Nevarne kemikalije v vsakdanjem ivljenju in kako se jim izogniti

impressum

Naslov: Nevarne kemikalije v vsakdanjem ivljenju in kako se jim izogniti Prironik uredili: mag. Mojca Langerholc ge in Lea Cirnski Naklada: 2000 kosov Prironik izdalo: Drutvo ECHo

Drutvo ECHo, Dornava 50, 2252 Dornava

e-mail: info@ech-o.org www: www.ech-o.org, www.motovilec.si,

www.pesticidi.net, www.partnerskokmetovanje.si

Izdelavo tega prironika so finanno podprli Global Greengrants Fund, PAN Germany in Sigrid Rausing Trust

Maribor 2011

vsebina

02 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15

uvod kemijske snovi v gospodinjstvu sredstva za nego pohitva, talnih oblog, stekla odstranjevalci vodnega kamna in istila za odtoke pralna sredstva in belila dezinfekcijska sredstva osveilci prostorov amponi sredstva za tuiranje in nego telesa, kreme zobne paste deodoranti, parfumi lak za nohte, maskara barva in lak za lase, razna sredstva za nego las

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 36

tekstil umetni materiali, pvc pohitvo iz laminata barve, laki, lepila unievalci in odganjalci insektov igrae steklenike za dojenke oblaila tehnini izdelki avtomobili ivila predelana ivila sobne rastline pijae zdravila zrak v zaprtih prostorih viri in koristne povezave zanimivi izdelki

02 03 kemikalije in lovek

uvod

ice, ki jo je izdala madarska nevladna smo tekste dopolnili, obnovili in dodali organizacija LEVEGO. V Drutvu ECHo

Knjiica, ki je pred vami, je prevod knji-

spodbudijo k iskanju reitve. Nekaj reie ve poiete sami. Na koncu knjiistrani ter naslove knjig, kjer izveste ve o doloeni temi. Pa vse dobro! ce najdete koristne povezave na spletne tev je zapisanih, vas pa vabimo, da jih

obiren seznam koristnih povezav, kjer formacije, ki bi vas utegnile zanimati.

lahko najdete e dodane podatke in in-

Morda boste ob naslovu dejali e ena

tistih knjiic, ki nas strai...tako ali tako

moremo narediti niesar! Delno imav Sloveniji, imamo monost bivanja v ine hrane, pitja zdrave vode in gibanja na te prav, ali pa tudi ne. e vedno, posebej

je e vse zastrupljeno...tako ali tako ne

ROMETRA, kateri okoljski vplivi so najEvrope odgovorili enoznano: radioaktivno sevanje in kemijske snovi. Tudi na podlagi ankete, izvedene leta 2003, kar bolj kodljivi za nae zdravje, prebivalci

Leta 2002 so na vpraanje EUROBA-

stem okolju, uivanja ekoloko pridelasveem zraku. Vedno bolj se tudi zavedamo, da moramo odgovornost za svo-

e pa ne zase, pa smo to dolni storisrea, pa tudi najveja skrb in najdonosneja investicija, ki se bo bogato povrnila, e bomo vloili primeren trud. ti za svoje otroke. Oni so naa najveja

je zdrave in dobro poutje prevzeti sami. tudi v nai domovini, je prisotnih ve kot lovek in o veliki veini le-teh ne vemo, kako vplivajo na nae zdravje. Na podlagi raziskave, ki so jo izvedli v Uniji, se sto tiso keminih snovi, ki jih je ustvaril

so al utemeljeni. V Evropski uniji, torej

vi vplivajo na nae zdravje. Nai strahovi

93% Evropejcev meni, da kemijske sno-

Res je, da je za zdravo ivljenje poda: v gojenje lastnega sadja in zelenjave trebno vloiti nekaj ve energije in trubrez uporabe sintetinih sredstev, v iz-

za 80% kemijskih snovi, ki jih masovno

zroajo raka oziroma ali kodljivo vplivajo na plodnost ali nae potomce. Za v naravi ali v prehranjevalni verigi in za 85% kemikalij ne vemo, ali se kopiijo

uporabljamo, ne ve, ali pri loveku pov-

delavo lastnih istil in kozmetike, v izonovo odkritih nainih priprave hrane, v skupaj z otroci, v iskanje naravnih nailezni. preivljanje prostega asa na prostem braevanje in uenje o najvekrat le na

70% teh snovi ni znano, kako se razgrasreuje z deset tisoimi umetnimi spoobkroajo na vsakem koraku. In sicer ne lik del kozmetike, zdravil, barv, pesticijinami. Kemijske snovi nas pravzaprav dijo v okolju. Na organizem se dnevno

nov zdravljenja vsakdanjih teav in boKnjiica je razdeljena po podrojih, kjer

samo istila za gospodinjstvo, tudi ve-

0 2

se dnevno sreujemo s kemikalijami. dov ali krme za ivali je proizvod kemijnja, ki so navedena z namenom, da vas Na kratko so razloena mona tvegaske industrije. Umetne kemijske snovi najdemo v pohitvu, oblailih, tehninih

zauijemo na leto ve kilogramov.

pijaah. Samo z E-ji oznaenih dodatkov

izdelkih in al tudi v ivilih in osveilnih

Vzporedno s porastom uporabe kemika-

kemikalije in lovek

naraalo tudi tevilo obolenj za alergiki, istilih in ivilih sreujemo s tevilnimi jami. V naem vsakdanjiku se v kozmeti-

lij in poveanjem onesnaenosti zraka je

kemikalije niso nenevarne

ma, zato je dandanes na Zemlji malo tavplivom kemikalij. Presenetljivo je, da je knih ivih bitij, ki ne bi bila izpostavljena kemikalije, ki se uporabljajo v industriji, v

Kemijske snovi so postale del ekosiste-

alergino reakcijo pri loveku obutljivem na le-te, veliko snovi pa v interakciimunski sistem se ne zna odzvati na deji prispeva k alerginemu obolenju. Na

taknimi kemijskimi snovmi, ki izzovejo

arktinih ivali. O vplivih kemijskih snovi

velikih koliinah mono najti tudi v telesih na zdravje e zdale ni na voljo dovolj

Vzrok za veino alergijskih obolenj, med katere sodi tudi alergija na cvetni prah, je mogoe iskati v nerazumni uporabi

set tisoe spojin, ki prej niso obstajale.

e v krvi evropskega loveka razpoznana primer zaviralce gorenja, pesticide ali

informacij. Na podlagi raziskav, je mogo-

ti 300 razlinih umetnih kemijskih snovi, ti alergijam poleg iztrebljanja ambrozije dati enako moan poudarek tudi pre-

kemikalij. Zato je potrebno v boju pro-

snovi za mehanje plastike. To pomeni, ventivi. Tveganje pri uporabi kemikalij je da se po naem telesu pretaka popolnovplivov ni mogoe predvideti. Na osnovi racije (ETUC), so za vsaj 18-30% vseh snovi. V Sloveniji vsako leto za rakom ma nesledljiv kemijski koktajl, katerega

otrocih. Posebej nevarne so tiste snovi, jejo delovanju reprodukcijskih organov

poveano pri nezaitenih zarodkih in ki vplivajo na hormonski sistem, kodu-

raziskave Evropske sindikalne konfedepoklicnih bolezni odgovorne kemijske

mijske snovi poleg otrok bolj ogroajo istili in kozmetiko. Del kemijskih snovi najdenih v materinem telesu, oziroma tudi enske, saj so vekrat v stiku s

in privedejo do pokodb zarodka. Ke-

zboli 10.000 ljudi, umre pa jih 6.000. Na

setletjih tevilo otrok obolelih za rakom naraslo za 1% na leto, tevilo obolelih

raziskave raka je v preteklih dveh de-

podlagi tudije Mednarodne agencije za

se otroka v maternici, kasneje pa lahko preidejo tudi v materino mleko. Na

kar petina le-teh preide na razvijajoega

mladostnikov pa za 1,5%. Poleg snovi, rabi tudi tevilne snovi, ki so kodljive za

ki spodbujajo nastajanje raka, so v upo-

ivni, imunski in hormonski sistem ter Alergije so v razvitem svetu narodna

O tevilnih snoveh, ki so prej veljale za

287 umetnih kemijskih snovi v popkovini. nedolne, se je razkrilo, da na dol-

osnovi amerikih testov so opredelili kar

ogroajo gene in reprodukcijski proces. gi rok kodljivo vplivajo na zdravje. bolezen, v nai domovini ima vsaj e-

