Vizualne komunikacije in psihologija Študij multimedijskih komunikacij

Prof. dr. Janek Musek

Promocija pozitivnega delovanja medijev

Spet: korist od poznavanja medijskega vpliva
• • • • • • • Definiranje in identificiranje osebnih vrednot in ciljev Spodbujanje kulture in kulturne občutljivosti Jasnejše razlikovanje realnosti od medijskega prikazovanja, večja objektivnost in distanca do medijskega poročanja Več možnosti za obvladovanje medijskega manipuliranja z znanjem o medijskih strategijah prepričevanja Bolj angažirana in kritična lastna vloga v medijskem delovanju Več možnosti za osebno rast in blagostanje v opravljanju medijske profesije Možnost prispevanja k promociji pozitivnejše vloge medijev

O čem bo govor?
• Negativni učinki medijev • Pozitivni učinki medijev • Kako spodbujati in krepiti pozitivne učinke • In zmanjševati negativne učinke • Ter s tem promovirati bolj pozitivno vlogo medijev

NEGATIVNI UČINKI

?

KAKO JIH SPODBUJATI

POZITIVNI UČINKI

Pregled vsebine
• • • • • • Negativno in pozitivno učinkovanje medijev Poplava negativnih pojavov v medijih Pozitivna stran medijev Več in večja dostopnost informacij Več možnosti za pozitivne načine obnašanja, ki je odvisno od teh informacij Medijska promocija pozitivnih vidikov življenja in obnašanja Uporaba medijskih sredstev za nudenje in širjenje pomoči Nove možnosti ustvarjanja, izražanja in osebnostne rasti s pomočjo medijev Mediji kot korektiv oblastnih zlorab Mediji kot promotor temeljnih vrednot


• • •

Pozitivni in negativni učinki medijev
• Pozitivni učinki • Negativni učinki • Pogosto, a verjetno neupravičeno ocenjujemo, da prevladujejo negativni učinki • Kateri so torej ti učinki?

Negativni učinki medijev
• Negativne vsebine informacije in vplivi
– Starostna neprimernost – Poplava nasilja, spolnosti, drugih negativnih vidikov obnašanja (razvade, odvisnost, goljufanje, rizično obnašanje, neupoštevanje zakonov, prometna nedisciplina…) – Spodbujanje indiferentnosti in brezčutnosti zaradi tega – Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov (npr. spolnih in starostnih v oglaševanju) – Večja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoče zlorabiti – Mediji posegajo v zasebnost in omogočajo večji nadzor nad posameznikom in skupinami – Mediji olajšujejo še mnoge druge vplive negativno delujočih sistemov moči in oblasti v družbi – Digitalni mediji “digitalizirajo” naše življenje in nas oddaljujejo od narave in stvarnosti

Starostna neprimernost
• Vsebine, neprimerne za otroke

Pogoste negativne vsebine medijev
• • • • Nasilje Preobilje spolnosti Razvade, odvisnosti Neupoštevanje zakonov, nedisciplina • Prometna nedisciplina • Kriminalno delovanje • Rizično zdravstveno in varnostno obnašanje

Nasilje
• Nasilje

Preobilje spolnosti, obscenosti
• Preobilje spolnosti • Obscenost, vulgarnost
– Kje je meja med humornostjo in obscenosti

Razvade, odvisnosti
• Razvade, odvisnosti • Spodbujanje
– Npr. podbujanje razvad z reklamami

• Ali direktno, medijska zasvojenost sama

Neupoštevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina
• Neupoštevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina

Prometna nedisciplina
• Prometna nedisciplina
– Npr. divjanje po cestah v kriminalkah

Kriminal
• Kriminalno delovanje

Rizično obnašanje
• Rizično zdravstveno in varnostno obnašanje
– Negativni vplivi medijev na mladostnike

Prag za negativno
• Povečan prag za negativne pojave • Podoben učinek kot npr. pri psihoterapevtskem procesu recipročne desenzitizacije? • Brezčutnosti, otopelost in indiferentnost do negativnega • Napačna strpnost • Vendar raziskave teh domnev niso potrdile

Ojačevanje neustreznih stereotipov in predsodkov
• Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov
– npr. spolnih in starostnih v oglaševanju

Več priložnosti za zlorabo
• Večja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoče zlorabiti • Prikazani zločini in druga dejanja, ki so jih gledalci posnemali

