LIKOVNA TEORIJA

Likovni element PROSTOR PERSPEKTIVA

mag. Jasna Kralj Pavlovec

Uvod
Likovna teorija je interdisciplinarna veda, ki raziskuje likovna izrazna sredstva in zgradbo likovnih/prostorskih del. Likovna teorija se ukvarja z analizo likovnih elementov, spremenljivk in načel likovnega reda.

Uvod
Vsem likovnih ustvarjalcem – slikarjem, kiparjem, arhitektom, oblikovalcem,… so znani skupni likovni pojmi, kot so: točka, črta, linija, barva, oblika, ploskev, prostor, itd. Likovna teorija je osnova / slovnica likovnega izražanja.

Likovna kompozicija
V kompoziciji uporabljamo likovne elemente, spremenljivke in zakonitost skladnje. Organizacijske principe kompozicije imenujemo kompozicijski elementi:  Proporc (razmerje in sorazmerje)  uravnoteženost  ritem  kontrast  harmonija  dominacija  enotnost

Likovne spremenljivke
Likovne spremenljivke oz. variable so pojmi, ki predstavljajo lastnosti oblik in likovnih elementov. Likovne spremenljivke / variable so:  tekstura  število  gostota  smer  velikost  položaj  likovna teža

Likovne prvine
Likovne oblike so osnovni pojmi likovnega izražanja. Razdelimo jih na orisne in orisane likovne prvine oz. elementi:

Orisne prvine:  točka  linija (črta)  svetlo – temno  barva

Orisane prvine:  oblika  ploskev  prostor

likovni elementi PROSTOR
Vsebina predavanja:
2.

Prostor v upodabljajočih umetnosti Organoleptično zaznavanje prostora Zlati rez Prostorski križ Projekcije

3. 4. 5. 6.

likovni elementi PROSTOR
Prostor je orisana likovna prvina. 1. Arhitektura – tridimenzionalno oblikovanje prostora (prostor in čas) 2. Kiparstvo – tridimenzionalno oblikovanje (gibanje okoli oblike) 3. Slikarstvo – dvodimenzionalno – oblikovanje prostora s prostorskimi ključi 4. Vizualne komunikacije – likovni prostor

likovni elementi PROSTOR
1. Prostor v arhitekturi
Arhitekturni prostor (pozitivni in negativni grajeni prostor) zaznavamo z vsemi čutili na fizičnem, psihološkem in čustvenem nivoju. Pomemben je ČAS – gibanje skozi prostor, ki omogoča kontinuirano spreminjanje vizualnih vtisov, večanje/manjšanje objektov, svetlobe,… Pozitivni arhitekturni prostor je grajen prostor – objekt; negativni prostor je urbanistični vmesni prostor – ulice, trgi, parki, križišča, dvorišča – mestni prostor.

likovni elementi PROSTOR
1. Prostor v arhitekturi

likovni elementi PROSTOR
2. Prostor v kiparstvu
Kiparski prostor je prostor mase, kjer so značilne konkavne in konveksne oblike. Negativni prostor sooblikuje plastiko. Instalacije že posežejo v arhitekturni prostor. Reliefna plastika se približuje slikarskim prostorskim ključem, ki so značilna za oblikovanje ploskev

likovni elementi PROSTOR
3. Prostor v slikarstvu
Dvodimenzionalni prostor je omejen s formatom slikarske ploskve. Navidezni tridimenzionalni prostor ustvarjamo s poznavanje prostorskih ključev oziroma globinskih vodil. To so monokularni prostorski ključi – globino prostora lahko zaznamo tudi samo z enim očesom

likovni elementi PROSTOR
4. Likovni prostor
Likovni prostor izhaja iz naravnega in psihološkega prostora. Oblikujemo ga z izraznimi likovnimi sredstvi. Zaznavanje likovnega prostora je posledica selektivnega opazovanja posameznika. Je proces, pri katerem iz naravnega prostora nastane psihološki prostor – prostor doživljanja in trenutnega počutja.

