Trzin, 5.3.

2014 Dvorana Marjance Ruigaj

Enostavno vrtnarjenje
Predava:
Predava: gospa Kristina krbec

OSNOVNA IN ENOSTAVNA NAELA ZDRAVEGA VRTA

Svoj vrt imamo radi in v njem uivamo.
Pridelamo si im ve razline zelenjave skupaj z zaimbnicami in cvetlicami.
Eksperimentiramo; upotevamo svoje izkunje in jih kombiniramo s svojimi
eljami.
Opazujemo naravo in spremljamo vreme.
Upotevamo klimatske spremembe (dalja obdobja hladnega in deevnega
ali suhega in vroega vremena), ki vplivajo na slabo kalitev semen in
slabo rast rastlin v vrtu.
e nam kaj ne uspe, se ne jezimo; posejemo/posadimo kaj drugega. Ne
kompliciramo.
Radi prisluhnemo drugim ali preberemo kaj novega.
Imamo vedno zaraen vrt; le tak je najbolj naraven; tudi plevel NI TAKO
NEZAELEN; oz. si privoimo kontroliran plevel: nartno posejemo vrtnine,
ki sluijo kot plevel: pinaa, koriander, bore, ametnica, cvetlice
enoletnice, ki se same zasejejo (npr. ognji).

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

OSNOVNA IN ENOSTAVNA NAELA ZDRAVEGA VRTA

Skrbimo za rodovitnost tal; redno gnojimo (kompost, hlevski gnoj, kamena moka,
organska gnojila, mineralna gnojila ...), okopavamo, e je potrebno, tla prekrivamo mulimo (razline vrtnine+zaimbnice); VSE KAR ZRASTE NA VRTU IN NE PORABIMO,
PUSTIMO NA VRTU. Zato ker energije ne odnaamo iz z vrta.
Oboujemo meane posevke, eprav imamo teave pri pletju. Dopuajo neskonno
mnogo kombinacij.
V vrtu delamo le toliko, kolikor se nam da; nikoli se ne muimo. e ne okopljemo danes,
bomo pa jutri.
Ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Ker ni potrebno.
Bi upotevali lunin koledar, e bi imeli ve asa?
e bi imeli ve bolezni in kodljivcev na naih rastlinah, bi si pripravili razline brozge. A
jih nimamo. Ne bolezni ne kodljivcev.
Poleti, e je sua zalivamo oz. namakamo. Najbolje: kapljino namakanje.
Vedno razmiljamo naprej; le tako si pridelamo vse, kar si elimo in imamo pridelke celo
leto.
Kompostni kup je nepogreljiv.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNARSKI KOLEDAR
SETEV v zabojke, ki jih postavimo na ogrevane
verande ter tople in svetle okenske police v hii.
S setvijo v zabojke ali setvene platojke lahko od februarja
do aprila vzgajamo sadike zelenjave, zaimbnic in cvetlic tudi
tisti, ki nimamo toplih oz. hladnih gred in rastlinjakov.
Zabojke postavimo na svetlo mesto, kjer ni prepiha.
Napolnimo s posebno zemljo za setev in pikiranje, seme
enakomerno razporedimo po povrini in ga prekrijemo s tanko
plastjo zemlje. Le semena, ki za kalitev potrebuje svetlobo, ne
prekrijemo (pie na semenskih vreicah). Po setvi povrino
redno kropimo. Ko se med klinima listiema pokaejo prvi
pravi listii, pikiramo (skupaj razviti 4 listii). To pomeni, da te
male rastlinice presadimo v lonce, kjer imajo ve prostora za
rast in razvoj. e elimo cel postopek poenostaviti, sejemo
direktno v otne lonke (yiffi oz. jifi lonki) in na prosto
presajamo rastlino skupaj z lonkom.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNARSKI KOLEDAR
SETEV NA PROSTO
Zaradi lajega dela med gredami naredimo potke. Najenostavneje je, e zemljo shodimo. Obiajna irina
grede je 1,20 m. Zemlja na gredi mora biti rahla, zrana, dobre strukture, enakomerno vlana in pognojena.
Na veji povrini si naredimo gredice razlinih oblik in velikosti. Potrebno je sejati PRAVI AS. Predvsem je
as setve odvisen od vremena. Drimo se preprostega navodila: za kalitev in rast rastline potrebujejo toploto
in vlago. Ne premalo in ne preve. Seme vsake vrtnine ima posebne zahteve, ki jih moramo upotevati.
Napake, ki jih napravimo pri setvi, so: sejemo v slabo pripravljeno zemljo, sejemo pregloboko ali preplitvo,
tla so presuha ali prevlana in ne upotevamo, da nekatere vrtnine kalijo zelo dolgo (korenek, npr.,
potrebuje za vznik tudi en mesec).
Predlagam, da vedno sejemo v vrste. In seme prekrijemo s tanko plastjo zemlje.
Vedno moramo izbrati pravo gostoto rastlin medvrstne razdalje. Obiajno sejemo na gosto v vrsto in
kasneje vrtnine in cvetlice ustrezno redimo; gostota je navedena na vreicah s semeni. Pravilno gostoto pa
poznamo tudi na podlagi izkuenj.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNARSKI KOLEDAR
PRESAJANJE SADIK NA PROSTO
Uro ali dve pred presajanjem na prosto sadike zalijemo. Pravilno
razvite in zdrave sadike presadimo nato na eleno mesto v vrtu.
e priakujemo hladen pomladanski zrak, mlade rastlinice
obvezno prekrijemo s kopreno.