Poseganje v zasebnost
• • • Mediji posegajo v zasebnost in omogočajo večji nadzor nad posameznikom in skupinami Paparazzi Labilna meja kršenja osebnih pravic
– So javne osebnosti izjema? – NE (kar zadeva temeljne pravice in svoboščine)

Mediji v službi oblasti
• Mediji olajšujejo še mnoge druge vplive negativno delujočih sistemov moči in oblasti v družbi
– Totalitarni in diktatorski režimi se lahko vzdržujejo in ohranjajo le kolikor obvladujejo medije – Propaganda in antipropaganda

• Javni in neodvisni mediji ne smejo biti pod kontrolo oblasti • Svoje medije lahko seveda imajo in uporabljajo različne institucije, tudi politične stranke in seveda tudi vlada

Mediji nas pretirano digitalizirajo
• Velja za digitalne medije
– Računalniki – Mobilna telefonija

• Digitalni mediji “digitalizirajo” naše življenje in nas oddaljujejo od narave in stvarnosti

Pozitivni učinki medijev
• Pozitivne vsebine, informacije in vplivi
– Zabava, gospodarske, politične, kulturne, znanstvene, turistične, športne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne – Nove možnosti in večja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji – Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti (npr. v zvezi z zdravjem, zdravimi, manj rizičnimi in stresnimi načini življenja ipd.) – Možnosti nudenja pomoči s pomočjo medijev (npr. telefonske številke za pomoč) – Mediji nudijo nove možnosti izražanja in ustvarjanja

Večja informiranost in večja dostopnost informacij
• Zabava, gospodarske, politične, kulturne, znanstvene, turistične, športne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne • Dajejo možnosti dodatnega izobraževanja • Preprečujejo enostransko informiranje, polinformiranje in dezinformiranje

Nova stopnja stikov in odnosov
• Nove možnosti in večja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji • To velja predvsem za kvantiteto stikov in odnosov • Kaj pa njihova kakovost? • Je tudi tukaj tako, da kvantiteta kvari kvaliteto? • Ali ustvarja novo kvaliteto?

Nove možnosti za promocijo pozitivnega
• Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti
– (npr. v zvezi z zdravjem, zdravimi, manj rizičnimi in stresnimi načini življenja ipd.)

• Promocija znanja, izobrazbe, veščin in spretnosti • Zdravje, zdrave navade, zdrav način življenja • Odpravljanje razvad, odvisnosti
– Učinkovite medijske kampanje proti alkoholizmu, kajenju…

Posredovanje in nudenje pomoči
– Možnosti nudenja pomoči s pomočjo medijev (npr. telefonske številke za pomoč)

Nove možnosti izražanja in ustvarjanja
• Mediji nudijo nove možnosti izražanja in ustvarjanja • Mediji kot podpora umetnosti in znanosti

Mediji kot korektiv oblastnih zlorab
• Dreyfus • Watergate

Mediji in oblast
• Vloga medijev v odnosu do oblasti
– Ni v redu, če delujejo le kot podaljšek oblasti in so preveč pod njenim vplivom – Prav tako ni v redu, če si začno sami prisvajati in pripisovati oblastno moč • Ali je prav, da mediji (samooklicano) predstavljajo “četrto” vejo oblasti (poleg zakonodajne, izvršilne in sodne) – Prav je, da so mediji v vlogi kontrolnega dejavnika oblasti

Mediji kot promotor temeljnih vrednot
• Medijsko poslanstvo in medijska etika
– Poslanstvo in etika: vrednote so njun temelj – Medijska etika in medijska ekonomika – Etika obveščanja • Resnica • Lepota, okus – Etika medijev zabave • Nasilje • Spolnost • Obscenost in neprimeren besednjak – Tržna etika • Prepričevanje • Oglaševanje • Odnosi z javnostjo

• • •

Katere so medijske vrednote Vrednote novinarstva
– Rumeni in sezacionalistični tisk – Na meji ali zunaj sprejetih novinarskih vrednot

Pravica od obveščanja in pravica do zasebnosti

Katere so medijske vrednote?
• Mediji sami morajo delovati v skladu s splošnimi vrednotami in v skladu z medijskimi vrednotami • Na katerih vrednotah temelji medijska etika? • Nekaj ključnih:
– – – – – – – – Resnica Svoboda Poštenost Pravičnost Strpnost Lepota, okusnost Osebnostna rast Znanje