likovni elementi PROSTOR
Organoleptično zaznavanje prostora:  z osnovnimi čutili  vid  sluh  vonj  čutenje  tretje oko,…

likovni elementi PROSTOR
Antropomorfno zaznavanje prostora:  Človek kot merilo prostora Leonardo da Vinci Le Corbusier

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez
Zlati rez je harmonično sorazmerje, za katerega velja, da je večji del (Major) proti manjšemu (minor) v istem razmerju kot celota proti večjemu delu. Razmerje je M:m = 1.618 Zlati rez so pri upodabljajočih umetnostih uporabljali Egipčani in Grki

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez - konstrukcija
Konstrukcija zlatega reza iz pravokotnega trikotnika v merilu 1 : 2.
1 2

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez – geometrijska konstrukcija
 izpeljava iz diagonale razpolovljenega kvadrata

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez – geometrijska konstrukcija
 delitev pravokotnika z diagonalami na kvadrat in pravokotnik v razmerju zlatega reza.

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez – geometrijska konstrukcija
 izpeljava konstrukcije spirale v zlatem rezu s pomočjo diagonal

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez - pentagram
Diagonale pentagrama se sekajo tako, da so njihovi deli med seboj v zlatem rezu. V naravi je veliko rastlin (delov rastlin), pa tudi živali v obliki pentagrama.

likovni elementi PROSTOR
Zlati rez človek
V 19.st. je Zeising analiziral človeško telo po ključu zlatega reza. Le Corbusier sestavi nov merski sistem na osnovi človeškega telesa in zlatega reza

likovni elementi PROSTOR
Prostorski križ
Je navidezni ravninski sistem z med seboj pravokotnimi ravninami, ki se glede na horizont delijo na spodnji in zgornji del in glede na oko opazovalce na sprednji in zadnji del ter na levi in desni del. To je človekov vidni zaznavni prostor. Prostorski križ:  očesna ravnina oz. ravnina horizonta
 frontalna ravnina

likovni elementi PROSTOR
Prostorski križ

likovni elementi PROSTOR
Prostorski ključi ali globinska vodila
Prostorski ključi ustvarjajo na slikovni ploskvi iluzijo prostora. Večina monokularnih globinskih vodil ustvarja stopnjevanje določenih oblik v globino z uporabo centralne perspektive.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
3. Linearna perspektiva Uporablja gibanje linij, ki navidez konvergirajo k enemu ali več bežiščem na horizontu in vodijo oko v navidezno globino prostora.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
2. Stopnjevanje velikosti predmetov/likov Večji predmeti so bližje, manjši so oddaljeni

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
3. Krajšanje razdalj med predmeti/liki Enake razdalje med predmeti / liki se v centralni perspektivi krajšajo glede na oddaljenost od opazovalca.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
4. Stopnjevanje gostote struktur Gostota strukture na površini predmetov/ploskev se z oddaljenostjo stopnjuje.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
5. Izginjanje podrobnosti / detajlov / ostrine Podrobnosti z oddaljenostjo izginjajo.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
6. Atmosferska ali zračna perspektiva
Temelji na atmosferskem pojavu, ki oddaljene predmete zastira bolj ali manj gosta plast ozračja in zastre barve in detajle oddaljenih predmetov, največkrat v sivo ali modrikasto barvo.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
7. Barvna perspektiva Sloni na psiholoških občutkih, ki jih povzroči navidezno približevanje toplih in navidezno oddaljevanje hladnih barv.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
8. Ključ svetlosti Svetli predmeti so videti bližje kot temni. Na temnem ozadju delujejo svetli predmeti blizu, na svetlem ozadju se približevanje svetlih ploskev spremeni.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
9. sence Nasebne in vržene sence ustvarjajo prostorski učinek. Nasebna senca oblih teles je stopnjevana, oglata telesa imajo robne kontraste. Vržena senca oblikuje okoliški prostor.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
10. Mesto predmetov v vidnem polju Predmete na spodnjem robu slike dojemamo kot bližje, zgornje pa bolj oddaljene.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
11. Prekrivanje Oblika, ki ima neprekinjen obris je spredaj; oblika, ki ima prekinjen obris je zadaj. To je najmočnejši globinski ključ.