Priporoljivo je torej, da izvemo im poskuamo izogibati.

trtina prebivalstva izkunje z alergijami.

ve o kemijskih snoveh in se jim

0 3

kemijske snovi v gospodinjstvu

Skupna znailnost raznih istil je ta, da je, nekatera med njimi so pretirano kisla

draijo koo, oi in so nevarna za zdrav-

oziroma baze (natrijev hidroksid, kalijev (bodisi bakterije ali viruse). Poleg tega, da

hidroksid) z namenom uniiti patogene

ali bazina. Tem proizvodom velikokrat vo vplivajo na zdravje.

dodajo e diave, ki pa prav tako kodlji-

SPLONA PRIPOROILA: Ko izbiramo istilo,

Za ienje posode je povsem primeren priporoamo kuhinjsko sol, pralno sol oziko tudi robke iz mikrovlaken, ki jih upokis ali limona. Za ienje z drgnjenjem

vsebujejo benzen, ki je npr. rakotvoren.

ristijo zdravju. Takna sredstva pogosto

ta sredstva onesnaujejo okolje, ne ko-

vodni osnovi pred izdelki, katerih osnova

barvo ali lak, dajmo prednost izdelkom na

snovi, izberimo izdelke rastlinskega izvora namesto tistih, ki vsebujejo naftne denju, vsebujejo snovi, ki onesnaujejo in rivate. Slednji, kljub industrijskemu iese veliko poasneje razgradijo kot snovi rastlinskega izvora. Namesto mineralnih kislin, kot npr. solna kislina, uporabljajmo

je organsko topilo. Pri uporabi organskih

roma sodo bikarbono. Preizkusimo lahrabljamo brez istil ali z zelo malo istila.

tevilne nasvete in recepte za domaa istilna sredstva najdete na spletni povezavi www.motovilec.si.

ki (praki za drgnjenje) vsebujejo klorirane snovi in fosfate, nekatera istila za umivanje posode pa tudi mone kisline

naravne kisline: kis, limona. istilni pra-

0 4

Te kemikalije lahko draijo koo in oi. Tako je, na primer, sestavina istila za steklo navadno glikol akril eter, ki dra-

i nae oi, grlo in nos. Redna uporaba pa koduje jetrom in ledvicam, pogo-

Za nego pohitva je zelo ustrezna upo-

pljenih istil uporabimo vodo s kisom.

REITEV: Za ienje oken namesto ku-

sredstva za nego pohitva, talnih oblog, stekla

raba ebeljega voska, kot tudi nekaterih naravnih olj (olivno, laneno). Prepro-

sto vdihavanje lahko povzroi celo smrt. ga bo pridobila svojo prvotno barvo, e steklo, so vnetljivi, zato jih ne uporarih se najde tudi najverjetneje rakotvoren dioksan (dietilen dioksid), kot tudi metilni alkohol (metanol), ki je znan kot bljajmo, e kdo v bliini kadi. V nekateHlapi, ki nastanejo pri uporabi istil za pa lahko velikokrat odstranite s amponiranjem. Kromirane povrine lahko ali koncentriranega alkohola. polepate z uporabo jabolnega kisa jo skrtaite s kuhinjsko soljo, madee

vsebujejo amonij, zaradi esar se lahko sproajo neprijetni, strupeni plini, ki lahko povzroajo teave pri dihanju.

moan strup. istila za kovino pogosto

0 5

odstranjevalci vodnega kamna in istila za odtoke

Odstranjevalci vodnega kamna so mone kisline, medtem ko so istila za odtoke mone bazine snovi. Te snovi so

soda bikarbona deluje proti zamaitvi. Za odstranjevanje vodnega kamna iz pralnega stroja, namesto mehalcev

gumijasti zvon. S kisom pomeana

zroijo opekline. kodujejo okolju in poe se odstranjevalec vodnega kamna poklorit, nastane strupen klorov plin. ruijo mikrobioloko ravnovesje. Pozor!

zelo jedke in pri stiku s koo lahko pov-

stroj zlijemo 2 litra 20% kisa in zaenePred prvim izplakovanjem izklopimo mo enega od programov prekuhavanja.

vode uporabimo kis. Enkrat na leto v

mea s snovmi, ki vsebujejo natrijev hi-

stroj in pustimo vodo s kisom stati nekaj

REITEV: Za raztapljanje vodnega kamna uporabimo kis ali limonino kisliklor. Prepreimo prehod ostankov hrano, izogibajmo se istilom, ki vsebujejo ne in las v odtoke z namestitvijo meprej fizino sistimo odtok in uporabimo hanske ovire. V primeru zamaitve, naj-

ur, nato ponovno vklopimo stroj in zakljuimo program. Dobro je vedeti, da

se pri pranju pri nijih temperaturah vodni kamen kopii poasneje.

0 6

(npr dodatki za beljenje), oziroma kodujejo vodnemu okolju (npr. povrinsko

draijo koo, lahko pa so tudi strupene

Nekatere sestavine pralnih sredstev

zadostna koliina pralnega sredstva. embalai, so veje, kot so dejansko dajmo limonin sok, pri pranju pisanega potrebne. Pri pranju belega perila doKoliine, ki jih navajajo proizvajalci na

pralna sredstva in belila

aktivne snovi). Mehalci pogosto vsegijske reakcije. Fosfor, ki ga vsebujejo lju porui bioloko ravnovesje. Najbolj bujejo diave, ki lahko izzovejo aler-

pralna sredstva in preide v vodo, v oko-

sredstev. Namesto sredstev, ki vsebukodljiv, vendar enako uinkovit vodikov peroksid. Najbolj naravi prijazno je, e belo perilo suimo na soncu. Ne upojejo natrijev hipoklorit, uporabimo manj

nimo barve in poveamo mo pralnih

perila pa dodajmo kis, saj s tem ohra-

razirjena sestavina za beljenje, natrisnovmi povzroa nastajanje klorirane zdravstvene teave. organske snovi, ki povzroa tevilne jev hipoklorit, ob reakciji z organskimi

ostale koristne snovi je mogoe kupiti v vedno ve bio trgovinah tudi v Sloveniji (seznam najdete na koncu prironika).

rabljajmo mehalcev! Pralno sodo in

REITEV: Pri nakupu dajmo prednost strojnem pranju se lahko uporablja tudi pralnim sredstvom brez fosfatov. Pri

pralna soda, naribano pralno milo ali

pralni oreki. Izogibajmo se dodatkom, nje! Preverimo, kolikna je najmanja ki odiavijo, omehajo in olajajo sue-

0 7

dezinfekcijska sredstva

Dezinfekcijska sredstva obiajno vsee ta pride v stik s kislino, na primer z stane strupeni klorov plin. Klorov plin odstranjevalcem vodnega kamna, nabujejo natrijev hipoklorit. Ne pozabimo!

nosti razvoja alergij.

