deluje kot bitje narave (kot žival).

... da .vsakega drugega človeka jemlješ kot za smoter. nikdar samo za sredstvo ” . da lahko velja maksima tvoje volje vselej hkrati kot načelo obče zakonodaje” “Deluj tako.ETIKA DOLŽNOSTI KANT – kategoričen imperativ: “Deluj tako.

SARTRE  Svoboda kot tesnoba .

Related Interests