likovni elementi PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
Poleg monokularnih globinskih vodil poznamo še navidezno spreminjanje predmetov v daljavi zaradi binokularnega gledanja. Bližje predmete vidimo bolj plastično, oddaljene pa bolj kot silhuete.

Konvergenca linij, manjšanje figur in

likovni elementi PROSTOR
Projekcije: Glede na izhodišče projecirnih žarkov ločimo dve osnovni vrsti projekcij:
Vzporedna / paralelna perspektiva (aksonometrija) Bežiščna perspektiva

likovni elementi PROSTOR
Vzporedna/ paralelna projekcija: Glede na kot projecirnih žarkov, ki padejo na ravnino ločimo:  Pravokotno projekcijo  Poševno projekcijo

likovni elementi PROSTOR
1. Pravokotna projekcija a. ortogonalna projekcija
Je projekcija na dve ali tri slikovne ravnine.

 vodoravna ravnina – TLORIS  navpična ravnina – NARIS  stranska ravnina – STRANSKI RIS

likovni elementi PROSTOR
1. Pravokotna projekcija b. aksonometrija
Je projekcija na eno ravnino. Osnova so tri med seboj pravokotne osi x, y in z, ki se sekajo v točki 0.  izometrija – skrajšava je enaka na 3. oseh  dimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh  trimetrija – skrajšava je na vseh oseh drugačna

likovni elementi PROSTOR
1. Pravokotna projekcija b. aksonometrija 1. izometrija – skrajšava je enaka na 3.
oseh

30°

30°

likovni elementi PROSTOR
1. Pravokotna projekcija b. aksonometrija
2. dimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh

42°

likovni elementi PROSTOR
1. Pravokotna projekcija b. aksonometrija
3. trimetrija – skrajšava je na vseh oseh drugačna

18°

likovni elementi PROSTOR
2. Poševna projekcija a. kavalirska projekcija
Je frontalna poševna projekcija , kjer vzporedni žarki padejo na slikovno ravnino pod določenim kotom; ploskve vzporedne s slikovno ravnino ohranijo svojo obliko in velikost.

45°

likovni elementi PROSTOR
2. Poševna projekcija b. Vojaška aksonometrija

PERSPEKTIVA

(lat. Perspicere – videti skozi.) Način predstavljanja 3D prostora na slikovni ploskvi. Primerna za predstavitve predmetov, objektov in notranjih prostorov

1. centralna perspektiva (enobežna)

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Klasično konstruiranje perspektive: Narišemo tloris in naris/prerez v merilu s Določimo smeri pogleda O – oko / stojišče SR – slikovna ravnina / položaj Vh – višina horizonta Bd – bežišče diagonal, bežišče vseh premic, ki so med seboj vzporedne (kot 45°) Bežišče določimo tako, da položimo skozi očišče O premico, ki je vzporedna s premicami, ki so pod kotom 45° in kjer ta prebode slikovno ravnino dobimo bežišče B teh premic
s

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Skrajšan postopek konstruiranja: (brez tlorisa)
s s s s s s s

Narišemo naris/prerez v merilu Določimo očišče - Oc Določimo horizont - h Določimo višina horizonta – Vh Po presoji določimo namišljen perspektivni kvadrat S tem dobimo bežišči obeh diagonal Bd1 in Bd2 Nanesemo globino prostora v merilu!