Sterilno okolje v otrotvu stopnjuje mo-

REITEV: Izogibajmo se redni uporahova uporaba nujna, pa upotevajmo bi dezinfekcijskih sredstev! e pa je nji-

jih koliinah pa kodljivo vpliva na pljusan, ki deluje antibakterijsko, se kopii

e v majhnih koliinah drai oi, v ve-

a. V raznih sredstvih je razirjen triklov lovekem telesu, negativno vpliva na buje rakotvorne snovi. Fenol in krezol,

embalai. Ne pozabimo: tudi vroa voda

navodila za uporabo, ki jih najdemo na

delovanje hormonskega sistema in vseki se uporabljata kot razkuevalca, sta

anica kuhinjske soli in kisa je zelo dobro istilo.

unii patogene (bakterije in viruse)! Me-

dokazano rakotvorna, v majhnih kolii-

cam. V nasprotju z oglaevanjem, je le

dna uporaba pa koduje jetrom in ledviredko potrebno uporabiti razkuevalce.

nah povzroata drisko in bruhanje, re-

0 8

Umetne diave za dom (spray, diea

ajo kemikalije v obliki hlapov. Vsebujezroa glavobol in slabost, dietilftalat, ki vpliva na hormonski sistem, in ostale jo naftalen in formaldehid, ki lahko pov-

svea, elektrini osveilec zraka) izlo-

REITEV: Zraimo! Tudi sobne rastliProstor lahko odiavimo tudi s posuenimi rastlinami, kot so na primer sivka, limonina lupina ali meta. Enak uinek ne pripomorejo k bolji kakovosti zraka.

osveilci prostorov

ih palk, izdelanih na osnovi sintetinih

snovi, ki lahko izzovejo alergije. Iz diesestavin, se v zrak sproa rakotvorna

stega naravnega eterinega olja in naravnimi diavami. V trgovinah so na voljo tevilne diave na osnovi naravnih

lahko doseemo z nekaj kapljicami i-

snov. Mednarodne raziskave so pokazayev v veliki meri pripomore k nastanku le, da redna uporaba raznovrstnih spra-

sestavin. Kljub temu svetujemo, certifikate in izbirate da pred nakupom preverite le tiste, ki le-te imajo.

astmatinega obolenja. Prav tako se izsve, ki proizvaja nevarne stranske produkte, kot so na primer saje. Uporabljajte le ebelji vosek z bombanim stenjem.

ogibajte umetno odiavljenemu parafinu

0 9

amponi

Pogosta sestavina amponov je natrijev lavrilsulfat (SLS), agresivna snov, ki jo dodajajo izdelkom, da se penijo, v bi-

V povezavi s Trietanolaminom se omekodljiv za pljua. nja, da je lahko alergen, rakotvoren in

za zdravje, povrh tega pa zelo izsuuje

stvu pa povzroa ve razlinih tveganj

zroa alergije, glavobol, astmo, v bolj resnih primerih tudi depresijo in slabi

sta sestavina amponov, ki lahko pov-

koo in lase. DMDM Hydantion je pogo-

REITEV: Izogibajmo se pogostemu vanju las izogibamo pri otrocih. Uporanaravne, morda bazine bio ampone. Med naravnimi lahko najdemo tudi tain kalijevim karbonatom (pepeliko). kne, ki so narejeni s kokosovim milom bljajmo ampone, katerih sestavine so umivanju las! e posebej se lahko umi-

delkov, ki so oznaeni kot naravni, je Cocamidopropyl Betaine. Ta kemikalija lahko povzroi alergijo, pogosto je

imunski sistem. Pogosta sestavina iz-

onesnaena s kodljivimi nitrozamini.

1 0

vsebujejo antibakterijska sredstva, kot

Kozmetika in zdravstveni izdelki pogosto je na primer triklosan. Snov drai koo

stne bakterije in s tem omogoa mnoevplivov je Evropska komisija uvrstila triklosan med snovi, ki onesnaujejo okokisel pH (med pH 5,0 in pH 5,5), kar ni lje. Sredstva za tuiranje imajo navadno nje mikroorganizmov. Zaradi kodljivih

novesje in imunski sistem, uniuje kori-

in negativno vpliva na hormonsko rav-

imo za uporabo nadzorovane narav(BDIH,ECOCERT, BIOCONTROL, Soil ne kozmetike s pridobljenimi certifikati

varstvu potronikov. Lahko se odlo-

testov in publikacije, ki so namenjene

sredstva za tuiranje in nego telesa, kreme

Association), ki je prav tako uinkovi-

ta kot sintetini izdelki. Izberemo lahko pH je 7 ali ve. Bazina kozmetika koi

tudi izdelke bazine kozmetike, katere omogoi dihati, jo obnavlja in skrbi za primerno ravnovesje med maobami in vlago. Poleg tega razstruplja telo in

zdravo. Sporno je, da kakovostna rastlinska olja nadomestijo s cenejimi mineralnimi olji, ki poleg tega da zapirajo pore, uinkujejo le navidezno. Razne kom, so kodljive za koo in lahko izzo-

zagotavlja, da koa opravlja svojo pridne snovi. Primerna je tudi za dojenke pripravite svojo lastno kozmetiko. Nesi. Pred ultravijolinimi arki se najlaje nju v asu med 10:00 in 16:00 in nosimo kaj receptov najdete na www.motovilec. in otroke. Seveda pa si lahko tudi sami marno nalogo: iz telesa odvaja odpa-

diave, ki so dodane kozmetinim izdelvejo alergije. Iz amerikih raziskav sletvegana za zdravje. Nekaj teh izdelkov ni

di, da je tudi uporaba krem za sonenje nudilo zaite pred UV-A arki, ki dolgona svetlobi neobstojne ali pa so kodljive novesje, povzroajo alergije).

zaitimo tako, da se izogibamo soneoblaila, ki nas varujejo pred nevarnimi poldanskih in poznih popoldanskih urah pa pospei proizvodnjo vitamina D.

rono kodujejo koi. Sestavine le-teh so za zdravje (kodljive za hormonsko rav-

arki. Uivanje na soncu v zgodnjih do-

REITEV: Snovem, ki kodujejo koi ognili tako, da spremljamo rezultate

in zdravju, se bomo najuinkoviteje iz-

1 1

zobne paste

Veina zobnih past vsebuje natrijev fluorid. Natrijev fluorid je odpadek iz industrije in se uporablja tudi kot strup za podgane. Ta kemijska snov v vejih ko-

ve tudij ugotavlja, da kodljivo deluje na mogane.

tudi strupena, koduje ivnemu in preuporabljajte tekoin za izpiranje in dezte, saj izsuujejo ustno sluznico. V zobinfekcijo ust oz. se jim v celoti odpovejbavnemu sistemu. Nikar prepogosto ne

liinah uinkuje draee, verjetno pa je

natrijevega fluorida, brez triklosana in brez SLS-a. Morate pa se zavedati, da

REITEV: Poiimo zobne paste brez

kov. Eden najpomembnejih dejavnikov

je zdravje zob odvisno od ve dejavni-

ilno, da se kopii v organizmu. V ZDA gova kemina struktura je podobna sedioksini in PCB. Ocenjuje se, da trikloje triklosan registriran kot pesticid. Nje-

sredstvo triklosan, za katerega je zna-

nih pastah najdemo tudi antibakterijsko

zelenjave, izogibajte se beli moki, velikim koliinam mesnih in jajnih beljakovin ter rafiniranemu sladkorju. Prav

je hrana. Zato uivajte im ve sadja in

sladkor je eden izmed najpogostejih

stavi najbolj strupenih kemikalij, kot so san zelo slabo vpliva na zdravje; sodi

ali svee sadje in se strogo izogibajte lizalkam in vsem sladkim pijaam. Le-

skorajda ni bilo. Otrokom ponudite suho

ga zaeli uporabljati, zobne gnilobe

povzroiteljev kariesa, saj preden smo

Zobne paste pa vsebujejo e natrijev stavinami se pretvori v nitrosamine, ki

staja utemeljen sum, da so rakotvorni.

namre med klorofenole, za katere ob- -te zelo dolgo ostanejo v ustih in postona zdravje zob vpliva tudi stres, premadodatki v predelanih ivilih. Raje kot da ali veilni gumi, si zobe vsaj dvakrat na lo gibanja, zdravila, kajenje in kodljivi pno topijo zobno sklenino. Poleg tega

lavrilsulfat (SLS). V stiku z drugimi se-

so potencialno kancerogeni. SLS se v

telesu zadri do pet dni in v tem asu pokoduje srce, jetra, pljua in moga-

uporabite problematino zobno pasto

zob z uporabo veilnih gumijev. VeiSorbitol je zelo pogosta sestavina izdelkov, predvsem zato, ker je zamenjava za sladkor. Njegova raba je prepovedana v hrani za otroke. Podobno je na vsebuje bodisi sorbitol ali aspartam.