PRIDELEK
Pridelke pobiramo v asu, ko je zelenjadnica najprimerneja za
uporabo. Obiajno ni mogoe vseh uporabiti presnih. Zato so na
voljo razline metode konzerviranja: zmrzovanje, shranjevanje v
zasipnicah, kleteh, vlaganje in suenje. Za shranjevanje zberimo
le neoporene vrtnine, brez bolezni, kodljivcev in nagnitih mest.
Pridelek pobiramo ob suhih dneh, kajti mokre vrtnine hitro
gnijejo.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

OBDELAVA TAL IN GNOJENJE

Tla obdelujemo jeseni ali spomladi oz. vsaj tri tedne pred
setvijo:
pognojimo jih s hlevskim gnojem in prelopatamo;
ne lopatamo jih ampak s grebljicami samo zrahljamo; tako ohranimo
mikroklimo, ki so jo ustvarili mikroorganizmi.
Tekom rasti vrtnin:
tla rahljamo; s tem jih zraimo in prepreujemo izhlapevanje vode v
vroih poletnih dnevih ter hkrati uniujemo plevele;
tla prekrivamo-zastiramo; lahko z ostanki rastlin, vrtnin; tako
zadrujemo vlago, prepreujemo rast plevelov, itimo tla pred monim
soncem, vetrom ter uniujoim delovanjem denih kapelj.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

OBDELAVA TAL IN GNOJENJE

GNOJENJE JE OBVEZNO
Z gnojenjem omogoamo aktivno ivljenje mikroorganizmov, ki ustvarjajo
tla rodovitna. Na rodovitnih tleh, ki so bogata s hranili, dobijo rastline
dovolj hrane, zato so mone in zdrave in so bolj odporne na strese:
neugodne vremenske pojave in napade bolezni ter kodljivcev.
Vse, kar pridelamo na vrtu, tam pustimo.
Zeleno gnojenje
Posejemo rastline, ki hitro rastejo, s svojimi globokimi koreninami rahljajo
tla, veejo duik iz zraka in naredijo veliko rastlinske mase. Primerne
rastline za zeleno gnojenje: FACELIJA, OLJNA REDKEV, GORJUICA,
INKARNATKA, GRAICA (Vicia sativa), GRAH, SONNICA, AMETNICA,
PINAA.
Kompost
Gnoj domaih ivali
Kamena moka
Organska gnojila rastlinskega in ivalskega izvora
Mineralna gnojila