1.

centralna ali enobežna perspektiva
Bežišča diagonal določamo po svoji presoji z uporabo namišljenega perspektivnega kvadrata Pri srednjem prerezu lahko le – tega izvedemo brez uporabe tlorisa

Srednji prerez:
s

s

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Enobežiščna mreža

1.

centralna ali enobežna perspektiva
Višino nanašamo v pravi velikosti na slikovni ravnini Slikovna ravnina – predstavljata jo premici horizonata – h in oisnovnice – o – je vedno v pravi velikosti

Določanje višin
s

s

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Določanje višin predmeta za osnovno ravnino, na osnovni ravnini in pred osnovno ravnina

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Variante pogledov enobežne perspektive

1.

centralna ali enobežna perspektiva

Pogled od zgoraj

Variante pogledov enobežne perspektive
Pogled od spodaj

Centralni pogled

PERSPEKTIVA

Primerna za predstavitve realne prostorske risbe (fotografija) samega predmeta, objekta v prostoru

2. Dvobežna perspektiva (poševna)

2. dvobežna perspektiva
Postopek: s Narišemo tloris predmeta /obejkta s Določimo smer pogleda s Določimo slikovno ploskev SR – ponavadi jo položimo skozi eno od danih točk na predmeta s Glede na smeri pogleda določimo očišče O, distanco določimo glede na zorni kot (normalna slika pribl. 60 °) s Izberemo višino horizonta Vh s Določimo bežišči B1, B2 tako, da položimo skozi očišče premico vzporedno stranicam objekta. Tam, kjer premica prebode osnovno ravnino oz. horizont dobimo bežišči obeh stranic

2. dvobežna perspektiva
1. s

Mrežni način: Mreža kot osnova za pridobivanje dodatnih točk

2. dvobežna perspektiva
2. Projekcijski način:
s

s

s

s

Izhodiščno točko / stranici določimo z mrežnim načinom S pomočjo projiciranja iz očišča projiciramo posamezne premice skozi oglišča predmeta Kjer te premice v tlorisu prebodejo slikovno ravnino SR oz osnovnico dobimo točke na sliki v tlorisu. Te točke prenesemo v sliko in jih povežemo

2. dvobežna perspektiva
3. Enobežni način / diagonale:
Skozi vse točke objekta položimo premice vzporedno s smerjo pogleda – pravokotno na slikovno ravnino SR s Kjer te prebodejo SR oz. osnovnico dobimo točke na sliki v tlorisu s Te prenesemo v sliko – povežemo z bežiščem teh premic – Bc, ki sovpada z očiščem Oc s Globino določimo s pomočjo 45° premic – diagonal kvadrata, ki gredo v B45° tako, da globino nanesemo na osnovnico in povežemo

2. dvobežna perspektiva
4. Z merskimi točkami:
s

s

Izhodiščno točko oz. izhodiščni stranici določimo z mrežnim sistemom Na izhodiščni stranici nanesemo posamezne mere s pomočjo merskih točk

2. dvobežna perspektiva
Določanje višin
s

Višino vedno nanašamo v pravi velikosti na sliki – slikovni ravnini iz točke, kjer premica preseka osnovnico oz. prebode slikovno ravnino.

2. dvobežna perspektiva

Kompozicija kvadrov v dvobežni perspektivi z točkovnim stikom na osnovnici

2. dvobežna perspektiva

Kompozicija kvadrov v dvobežni perspektivi preko osnovnice

2. dvobežna perspektiva

Kompozicija razmetanih kvadrov

likovni elementi PROSTOR
PERSPEKTIVA c. ptičja perspektiva (tribežna)

likovni elementi PROSTOR
PERSPEKTIVA d. žabja perspektiva (tribežna)

likovni elementi PROSTOR
Obrnjena PERSPEKTIVA v zgodovini slikarstva pri upodabljanju predmetov in prostora dobimo s preoblikovanjem kotov in smeri perspektive, obrnjeno perspektivo. Liki se z

likovni elementi PROSTOR
Konceptualna perspektiva Omogoča prikazovanje predmetov iz več strani hkrati (egipčanska stenska umetnost, kubizem, futurizem – premik skozi čas, otroška umetnost,…)