Vrednote novinarstva
• Ravnovesje – poštenost/pravičnost – celota
– – – – Različni vidiki in stališča Preverjanje Problem in njegove rešitve Celovitost

• Točnost, objektivnost, avtentičnost
– Ozadje, kontekst, perspektive

• Vodenje
– Usmerjanje, k diskusiji, ki vodi k napredku, k boljšemu

• Dostopnost
– Odprtost in razpoložljivost informacije

• Kredibilnost
– Verodostojnost virov in stabilnost v izpolnjevanju medijskega poslanstva

• Presoja
– Izbor in oblikovanje informacij glede na njihovo pomembnost, zanimivost in ustreznost za družbo

Resnica in njen odnos do drugih vrednot
• • Resnica je nedvomno ključna in jedrna medijska vrednota, zlasti novinarska Vendar je lahko v določenih primerih v konfliktu z drugimi vrednotami (glej desno)
– Kako npr. prikazati domišljijo, fantastiko, če bi se strogo držali resnice – Vendar se pogosto v medijih oboje tako prepleta, da je težko razlikovati
Javnim interesom

Okusom in estetiko

RESNICA V KONFLIKTU Z

Zasebnostjo

Tudi druge vrednote, npr. verske
– Ali lahko s prikazovanjem dejstev o prerokih ali svetih osebah žalimo verska čustva?
Domišljijo

V takšnih primerih se je pač treba odločati v skladu z našimi vrednotnimi hierarhijami

Vrednotne hierarhije
• So dokaj subjektivne • Vendar obstajajo tudi hierarhije, ki veljajo za večino • Kako je s tem pri najpomembnejših vrednotah? • Hierarhija štirih vrednotnih tipov
– Kako se odločiti v konfliktu med moralnimi in izpolnitvenimi vrednotami – Občečloveška etika je nad lokalno moralo

Povzetek
• • • • • • Negativno in pozitivno učinkovanje medijev Poplava negativnih pojavov v medijih Pozitivna stran medijev Več in večja dostopnost informacij Več možnosti za pozitivne načine obnašanja, ki je odvisno od teh informacij Medijska promocija pozitivnih vidikov življenja in obnašanja Uporaba medijskih sredstev za nudenje in širjenje pomoči Nove možnosti ustvarjanja, izražanja in osebnostne rasti s pomočjo medijev Mediji kot korektiv oblastnih zlorab Mediji kot promotor temeljnih vrednot


• • •

Reference
• • • • • • • • • • • • • • Harris, R. J. (1999). A cognitive psychology of mass communication. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates. Coomber, R. (1997). Using the Internet for Survey Research in Sociological Research Online. Available online: http://www.socresonline.org.uk/socresonline/2/2/2.html Hamman, R. B. (1996). Cyberorgasms: cyber sex amongst multiple selves & cyborgs in the narrow bandwidth space of America online chat rooms. Available online: http://www.socio.demon.uk/Cyborgasms.htm Heath, R. L. & Bryant, J. (2000). Human communication theory and research: Concepts, context, and challenges. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates. Alan Krueger, "How Computers Have Changed the Wage Structure, Evidence From Microdata," Quarterly Journal of Economics, Feb., 1993, pp. 33-60. Byron Reeves and Clifford Nass, The Media Equation: How People Treat Computers, Television, and New Media Like Real People and Places, New York, Cambridge University Press, 1996. H. Nissenbaum and D.J. Johnson, Computers, Ethics, and Social Values, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, 1995. Benedikt, Michael, Cyberspace: First Steps (Cambridge, MA: MIT Press, 1991). Bukatman, Scott, Terminal Identity: The Virtual Subject In Postmodern Science (Durham: Duke University Press, 1993. Heim, Michael, The Metaphysics of Virtual Reality (New York: Oxford University Press, 1993). Meyrowitz, Joshua, No Sense Of Place: The Impact Of Electronic Media On Social Behavior (New York: Oxford University Press, 1985). Miall, David S., Humanities and the Computer: New Directions (New York: Oxford University Press, 1990). Roszak, Theodore, The Cult Of Information: A New-Luddite Treatise On High Tech, Artificial Intelligence, And The True Art Of Thinking (Berkeley: University of California Press, 1994. Turkle, Sherry, Life On The Screen : Identity In The Age Of The Internet (New York: Simon & Schuster, 1995).