ne. Prav tako ne iite blinjice do lepih

etko, ki ima veliko mehkih etin. Taustih in temeljito mehansko oistila tudi kna bo dosegla tudi skrite kote v vaih

dan neno umijte s kakovostno zobno

odpovedati ustni vodi, si jo lahko pripravite kar sami (recept najdete na www.motovilec.si).

teko dostopne predele. e se ne elite

s sladilom aspartam, za katerega vse

1 2

sto uporabljajo v kozmetinih sredstvih, parabenov, izogibajmo se parfumov. se vpijejo v koo, negativno vplivajo na tudi v deodorantih. Te kemijske snovi v daljno preteklost. Potrebna pa je le

Parabeni so konzervansi, ki se pogo-

REITEV: Kupujmo deodorante brez

deodoranti, parfumi

Uporaba eterinih olj kot diav sega majhna koliina. Na to, kako boste di-

ajo normalno delovanje koe, torej se skozi pore, zadrujejo v telesu in vratrgovinah, zagotovo vsebujejo konzerodpadne snovi, ki bi se morale izloiti

tno tudi rakotvorne. Prav tako onemogo-

hormonsko ravnovesje in so zelo verje-

ali, v veliki meri vpliva tudi to, kar boste dali v sebe in na sebe. Ve kemikalij

ajo v obliki strupov. Izdelki, kupljeni v vanse. V nasprotju z ostalimi kozme-

si zanimiv animirani spot in si ustvarite svoje mnenje: http://storyofstuff.org/cosmetics/

ve jih bo telo prisiljeno izloiti. Poglejte

kot boste pojedli ali namazali na koo,

ni potrebno podrobno navesti diavnih snovi, le-te preprosto poimenujejo

tinimi sredstvi, na embalai parfumov

(v anglekem jeziku)

z besedo parfume. Pri pripravi diav testirali so le majhen dele teh. Ugoto-

se uporablja na tisoe kemijskih snovi, vitve kaejo, da so nekatere povzroi-

alergijsko reakcijo. Med zelo pogostimi

le teave z dihalnimi organi ali izzvale

no draenje koe. Povpreen parfum vsebuje tudi do 200 sestavin.

reakcijami pa so tudi izpuajo in splo-

1 3

lak za nohte, maskara

raznih lakov in odstranjevalcev lakov. kodljive. Taken je na primer toluen, Hlapljive sestavine le-teh so zdravju

Malokdo ne pozna znailnega vonja

sestavina lakov za nohte, ki drai koo, bimo za zdravje oi in razmislimo o nujin obtoni sistem, v vejih koliinah lahje kodljiv za jetra, koo, ivni, dihalni nosti uporabi maskare. Po mnenju oftamologov velja vodoodporna razliica za

za nohte, ki ne vsebuje toluena. Poskr-

Raje uporabljate blagovne znamke laka

rabo teh snovi, razmislimo o tveganjih!

REITEV: Preden se odloimo za upo-

Nekateri proizvajalci maskar uporabljajo kot konzervans derivate formaldehi-

pazite, e delate v kozmetinem salonu.

ko povzroi tudi splav, zato e posebno

manj kodljivo reitev.

da, ki potencialno povzroa nastanek sto vsebujejo nikelj in krom, ki lahko izraka. Poleg tega lahko maskare pogo-

zoveta alergijo.

1 4

Leta 2009 je bila objavljena tudija o devetkrat barva lase, verjetnost, da zborazline glede na to, kakna je barva tem, da je pri tistem, ki si na leto vsaj

e delate v frizerskem salonu. REITEV: Za prekrivanje sivih las

barva in lak za lase, razna sredstva za nego las

li za levkemijo, 60% veja. Sestavine so

uporabimo naravne barve za lase (npr.

za lase. Svetle barve za lase pogosto

kana, poparek iz orehovih listov, kamilica). Razredena voda z limono nare-

vsebujejo vodikov peroksid. Ta sestavina je jedka, pri vdihavanju lahko pov-

di lase bolj bleee in olaja esanje. Nekaj domaih receptov lahko najdete tudi na www.motovilec.si. Tudi z ureje-

zroa glavobol in bruhanje, koduje pa Temne barve za lase pa lahko vsebujejo

lahko tudi delovanju ivnega sistema. nimi naravnimi lasmi in stilom oblaenja se lahko naredimo bolj privlane.

gen, lahko pokoduje dedni zapis DNK,

p-fenilendiamin, ki je potencialno mutaje potencialno rakotvoren, alergen, vpli-

va draee, kodi ivnemu, dihalnemu prenju utrjevalca za lase lahko snovi in imunskemu sistemu ter ledvicam. Pri

en, ki je velik kodljivec ivnega sisteter glavobol. Pogosta uporaba sprajev privede tudi do razvojnih pokodb pri

delovanju. Laki za lase vsebujejo tolu-

preidejo v pljua in kodujejo njihovemu

ma, dihanja in lahko povzroi omotico

za lase lahko zaradi vsebnosti ftalatov

otrocih, zato bodite e posebej previdni,

1 5

tekstil

Tekstilni izdelki, ki jih najdemo v stano-

vanju, lahko poleg tega, da ustvarjajo i-

REITEV: V stanovanju ne kopiimo preve tekstilnih izdelkov, namesto tekstilnih talnih oblog uporabimo parket.

vljenjski prostor za price in poveujejo monosti za nastanek alergij, vsebujejo tudi kemijske snovi. Najve tekstilnih iz-

delkov je izdelanih iz bombaa, ki sodi med rastline, ki so najbolj kropljene s

mo ali oistimo ter prezraimo.

Kupljen tekstil pa pred uporabo operi-

z zaviralci gorenja, ki negativno vplivajo

oblazinjeno pohitvo pogosto obdelajo na delovanje hormonskega sistema. Tekstilne talne obloge se pritrjujejo z lepili, ki vsebujejo za zdravje kodljive hlape.

delkih najdemo ostanke le-teh. Blago za

pesticidi. Tako lahko tudi v gotovih iz-

1 6

kodljivi in negativno vplivajo na delovanje hormonskega sistema (npr. ftalati). Ftalati so toksini za reproduktivne lovanje, poleg tega pa lahko prispeva-

gosto uporabljajo dodatke, ki so zdravju

Pri proizvodnji umetnih materialov po-

REITEV: Izogibajmo se uporabi izdelgami izberimo raje parket ali keramiko. kov iz umetnih snovi. Med talnimi oblo-

umetni materiali, pvc

organe in lahko motijo hormonsko dejo tudi k zelo razirjenim zdravstvenim

imo stanovanje ve tednov oziroma

Po lepljenju tekstilnih talnih oblog zra-

dokler je vonj lepila e prisoten. Seig

umetnih materialov je prepovedan! V kolikor pa bi kaj taknega kje zasledili, obvestimo gasilce in pristojno slubo.

sproajo klorove spojine. Uporaba pvc dokazano poveuje kataralno obolenje terialov nastajajo zelo strupene snovi talnih oblog in vinil tapet v otroki sobi

narejenih iz pvc-ja (npr. talne obloge),

plodnostjo. Ko je toplo, se iz izdelkov,

teavam, kot so debelost ali teave s

dihalnih poti. Pri gorenju umetnih ma-

(npr. benzen, dioksin). Zato se seigajte ostankov po prenovi stanovanja, ampak jih sortirajte in odpeljite v center za lo-

eno zbiranje odpadkov.