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

KOMPOST SRCE BIOTINEGA VRTA

Pravi eko-vrtnarji vedo, da je dober kompost nujen za pridelovanje vrtnin, saj je najbolje gnojilo za vse
vrtne rastline, zato mu namenijo veliko prostora in pozornosti.
Pot do kompostnega kupa si tlakujemo, tako nam bo dnevna pot z gospodinjskimi odpadki do njega
olajana. Pripravimo si prostor za ve manjih kompostnih kupov (vsak velikosti
ca. 1,5x2 m). Najbolje je, da si ga naredimo na ivih tleh, torej kar na samem
zelenjavnem vrtu, nekje na robu, v sonni polsenci in zavetrni legi. Pred
pogledi ga skrijemo z visokimi enoletnicami, visokim fiolom ali drugimi
rastlinami. Na kup dajemo im manje delke rastlin in to v 20 cm visoki
plasti. Med plasti rastlin damo lahko vrtno zemljo, kakno posebno gnojilo za
kompost, duino gnojilo ali pa kostno moko. Kup zlagamo do viine 150 cm,
vedno mora biti zraen in primerno vlaen. Za manji vrt si kupimo kompostnik.
Kompost je zrel, ko se vsi odpadki preobrazijo v rjavo grudiasto prst (to je v
okvirno 9 mesecih) in dii po gozdni prsti. Pri polovini zrelosti ga lahko
uporabljamo za zastirko. Veje dele, ki se niso razkrojili, lahko damo nazaj na drug kompostni kup.
Zrele plevele s semenom NE dajemo v kompostni kup.
Travo im bolj zmeamo z drugimi odpadki, da tvorijo bolj zrane plasti.
Gnijoi in bolni deli rastlin oz. plodovi sodijo na kompostni kup, saj je v pravem kompostnem kupu zelo
visoka temperatura, ki uniuje
kodljive bakterije in glive.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

ZASTIRANJE
pomeni prekrivanje tal z rastlinskimi deli. Prekrivamo v tankih plasteh s im
manjimi koki rastlin.
V biotinem vrtu so vse povrine pokrite. To pomeni, da vsako prazno gredico
zasejemo, uporabljamo im ve meanih posevkov in tla zastiramo.
Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtno prst:
Tla ohranjajo toploto, vlago in zrano strukturo. S tem nastane ugodna mikroklima tako
za mikroorganizme kot za rastline.
V tleh je ve humusa in hranilnih snovi, posledino aktivneji mikroorganizmi.
Tla so zavarovana pred nalivi deja, monim vetrom in goim soncem. Tako
Aktivneji kot so
prepreimo zaskorjitev, zbitost in razkroj humusne plasti.
mikroorganizmi,
Vrtnine in cvetlice imajo enakomerne rastne razmere, poleg tega pa so obilno
rodovitneja so tla.
oskrbljene z ogljikovim dioksidom.
Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtnarja:
Ker so tla rahla, manj okopavamo.
Ker se plevel pod zastirko zadui, manj plevemo.
Ker tla ne izgubljajo vlage, manj zalivamo.
Ker mikroorganizmi tvorijo veliko humusa in hranilnih snovi, manj gnojimo.
Pridelke laje pospravljamo, plodovi so bolj isti.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

ZASTIRANJE
Slaba stran zastiranja pa je lahko:
V deevnih poletjih mora biti zastirka propustna, da ne zane gniti.
Teka tla spomladi kasneje zastiramo, da se prej ogrejejo in osuijo.
V vlanih poletjih zastirka privablja pole.
Pozimi se nam pod zastirko lahko zaredijo mii.
Material za naravne zastirke
Vse kar pridelamo v vrtu in ne pojemo, naj ostane v vrtu. Izjema
so okueni oz. bolni rastlinski deli.
Pokoena trava: Naj se malo posui; raztrosimo povsod v tanki
plasti.
Vrtni plevel: Najprej mora oveneti in korenine morajo biti suhe.
Ga nareemo na manje koke.
Meane zdravilne rastline in zelia: Uinkujejo na zdravje tal in
boljo rast rastlin svojimi razlinimi sestavinami.
Priporoamo im bolj pogosto uporabo povsod po vrtu. Obvezne so: kopriva, gabez (vsebuje veliko
kalija), paradinikovi listi in vsa ostala zelia z vrta, travnika ali gozda.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

MEANI POSEVKI
Meane posevke smo v zadnjih letih osvojili in ugotovili, da so meane gredice lepe in
dajejo obilneje in okusneje pridelke.
Pri vrtnarjenju z meanimi posevki raste ve vrtnin skupaj, lahko na gredi ali
kar povprek po vrtu. Rastline iz okolice sprejemajo snovi in jih v okolico
oddajajo. Razline spojine, npr. eterina olja, rastline oddajajo preko korenin v
tla ali preko listov v zrak. Te spojine lahko spodbujajo ali zavirajo rast sosednjih
rastlin ter talnih mikroorganizmov, odvraajo bolezni in kodljivce ter vplivajo
na aromo.
PREDNOSTI MEANIH POSEVKOV
Odlino vplivajo na tla in ivljenje v tleh in na splono na boljo kondicijo vrta.
Vrt je podoben naravnemu biotopu. Gredice naj ne bodo strogo loene in zasejane samo z eno vrsto
rastline. Rastline se medsebojno spodbujajo v rasti in varujejo med seboj pred razlinimi vplivi in pred
napadi bolezni in kodljivcev. Vrtnine v pisani zdrubi so tudi okusneje. Zavedati se
moramo, da bo tak zelenjavni vrt deloval precej divje in neurejeno.
Tla so zdrava, saj je prednosti meanih posevkov tudi ta, da v vrtu, tako kot v
naravi, ni golih, neporaslih tal. Rastline kombiniramo tako, da se med seboj
dopolnjujejo tudi v asu rasti. Ko poberemo eno vrtnino, se druga razraste in prekrije tla.
Tal ni treba prekopavati, saj so vedno pokrita in zaitena pred soncem in monim
dejem. Rastlinska odeja omogoa optimalno mikroklimo in optimalno ivljenje
mikroorganizmom v tleh.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

MEANI POSEVKI
NEKAJ KORISTNIH KRATKIH NASVETOV
Vse vrste bazilik v vrtu privabljajo ebele in ostale koristne uelke, ki opraujejo
razline vrtnine, varujejo kumare pred napadom plesni in s svojim vonjem odganjajo
muhe (zato so odline za vzgojo na terasi in balkonu)
Koper je obvezen v vsakem vrtu: krepi odpornost svojih sosedov, vpliva na boljo
kalivost semen, zato ga sejemo skupaj z grahom, korenkom, kumarami, solato,
rdeo peso in ebulo. V vrtu seni tla in je zelo dekorativen.
etraj v bliini boba in fiolov krepi njihovo rast, jih varuje pred napadom ui in
izbolja njihov okus.
Kumina izbolja okus krompirju, zato naj raste raztreseno med krompirjem
esen sadimo po celem vrtu, saj deluje bakteriostatino in fungicidno ter odganja
mii.
Najbolj zaeleni sosed v vrtu je solata: ima kratko vegetacijo in jo sadimo kamorkoli
na prazna mesta med kumare, grah, zelje, jagode, kolerabico, redkvico.
Paradinik obouje pastinak in peterilj. Pastinak zrai tla, zadruje talno vlago in
odganja ui. Peterilj ga varuje pred monim napadom plesni.
Koriander je dekorativen, privablja koristne uelke in je vsestransko uporaben v
kuhinji za pripravo eksotinih jedi.
Timijani odganjajo pole in ui.
ametnica, ognji in kapucinka so obvezne cvetlice vsakega vrta
ebula in korenek sta odlini sosedi, saj se medsebojno varujeta pred napadom
kodljivih muh.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