1 7

pohivo iz laminata

Pohitvo iz laminata vsebuje rakotvoren

z umetnim voskom. Formaldehid drai grlu, glavobol, vrtoglavico in krvavitve iz karcinogen in mutagen.

formaldehid, saj lesene ploe stiskajo

REITEV: e se odloimo za nakup zraimo, kajti v nekaj tednih izhlapi veji del topil.

pohitva iz laminata, ga temeljito pre-

oi in pljua. Lahko povzroi boleine v nosu. Formaldehid je toksien, alergen,

1 8

Pleskanje sten in barvanje pohitva deskriva veliko tveganj za nae zdravje kot tudi za okolje. Barve, laki in lepila jin (HOS) in organskih topil. Te snovi

luje kot zelo nedolno opravilo, vendar

apno ali barve in lepila narejena na vogo, uporabimo izdelke, ki vsebujejo manj dni osnovi. e tega nimamo na razpola-

REITEV: e je le mogoe, uporabimo

barve, laki, lepila

vsebujejo veliko hlapnih organskih spozelo enostavno prehajajo v zrak, pri vditek, glavobol in slabost. Dolgorono lahnekateri HOS so rakotvorni. Vredno je pleskati in prenoviti stanovanje. havanju lahko povzroajo drae obu-

organskih topil. Stare barve ne odstranjujmo s topilom, ampak z brusnim pamanj barve in topil izgubi s kapljanjem pirjem. Pri pleskanju pazimo, da se im

ko kodijo delovanju ivnega sistema, rabimo le, e je res potrebno, saj vsebuje zelo veliko zdravju kodljivih kemikalij.

in izhlapevanjem! Sekundno lepilo upo-

razmisliti, ali pred rojstvom otroka pre-

1 9

unievalci in odganjalci insektov (biocidi)

Zaradi podnebnih sprememb se poveuti pa naraa tudi njihovo tevilo. Unieprodaji, lahko najdemo med fitofarmaje razirjenost komarjev in klopov, hkra-

zaita mrea. Komarji se najraje razmnolahko z odstranitvijo le-teh zelo zmanja-

REITEV: Proti komarjem je najbolja

valci insektov so strupi. V tistih, ki so v

ujejo v bazenih in zbiralnikih vode, zato mo njihovo tevilo (npr. sode, posode z

cevtskimi sredstvi prepovedan permedelovanje imunskega sistema. Nadalje temu kodljiv d-fenotrin ter bioaletrin, ki trin, ki naj bi bil rakotvoren in kodljiv za

ali redno praznimo). Komarje odganja tudi

vodo, ki jih najdemo okoli hie pokrijmo

lahko vsebujejo tudi hormonskemu sis-

vonj citrusov in nageljnovih bic, kot tudi

e majhnih koliin insekticidov, povea-

francoskih raziskav naj bi mati z uporabo

je potencialno rakotvoren. Na podlagi

e ali limone nasujmo nageljnove bice (ganjem). Uinkuje tudi, e v stanovanju obesimo vreko iz tila napolnjeno z mleto in prelijmo s koncentriranim alkoholom

njuna kombinacija: na polovico pomaran-

dioksid, ki sicer lahko zmoti komarje,

Razna kadila in svee izloajo ogljikov vendar je njihov uinek zadovoljiv le, e

la monost za nastanek raka pri otroku. nageljnovo bico. Komarje preenejo tudi indijska limonska trava, sivka, evkaliptus,

eterina olja: limonska trava, palmarosa, kafra, romarin, timijan, poprova meta, li-

gre za malo tevilo komarjev. Zaradi kodljivih vplivov kadil ta nain odganjanja komarjev ni priporoljiv.

sti cipres, kostanja, oreha oziroma njihov poparek pa tudi esen.

2 0

Dandanes se klopi nahajajo tako na dopomembno, da se vsak posameznik sam

maih vrtovih kot v javnih parkih, zato je

Namnoitev mravelj in urkov lahko o v kuhinji in okoli koa za smeti, ter da zadelamo majhne razpoke v steni pri prepreimo tako, da vzdrujemo isto-

unievalci in odganjalci insektov (biocidi)

zaiti. e se v asu sezone klopov za-

drujemo v naravi, nosimo dolge hlae, ceveh. Na pot, po kateri hodijo mravlje, morda zataknimo hlanice za nogavice in nosimo pokrivala za glavo z zavihanim tnih nasvetov boste nali na www.motovilec.si.

dajmo esen oziroma sol. e ve doda-

robom. e se dlje asa zadrujemo na is-

tem mestu ali e sedemo v visoko travo, imajo klopi ve monosti, da nas najdejo.

ne soncu, torej e bomo vzdrevali nizko Pomembno je im vekrat preverjati, ali

Klopi ne marajo nizke trave, izpostavlje-

travo, se bo tam zadrevalo manj klopov. imamo klopa, kajti klop dalj asa ie pri-

merno mesto na koi in ga lahko najdemo, preden se prisesa. Klopa odstranimo hitro, brez uporabe kemikalij. Patogeni

se nahajajo v prebavilih klopa. Teava je kajti v njej ni patogenov in telo jo hitro izloi. Sredstva proti klopom nanaamo na

manja, e v koi ostane njegova glava,

oblaila in ne neposredno na koo.

2 1

igrae

kodijo zdravju otrok. V zadnjem asu so prepovedali veliko dodatkov (ftalatov), ki lahko povzroajo motnje v ralahko najdemo na policah trgovin, e

Kemijske snovi v igraah lahko resno

nae najmlaje. Izogibajmo se barvnim snovem, z laki in ostalimi kemikalijami obdelanim povrinam! Ne ku-

zvoju. Vendar takne igrae e vedno veje pa je tveganje pri poceni igraah mirane zaviralce gorenja, ki so kodljivi

pujmo igra iz pvc-ja! Izogibajmo se Pred nakupom preberimo informacije

igraam s trnic, katerih izvor ni znan.

s trnic. Veliko igra vsebuje tudi broza mogane in delovanje ivnega sisvoljena vrednost le-teh v EU nizka, so v ko vije vrednosti od dovoljenih. Snovi tema. Kljub temu da je predpisana doigraah z Daljnega vzhoda izmerili veli-

otroke do 3 let starosti, so za majhne lahko tudi tvegane.

na etiketi. Igrae, ki niso primerne za

otroke ne samo dolgoasne, ampak

za odiavljanje igra po nepotrebnem obremenjujejo telo, del teh pa lahko povzroa tudi alergije.

REITEV: Dajmo prednost igraam iz naravnih materialov, kot je na primer les! V Sloveniji lahko najdemo precej

ponudnikov dobrih in trajnih igra za

2 2

Po prepovedi v Kanadi so naslednje

snovi, ki poveuje tveganja za nastanek motenj v razvoju. Od 1.6.2011 pa bo prodaja taknih steklenik prepoveda-

dojenke z vsebnostjo bisfenol A (BPA)

leto tudi v ZDA umaknili steklenike za

Iz plastine embalae se lahko namre BPA izlui v ivilo, e posebej pri viji temperaturi, zato hrano in pijao ohla-

sodice.

dite preden jo shranite v plastine po-

raziskave so pokazale, da je vsebnost

na v dravah Evropske unije. Amerike bisfenola A v krvi dojenkov 10-krat ve-

stekla ali plastine iz mehkejega polipropilena. Veliko proizvajalcev nava-

REITEV: Uporabljajmo steklenike iz

ja od izmerjene pri odraslih. BPA zaenski hormon estrogen in zato povzrotema (moti delovanje lez z notranjim izki jo vsebujejo, na potronike neposreradi svoje kemine strukture posnema

Hkrati je pomembno, da za otroke ne kupujemo izdelkov iz pvc-ja.

ja, ali steklenika vsebuje bisfenol A.

steklenike za dojenke

a motnje v delovanju hormonskega sis-

loanjem). Pri veini izdelkov kemikalija,

dno nima vpliva, potencialno problemav neposrednem stiku s hrano in pijao.

tina pa je prisotnost BPA v plastiki, ki je

2 3

oblaila

eprav je na trgu vse ve izdelkov iz dele pripada bombau. Za pridelavo ku se porabi 10% vseh pesticidov, ki se bombaa po konvencionalnem postopnovodobnih materialov, e vedno levji

plodnost. Material vetrovk vsebuje konevarna za zdravje. Te snovi se, poleg tega, da se teko razgradijo, nako-

liino fluorirane spojine (PFOS), ki je

ih kemikalij v pesticidih za pridelavo

UK je sedem od trinajstih najpogostejbombaa zelo verjetno rakotvornih. Ke-

porabijo v kmetijstvu. Po podatkih PAN

ravnovesje, delovanje imunskega sisSnovi, iz katerih je izdelana okrasitev na majicah (napisi, vzorci) vplivajo na tema in vplivajo na razvoj neplodnosti.

piijo v telesu in poruijo hormonsko

v procesu predelave. Proces konzerviveliko strupi, ki ogroajo delavce v tovarnah, okolje in na koncu tudi nas, ker veliko uporabljenih kemikalij ostaja tudi ranja, beljenja in barvanja je povezan z

mino onesnaevanje se nadaljuje tudi

hormonski sistem in vsebujejo ftalate,

ki lahko povzroajo motnje v razvoju.