EBELAM PRIJAZEN ZELENJAVNI VRT

Lep in zdrav zelenjavni vrt mora biti privlaen za ebele. Zato na njem nartno vzgajamo rastline, ki
privlaijo ebele. ebele na cvetovih rastlin nabirajo nektar (je bogat s sladkorjem in predstavlja osnovno
energetsko hrano za ebele) in cvetni prah (predstavlja dietno hrano beljakovin in maob za ebele) ter
hkrati opraujejo rastline, da nam rodijo. To je udovito soitje, za katerega poskrbimo tudi sami.
KJE POSEJEMO RASTLINE ZA EBELE
Rastline, ki jih ebele rade obiskujejo, posejemo v skupinah povprek po celem vrtu ali pa si ustvarimo
kotiek, obrobke oz. gredico za ebele. Izberemo sonni del vrta, zaiten pred vetrom. ebele sovraijo,
da jih veter premetava in moti pri pristajanju. Raje imajo sonce kot senco. e delamo EBELJO
GREDICO, naj rastejo nije rastline ob robu in veje v sredi gredice, oz. proti severu. Na ebelji gredici
morajo imeti vse rastline dovolj prostora, tako kot zelenjava.
SEZNAM RASTLIN
Veliko cvetlic in zaimbnic, ki jih imamo radi in jih redno sejemo, je medonosnih. ebele zelo dobro vidijo,
zato da laje najdejo nektar in cvetni prah. Barve, ki so ebelam privlane, so: modra, vijolina, bela in
rumena. Torej im ve rastlin s takimi cvetovi.
Poznamo veliko razlinih vrst ebel, ki so razline velikosti in imajo razlino dolino jezika in se hranijo na
razlinih oblikah cvetov. Zato izberemo cvetlice in zaimbnice z razlinimi oblikami cvetov.
V ebelam prijaznem vrtu nikakor ne uporabljamo pesticidov.
Medonosne rastline:
Ameriki slamnik, astre, bazilike, bela detelja, bore, cinija, drobnjak, facelija, gorjuica ali gorica, grenik
ali iberis, kalifornijski mak, koriander, kozmeja ali metuljki, lupina, marjetica, melisa, vse kadulje ali ajblji,
ognji, okrasna facelija, origano, oepek, rdea detelja, sonnice, timijani ali materine duice, vijolice.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNARJENJE Z LUNO
Med stoletja staro kmeko tradicijo v tevilnih deelah sveta je spadala navada, da so se pri
setvi ozirali na luno. Ta kmeka pravila so bila dolgo asa pozabljena, vendar so ji danes
znanstveniki in vrtnarji zaeli zopet raziskovati. Predvsem antropozofinja Maria Thun je
desetletja delala razline poskuse s setvijo v razlinih luninih menah in pri tem opazovala pot
velikega nonega ozvezdja skozi ivalski krog. Ugotovila je, da obstaja povezava med rastjo
rastlin in poloaji planetov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor seje ali sadi ob
najugodneji konstelaciji med luno in ivalskim krogom, lahko priakuje obilne pridelke. Po
koledarju ge. Thun se rastline delijo na tiri skupine in vsaka izmed teh spada k trem
znamenjem v ivalskem krogu:

Listna zelenjava (solata, pinaa, zelje, zelia, por, kolerabica): RIBI, RAK,
KORPIJON

Plodovke oz. plodne rastline (kumare, fiol, paradinik, grah, jagode, sadje):
OVEN, LEV, STRELEC

Korenovke OZ. koreninske rastline (korenje, zelena, repa, rdea pesa,

redkvica, krompir): BIK, DEVICA, KOZOROG

Cvetlice oz. cvetne rastline (vse cvetlice): DVOJKA, TEHTNICA, VODNAR.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNARJENJE Z LUNO
e je luna v sozvezdju rib naj bi torej sejali ali sadili listno zelenjavo. Ta uspeva posebno dobro, ker
je pod najugodnejim kozminim sevanjem. Pomembno je tudi, da ob najugodneji konstelaciji zvezd e
enkrat pregrabimo in premaknemo zemljo na gredi, kamor bomo sejali ali sadili, ker s tem tla
pripravimo na bolji sprejem ugodnih kozminih impulzov. Ker je luna le en dan ali dva v enem znamenju
ivalskega kroga, se roki za setev tirih skupin rastlin neprestano menjavajo.
Ve o setvi z luno in natanni lunin letni setveni koledar Marie Thun izide vsako leto.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

PERMAKULTURA
VRTNARIMO TAKO, DA ZAUTIMO, DA SMO SESTAVNI DEL IVEGA KOZMOSA in S
SVOJIM DELOM PRISPEVAMO K ZELENEM PLANETU.
PERMAKULTURA= permanentna agrikultura = trajnostno kmetijstvo
IVLJENJE PO NAELIH PERMAKULTURE STRATEGIJE, KI USTVARJAJO SISTEME:
dajo velik pridelek, obnavljajo okolje in so trajnostni
zahtevajo minimalni trud za maksimalni rezultat
so etini in skrbijo za zemljo in ljudi
ustvarjajo preseke, ki si jih lahko delimo z drugimi.
VRT NAJ POSTANE PRVI KORAK K OBNOVI OKOLJA:
Vrtovi so lokalni; so v soseini
Vrtovi so osebni; negujejo jih posamezniki
Vrtovi so privlani: spodbujajo izmenjavo in sodelovanje
z drugimi
Potrebne spretnosti zlahka pridobimo

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

DOMAI ZVARKIZA BOLJO RAST

Za zatiranje bolezni in kodljivcev na vrtninah, za pospeevanje rasti in zboljanje vrtnih tal rastejo v naravi ali
na vrtu ustrezna zelia, iz katerih pripravimo te tako imenovane domae zvarke oz. kropiva. Z njimi zalivamo
tla okoli rastlin ali pa jih, po potrebi razredene, kropimo po rastlinah. Natanneje podatke boste nali v
kakni dobri knjigi o BIO VRTNARJENJU.
Razlini pripravki:
1.
Zelina prevrelka
V lesen, plastien ali glinen sod damo rastline in jih prelijemo z vodo. Sod prekrijemo z mreo, da vanj ne
padejo manje ivali in da ima tekoina zrak. V sodu se dogaja proces vrenja, kjer nastanjajo tudi razline ve
ali manj neprijetne vonjave. Vsak dan prevrelko premeamo, da ima dovolj kisika. Prevrelka je primerna za
uporabo, ko potemni in se ne peni ve, kar je, odvisno od lege soda in vremena, po 1-2 tednih. Predno
zalivamo rastline, prevrelko OBVEZNO razredimo v razmerje 1:10, iz majhnega lonca tudi v razmerju 1:20 ali
celo 1:50.
2.
Zelini aj
Dobimo ga, e svee ali suene liste doloene rastline prelijemo s kropom in pustimo nekaj asa stati.
3.
Zelina brozga
Dobimo jo tako, da doloene rastline namakamo 24 ur v vodi nato pa vse skupaj kuhamo, da pol ure
rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
4.
Zelini izvleek
Pripravimo tako, da svee ali suhe rastline namakamo v hladni vodi in to nekaj ur do enega dneva. Ne smejo
zaeti vreti.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

DOMAI ZVARKIZA BOLJO RAST

Primerne rastline:
Prevrelka iz koprive (Urtica dioica): deluje kot gnojilo, saj pospeuje rast in deluje zdravilno. Odlina
za deevnike. Mera: 1 kg sveih kopriv na 10 l vode.
Prevrelka iz gabeza (Symphytum officinale): deluje kot gnojilo, saj vsebuje veliko duika in kalija.
Posebno dobro pospeuje rast paradinika.
Prevrelka iz meanih zeli kot so pleec, preslica, kamilica, regrat z dodatki mete, iopa, majarona
in tevilnih drugih.
Brozga iz njivske preslice (Equsetum arvense): 1 kg svee ali 150 g suhe namakamo 24 ur v 10 l
vode. Kuhamo pol ure pri niji temperaturi. Razredimo 1:5. Prepreuje pojav razlinih rastlinskih bolezni
in na splono krepi rastline.
Prevrelka ali brozga iz praproti (Dryopteris filix- mas, Pteridium aquilinum): pomaga proti kaparjem
in krvavim uem.
Prevrelka ali brozga iz vratia (Tanacetum vulgare) na splono varujejo rastline pred napadom
uelk in nekaterimi boleznimi (pepelaste plesni, rje). 300-500 g sveega ali 30 g posuenega za 10 l
vode.
Preverleka Prevrelka ali brozga iz pelina: 300-500 g sveih listov ali 30 g posuenih namakamo v
10 l vode. Deluje proti nekaterim boleznim.
Izvleek iz paradinika: proti kapusovem belinu. Dve pesti listov in poganjkov namakamo v 2 l vode
3 ure.
Prevrelka iz ebule in esna: 500g ebule in esna za 10 l vode. Poveuje obrambne sposobnosti
rastlin proti glivinim boleznim, predvsem pri krompirju in jagodah.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VZGOJA ZELENJAVE IN ZELI V OKRASNIH LONCIH