REITEV: Oblaila operimo pred prvo uporabo, tako odstranimo nekaj teh sno-

Prav barve, ki so tako ive in trajne, so pogosto povezane z najagresivnejimi kemikalijami, med katerimi so mnoge

v oblailih in skozi koo prehajajo v telo. nih materialov (npr. volna, bomba) brez e korak dlje in izberete oblaila iz ekotom. Kljub certifikatu pa predlagamo, da lokega bombaa z ustreznim certifikavelikih napisov in nalepk. Lahko greste

vi. Dajmo prednost oblailom iz narav-

rakotvorne. Uporaba nekaterih kemikalij, dno dovoljena. Alergija na formaldehid

kot je formaldehid, je omejena, a e veje tudi najpogosteji krivec za alergi-

preverite nain izdelave oblaila, saj je sneje pa barvan s kodljivimi barvami. lahko bomba res ekoloko gojen, ka-

no reakcijo ob nonji bombanih oblail. Oblaila na koncu proizvodnje dodaralci gorenja (polibromiranimi bifenil tno obdelajo s snovmi, kot so zavi-

etri, PBDE). Te spojine, podobno kot vih bitij. Predpostavljamo lahko, da

DDT, zelo dolgo ostanejo v telesih i-

kodljivo vplivajo na ivni sistem in

2 4

V tehninih izdelkih, televizijskih sprejeliko kemijskih snovi. Plastina prevleka

mnikih in raunalnikih je neverjetno ve-

degeneracija celine napetosti). Zaraski zvezi zakonsko prepovedali uporabo di teh ugotovitev so v nekdanji Sovjetkakrnihkoli aparatov z mikrovalovi, takoj pa razpadu sistema, pa so to prepo-

tehnini izdelki

vsebuje (tudi v velikih koliinah) bromiave s plodnostjo in so lahko rakotvordodatke, ki imajo negativen uinek na ni. Kabli so pogosto iz pvc-ja, ki vsebuje rane zaviralce gorenja, ki povzroajo te-

ved umaknili. Ve o tej temi lahko preberete na straneh www.zazdravje.net.

delovanje hormonskega sistema. V noe najti ve vrst tekih kovin, ki so nevarne za zdravje. V tevilnih gospodinjstvih

tranjosti tehninih izdelkov pa je mogo-

REITEV: Na novejih tehninih izstavine. Bodimo pozorni na le-te in upodelkih pogosto navajajo kodljive se-

najdemo mikrovalovne peice, ki same po sebi ne oddajajo nevarnih kemikalij, pa pa s svojim sevanjem nevarno spre-

tevajmo predpise! Uporabljajmo kable postavljajmo vroini! Izogibajmo se pretirani uporabi kuhinjskih pripomokov, ki hrano grejejo na visoke temperature ali brez vsebnosti pvc-ja, naprav pa ne iz-

minjajo kakovost ivil. Nemki znanstvedrugo svetovno vojno (na Humboldtovi niki so raziskovali mikrovalove e med univerzi v Berlinu), ruski pa takoj po njej

obsevajo z mikrovalovi. Odpadke tehprenehanju uporabe ne odvrzimo v ko

ninih izdelkov ali tehnine izdelke po

(na Intitutih za radio-tehnologijo v Kinenake ugotovitve: izpostavljenost (tako osebna kot hrane) mikrovalovom je za

sku in Radastanu) in oboji so prili do

za meane gospodinjske odpadke, ammna mesta, da prepreimo onesnaepak jih odpeljimo na ustrezna prevze-

lovekovo zdravje izredno nevarna. Po-

vanje narave!

drobne uinke, ki so jih dokazali, lahko v grobem zdruimo v tri kategorije: ramenjene strukture molekul hrane, ki jih kotvorni uinki (predvsem zaradi spre-

ivil (zaradi spremenjenih struktur) in

telo ne prepozna); unienje hranljivosti

sti (vdor v lovekovo energijsko polje in

bioloki vplivi pri osebni izpostavljeno-

2 5

avtomobili

Tudi avtomobil je skladie nevarnih sno-

vi: tekoina proti zmrzovanju (glikol) je moan strup, akumulator vsebuje jedko torno olje je nevarno za okolje, stareji

ina in odpadno olje na razlije v narano odstraniti! Rabljene akumulatorje in pnevmatike vedno odpeljimo na uradna

REITEV: Pazimo, da se hladilna teko-

vepleno kislino in strupen svinec, mozavorni koluti in lamele so izdelane iz azpoliaromatske ogljikovodike (PAH). besta, pnevmatike vsebujejo rakotvorne

vi, zato je le-to vedno potrebno strokov-

visi, zbirni centri za odpadke)!

prevzemna mesta (npr. pooblaeni ser-

2 6

V kabini avtomobila je koncentracija je obdelana s polibromiranimi zaviralci

ftalatov zelo visoka. Armaturna ploa

IRI ZDRAVSTVENI NASVET: im mo se s kolesom ali javnimi prevoznimi mo, ga pogosto zraimo in istimo!

avtomobili

manj se vozimo z avtomobilom! Vozi-

gorenja, tako preidejo v zrak nevarne v telesu in lahko kodujejo zarodku in

kemijske snovi. Te spojine se kopiijo

sredstvi! e brez avtomobila ne more-

avtomobilu koncentracija teh snovi lahlahko pride v nae telo petkrat ve ne-

majhnim otrokom. Poleti je v vroem

ko e veja. Pri zadrevanju v avtu

varnih snovi kot e smo doma ali na delovnem mestu.

2 7

predelana ivila

snovi v nae telo s hrano. Za doloene z E-ji oznaene dodatke so se pojavili doNajveje tveganje predstavljajo umetna kazi, da bi naj kodovali naemu zdravju.

Po ocenah naj bi prilo 70 % kodljivih

Iz pvc posode in kozarcev predvsem pri dljive snovi.

vijih temperaturah izhajajo zdravju ko-

(E210219, 249252) in ojaevalci arom

sladila (E950952, 954), konzervansi

REITEV: Pri nakupu dajmo prednost

(E621-625). e preberete zelo droben

datkov, E-jev vsebuje ivilo, bolj verjetno pujmo bio izdelke, kajti pri teh ni dovoljeje, da je zdravo. e imamo monost, ku-

manj predelanim ivilom. im manj do-

stabilizator E422, manitol E421, gostilo

dnje sestavine: sorbitol E420, gumi baza, E414, arome, emulgator E322, umetno

ugotovili, da so v veini veilk nasle-

tisk na ovojnini veilnih gumijev, boste

Otrokom za veenje ponudimo skorjo

na uporaba tveganih ivilskih dodatkov. kruha, suho sadje ali oreke. Prelistajte boste nali nekaj dobrih nasvetov o tem,

sladilo saharin E954, barvilo E171, sleza glaziranje E903 in antioksidant BHA. za zaviranje oksidacije in ni dovoljen za BHA je derivat nafte, ki ga uporabljajo dijo pa aspartam, acesulfam K, sredstvo

knjigo Mami, skuhaj to e enkrat, kjer kako pripraviti lastna predelana ivila

in emu se je pametno izogibati pri pre-

hrani otrok. Trudite se im manj uporabljati posodo s teflonsko prevleko! Izogibajmo se pvc kuhinjskim pripomokom lovno peico!

rabo v prehrani otrok. Otroci naj torej ne

-teh lahko povzroi alergine reakcije ali

uivajo veilnih gumijev!? veenje lehiperaktivnost. Veje koliine so pri mi-

in le-teh nikakor ne dajajmo v mikrova-

ih povzroile tumor, zato obstaja uteJaponskem je BHA prepovedan e od kuhinjskih posod se pri visokih temperaleta 1958. Iz teflonske prevleke tevilnih meljen sum, da je snov kancerogena. Na

Pri konvencionalnem gojenju rastlin za

prehrano tako ljudi, kot ivali uporabljajo strupe (lepa beseda zanje so pestici-

di) v vejih koliinah. Te snovi se sicer v veji meri razgradijo, preden pridejo na kronike, a ostanejo v zemlji in se izluijo

ijo v telesu in so lahko tudi rakotvorne. v vode. Na podlagi rednih analiz ivil, ki

turah sproajo snovi (PFOA), ki se kopi-

2 8

Posebej izpostavljamo jabolka in jagode,

va in sadje vsebuje ostanke pesticidov.

jih izvajajo pristojne intitucije, zelenja-

REITEV: Izogibajmo se najbolj krostlinjakih vzgojeni zelenjavi. V veliki meri pljeni, na primer zgodaj spomladi v ra-

zelenjava, sadje

sticidov obremenjenega sadja v Sloveniv obdobju od 2003 do 2008, jih je skoraj ji. Med vzorci jabolk, ki so bili analizirani

ki so na seznamu najbolj z ostanki pe-

se ostankom pesticidov izognemo, e kupujemo sezonsko, v Sloveniji pridelano sadje in zelenjavo. e imamo molave! Predvsem kupujmo iz ekoloke

82% vsebovalo ostanke pesticidov. Jabolka V njih najdemo ostanke diazino-

nost kupujmo izdelke ekoloke pridepridelave sadje, kot so breskve, jagode,

na, fosalona, kaptana ali klorpirifosa. Ni so bili analizirani v obdobju od 2004 do bolje niso jagode. Med vzorci jagod, ki

grozdje, mandarine in pomarane kot nik, saj se pri njihovi pridelavi uporabi

tudi kumare, papriko, solato in paradi-

2007, jih je ve kot 72% vsebovalo ostanke pesticidov. Zato moramo biti previdni,

saj se kodljivi uinki teh snovi, kot so: ski sistem in plodnost, lahko pokaejo rakotvornost, negativen vpliv na imun-

darin in limon so pogosto zaitene s kemikalijami, ki delujejo kot zaviralci plesni

veliko kemikalij. Lupine pomaran, man-

(fungicidi). Zato v peciva in pijae naritrusov. Te kemikalije lahko v veji meri bajmo le lupine ekoloko pridelanih ci-

ez leta. e posebej ranljivi so otroci, saj so dovoljene mejne vrednosti ostankov

e pri manjih koliinah in pogosto ele

pesticidov v hrani izraunane za 70 kg

stilom za posodo. Iz zdravstvenega vidipridelano ebulo, zelje, cvetao, brokoli, redko vsebujejo ostanke pesticidov. Da kivi, banane ali slive, ker ti pridelki zelo ka je manj pomembno kupovati ekoloko

ostranimo s tolpo vodo in ekolokim i-

zaitijo otrok, ki premorejo precej manj kilogramov. Poleg tega se njihova telesa

teko zdravo odraslo osebo in tako ne

zelenjave in it na kilogram telesne tee ska doba pa je dalja in zato je as, v kaVe informacij o pesticidih boste nali na www.pesticidi.net. kot odrasli; njihova priakovana ivljenj-

e razvijajo; pojedo ve sveega sadja, bi si zagotovili sezonsko ekoloko prideko posvojite ekolokega kmeta, ki bo lano hrano po dostopnejih cenah, lah-

terem se pesticidi kopiijo v telesu, dalji. www.partnerskokmetovanje.si. Najbolje

za vas prideloval hrano. Ve preverite na je seveda, e si hrano pridelamo sami

svojih najblijih.

prosti as preiveli v naravi in v drubi

brez uporabe kemikalij! Tako bomo svoj

2 9

sobne rastline

Veino rezanega cvetja vzgojijo v ra(predvsem fungicidov in insekticidov). stavno preidejo na nae roke z rastlin. jo kakovost zraka v prostoru. stlinjakih z uporabo tevilnih pesticidov

odstranijo pritlikavi datljevec, obrobljena dracena in praprot, formaldehid pa uinkovito odstranijo luskasta praprot, pritlikavi datljevec in deremska dracena.

Zdravju kodljiva kropiva lahko enoSicer pa je znano, da rastline izboljuje-

REITEV: Po stiku z rezanim cvetjem si

umijmo roke! Podarimo rastline, ki smo jih sami vzgojili! Smiselno pa je v pro-

saj s fotosintezo proizvajajo kisik in pri

store namestiti razline sobne rastline, tem porabljajo ogljikov dioksid. S tranproizvajajo negativne ione. Dolgoletne

spiracijo uravnavajo vlago v zraku in

raziskave so potrdile, da rastline delujeabsorbirajo hlapne organske spojine

jo tudi kot filtri. Ve kot uspeno namre

ter zmanjujejo koliino prahu in mikrobov v zraku. Rastline se po uinkovito-

sti ienja doloenih hlapnih organskih jo. Tako npr. benzen in ksilen najbolje

spojin iz zraka med seboj razlikuje-

3 0

V vodi iz pipe se lahko pojavijo snovi, kot

embalae se lahko izloajo snovi, ki postenke lahko izhaja strupen antimon. V menijo doloena tveganja. Iz PET pla-

so ostanki zdravil in pesticidov. Tudi iz

REITEV: Ne uporabljajmo pesticidov, marno zgrajeno greznico zastrupljamo

pijae

ki onesnaujejo vodno okolje! Z malo-

sami sebe. Kljub vsemu je e vedno naj-

osveilnih pijaah lahko ob reakciji razNa-benzoat) nastane rakotvoren benzen. linih dodatkov (askorbinska kislina in

namestite filter na vodovodno napeljavo. Na organizem ne pogrea gaziranih pi-

bolje piti vodo iz pipe. e je potrebno,

Poleg tega vsebujejo osveilne pijae okusa in barvil, nekatere tudi kofein, tein

veliko umetnih sladil, arom, ojaevalcev in druga poivila. Uivanje le-teh na dolgi

zato se jim izogibajmo! Raje iztisnite svee sokove iz sadja in zelenjave, pijte vodo in im manj ali ni pravega aja in kave.

ja, ki ne vsebujejo naravnih sestavin,

veanje telesne tee, depresijo, hiperaktivnosti pri otrocih in odvisnost.

rok povzroa bolezen, slabo poutje, po-

3 1

zdravila

Iz zdravstvenega vidika so najverjetneje zdravila najbolj kontrolirane kemikalije, kar se vidi tudi iz navodil za uporabo.

Izogibajte se sladkim pijaam, poivajmislite. Mnogokrat pa sploh nismo bolni, buje od 1,5 litra do 3 litrov navadne vode te, se ukvarjajte s portom in pozitivno

vajo kar celo stran. Neeleni uinki se bi ve pripravkov hkrati. Ko se ostanki lahko bolj intenzivno pojavijo pri upora-

Nateti stranski uinki najvekrat zahte-

ampak le ejni. Nae telo namre potrena dan (koliina je odvisna od starosti

zdravil izloijo iz telesa pravzaprav lahv pitno vodo. Najveji onesnaevalci ko preidejo v vodno okolje in od tam

in fizine aktivnosti). e pa e zbolimo, lahko s poveano koliino popite vode

sredstva.

ostajajo protivnetna in kontracepcijska

zdravstveno stanje. Ve o pomembnoTelo klie po vodi. Zdravila pa, ki jim sti pitja navadne vode preberite v knjigi

celo ozdravimo ali zelo izboljamo nae

zdravim nainom ivljenja prepreiti

rabimo preve zdravil. Trudimo se z nastanek bolezni. Zdrav nain ivljenja pomeni uivanje im ve sveega in

REITEV: Po mnenju zdravnikov po-

gati med meane gospodinjske odpadali v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov. ke, pa pa jih moramo oddati v lekarni

varne odpadke, zato jih ne smemo odla-

je potekel rok uporabe, sodijo med ne-

surovega sadja in zelenjave, im manj predelane hrane in im manj slaic. izdelkov ivalskega izvora, im manj

3 2

V zraku v zaprtih prostorih se nabirajo

kodljivi plini in onesnaeni delci. Cigaretni dim vsebuje ve sto kemijskih snolepil, umetnih snovi izhajajo hlapi. Plin-

REITEV: Kakovost zraka v prostoru

zrak v zaprtih prostorih

vi, del teh je rakotvornih. Iz raznih barv, Zrak ne sme vsebovati zdravju kodljiski tedilnik (duikovi oksidi) in fotokozrak zdravju kodljive pline. Formaldegradbenitvu, zato je formaldehid najpogosteji onesnaevalec zraka v zaprtih prostorih. Pri vejih koncentracijah hidne smole so zelo pogosto gradivo v pirni stroji (ozon) prav tako oddajajo v vih snovi, vsebovati mora zadosten dein nemotee. Kakovost zraka v zaprtih

nost zraka naj bi bila med 45% in 55%.

ima velik vpliv na poutje. Relativna vla-

le kisika, vonjave pa naj bodo prijetne

vajo tudi sobne rastline. Izogibajmo se uporabi osveilcev zraka! Za pleskanje prostorov uporabljajte barve na vodni

mo z zraenjem. Na zrak ugodno vpli-

prostorih lahko najenostavneje izbolja-

drai oi in sluznico ter povzroa solzenje. Inhaliranje visoko koncentriranega formaldehida povzroa glavobol, vnetje

osnovi, ki ne vsebujejo kodljivih hlapov.

sproi ali poslaba napad astme.

grla in teave z dihanjem, lahko pa tudi

3 3

viri informacij in koristne povezave

Splono

www.motovilec.si

www.les-kra.si/sl/

www.pozitivke.net www.viva.si

www.carobni-svet.si www.ekopika.si

www.svet-je-lep.com www.zazdravje.net www.presno.si www.ivz.si www.zps.si

www.kosobrin-igrace.com www.planetbio.si

www.soncnatrgovina.com www.super-hrana.si www.vitababy.si www.or-ca.si www.barbarella.si

www.pitna-voda.si Pesticidi in kemikalije pesticidi.net www.pan-uk.org

www.pan-germany.org micals.html

www.pan-europe.info/Campaigns/che-

Revija projekta zazdravje.net Maria E. Lange Ernst: Lepota in na-

Knjige in revije:

Kmetovanje

www.zekos.si

www.zveza-ekokmet.si www.biouzitek.si/

Josephine Fairley: Organic beauty Nasveti za zeleno gospodinjstvo Marie-Luise Kreuter: Biovrt

Pierre Jean Cousin: Lepa polt

ravna kozmetika

www.soilassociation.org www.partnerskokmetovanje.si www.rodnazemlja.si Kozmetika

Alenka Lobnik-Zorko in Neva eleznik:

zelenjavni vrt

Marshall Bradley in Courtier: Popoln

www.cosmeticsdatabase.com www.ph-cosmetics.si www.storyofstuff.org/cosmetics/ www.safecosmetics.org

duction and Use of Crops

Franci in Martina Bavec: Organic ProMarja Boi: Boanske sladice

e enkrat

Cornelia Trischberger: Mami, skuhaj to Dolinar, A., Lonar, S., Podergajs, K. in

F. Batmanghelidj: Telo klie po vodi

Spletne trgovine: www.vega-shop.si www.ekolife.si www.vlakec.si

kari, R.: Vojna ali mir z bakterijami?

3 4

www.otroska-trgovina.com www.soncek.si

beleke

3 5

www.ph-cosmetics.si

O ri

gi n

al

zi na pH 7 ,5 - 8 ko ,7 zm etik a
na
ba

Ba Ba Ba
N

a ar

zi n a

ko zm

et ik a

ze

t er

in im

io lji

in i

zv

le

ki

sve ih

ras

tlin

Uporabite 5460 tankih in vrstih etin za:

neno in temeljito odstranjevanje zobnih oblog prepreevanje vnetja dlesni obvladovanje krvaveih dlesni

Zobno etko CURAPROX CS 5460 lahko kupite v spletni trgovini www.zdrav-nasmeh.com ter v lekarnah, specializiranih trgovinah in drogerijah. Za ve informacij pokliite na 02/460 53 42 ali obiite spletno stran www.cs5460.com.

Flegis, d. o. o., Ulica mlad. brigad 54, 2204 Miklav na Dr. polju, www.flegis.si

Barbarelline presne gourmet delavnice

e si elite v svoje jedilnike vnesti ve barv, sveih sadeev, super hranilnih ivil, istih vitaminov, mineralov in encimov, fitohranil ali se spogledujete z bolj zdravim nainom ivljenja, pa ne veste, kako bi zaeli, elite zgubiti odvene kilograme, morda pa zgolj narediti vtis na svoje blinje in prijatelje, potem se lahko udeleite Barbarellinih presnih delavnic Gourmet Fresh, ki potekajo v Ljubljani, vsak mesec. Na enodnevni delavnici se boste nauili, kako se pripravijo zelo okusne presne jedi, kot so: lenikovo mleko, slastni smoothie, muesli, zelenjavni rezanci z eksotino omako, zelenjavni zvitki z dipi, sladice kot so tiramisu, okoladne praline, kremni in sadni parfait in e mnogo ve.

Blendtec blender je najmoneji profesionalni kuhinjski mealec z impresivno mojo 1560 W, s katerim si lahko pripravite organske, svee napitke, zelene kaaste sokove, smoothie-je, sadne in zelenjavne sokove, domae sladolede, razline omake, salse, testo za kruh, mlete oreke, orekova masla in e mnogo drugih stvari. Blendtec blender je nepogreljiv pripomoek pri ustvarjanju sveih, presnih in veganskih jedi.

Termini so razpisani na www.barbarella.si, e: info@barbarella.si, M: 041 -779 887

Na zakup enkratne delavnice s tem kuponkom velja 10% popust

Ekskluzivni uvoznik in distributer: SC PROJEKT, Simon Cerkvenik s.p., spletna stran: www.barbarella.si; M: 041 779 887, E: scprojekt2009@gmail.com

Spletna trgovina z ve kot 1000 ekolokimi izdelki

Vse za presni nain ivljenja (hrana, aparati, teaji,...) Linija konopljinih izdelkov Detox oblii za razstrupljanje Dostava eko sadja&zelenjave Domaa lekarna (naravno nad vneto grlo in prehlad)

Zetafree proti komarjem in klopom Ovopid proti uem Masmi naravni bombani vloki Gse prehranski dodatki
(Alge, Maca, C vitamin,...)

Pololo copati iz eko usnja

Uesne sveke Harmony Oblaila in pralne plenice (eko bomba+bambus) Kozmetika, istila,...

10% popu
od 20. - 23

st

.3.

Ekolife, Taja Pavek s.p. Poarnice 20,1351 Brezovica gsm: 041 370 414 info@ekolife.si

Za ljudi, za ivali, za planet.

OrCa trgovinica ponuja le 100% naravno in ekoloko, negovalno in dekorativno kozmetiko, ki je prijazna do ljudi, ivali in naega planeta. Ne uprabljamo sintetinih in potencialno nevarnih sestavin, vsi izdelki se nahajajo v okolju prijazni embalai, sestavine pa prihajajo iz obnovljivih virov. Noben izdelek ali sestavina nista testirana na ivalih. Od vsakega prodanega izdelka del denarja namenimo zavetiu za ivali Horjul.

Ekoloka Trgovina OrCa, Komenskega 44, Ljubljana. www.or-ca.si

vega shop
iveti zdravo!

Blenderji Sokovniki Superhrana Izdelki iz kokosa Prehrambeni dodatki Bazina kozmetika Izdelki iz gline Olja Izdelki iz konoplje

www.vega-shop.si

PARTNERSKO KMETOVANJE

www.partnerskokmetovanje.si

Koordinacija projekta: Drutvo ECHo info@ech-o.org

100% naravna okolju prijazna istila

www.soncnatrgovina.com

Vabimo vas, da nam v primeru vpraanj piete na elektronski naslov info@ech-o.org ali po poti na Drutvo ECHo, Dornava 50, 2252 Dornava. Veseli bomo vaih pisem, vpraanj in predlogov izboljav.