Lega: Zelenjava v loncih dobro uspeva samo na sonni legi. Rastline imajo najraje jutranje sonce.
Izbira loncev: Glinaste posode so bolj primerne od plastinih, ker se manj segrevajo in ohlajajo. Izberemo im veje posode
(globina najmanj 40 cm), da nudimo rastlinam dovolj veliko prostora za rast in razvoj korenin. Lonec mora imeti na dnu odprtine,
kjer se bo odtekala odvena voda, in podstavek. Pri sajenju smo lahko kreativni: uporabimo lahko karkoli, kar bo dralo zemljo in
rastline. Npr. avtomobilske gume, lesene gajbice od jabolk, klobuki, stari lonci, itd.
Zemlja in gnojenje: Zemljo kupimo, dodamo gnojilo. Tekom rasti redno gnojimo. Zemljo v loncu napolnimo do 10 cm pod
robom. Posejemo seme ali presadimo sadike zelenjave, zaimbnic in cvetlic ter zalijemo.
Redno zalivanje: Pazimo, da rastline redno zalivamo, a ne preve. Najbolja je deevnica ali postana voda. Koliina vode je
odvisna od lege, vremena (vroina) in od vrste zelenjave.
Bolezni in kodljivci: e bodo rastline imele dovolj hranil in pravo mero vode, potem bodo zdrave in se jih bodo razne bolezni in
kodljivci izogibali. Kljub vsemu pa rastline ljubee nadzorujemo in e opazimo, da je kaj narobe, primerno reagiramo. Napadene
dele rastlin odstranimo in obvezno dodamo kakno sredstvo za krepitev ali uporabimo ustrezno naravno sredstvo za varstvo rastlin.
ZELENJAVA ZA V OKRASNE LONCE: Paradinik, feferoni in iliji, bue, solatne kumare, grah, rukvica in divja rukvica (=tankolistni
dvoredec), solata.
ZELIA ZA V OKRASNE LONCE: Peterilj, majaron, vse bazilike, ledena zel ali kriofit, perila ali iso, spilantes, limonska trava,
mehiki pehtran.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

KAPLJINO NAMAKANJE NAJBOLJI NAIN

OBVLADANJA SUE
V vrt poloimo posebne cevi za kapljino namakanje. S takim nainom namakanja
vzdrujemo konstantno vlanost tal. Poraba vode je minimalna, tla so vedno dovolj vlana.
S tem omogoamo normalno aktivnost mikroorganizmov in dostopnost hranil rastlinam,
rastline niso mokre in izpostavljene napadom bolezni. Pomembno pa je, da imamo velike in
zdrave pridelke.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNA TRATA
Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpeno trato, moramo
upotevati kar nekaj navodil.
Tla dobro pripravimo: Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali
kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na tekih tleh, da
jih prezraimo).
Tla poistimo in poravnamo: Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih
delov. Povrino pregrabimo in poravnamo. Povrino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3
tedne, da se ulee.
Gnojenje s specialnimi gnojili za trato: Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo
po povrini, pregrabimo in s tem povrino e enkrat poravnamo. Tekom rasti gnojimo 4x:
konec marca, maja, v zaetku julija in v zaetku septembra. Gnojimo pred ali med
dejem.
Setev travnega semena: Seme posejemo im bolj enakomerno po celi povrini.
Setveno povrino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje.
Povrino povaljamo ali jo pritisnemo z vejo desko. S tem omogoimo bolji kontakt
semena z zemljo in posledino boljo kalitev semena.
Zalivanje: 3-4 tedne po setvi posejano povrino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem
omogoimo boljo in hitrejo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo
zjutraj ali zveer. Zalivamo obilno (VE VODE NAENKRAT) in manjkrat, zato da
namoimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2).

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNA TRATA
Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpeno trato, moramo
upotevati kar nekaj navodil.
Konja: Prvi kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje konje: Od
marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na
2/3 viine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokoeno travo vedno odstranimo s
trate.
Zraenje trate (vertikuliranje): Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro
pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno po celi povrini v tla naredimo
luknje. S tem odstranimo odmrlo travno ruo, prezraimo in osvetlimo prizemno plast tal in
rastline travne rue ter spodbudimo razraanje.
Obnova obstojee razredene in grde trate: Trato im nije pokosimo in jo nato
globoko in intenzivno pregrabimo. Povrino pognojimo s specialnim gnojilom za trato,
posejemo izbrano meanico semen, prekrijemo z zemljo in po monosti povaljamo. Dva
tedna povrino zalivamo.
Kdaj sejemo:
Ko je zmerno toplo in dovolj deja
Izogibamo se vroini
Optimalni meseci za setev so april, maj in september

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

SVEA SOLATNA SKLEDA

Kaj vse poleg solate, endivije, radiev in motovilca sodi v solatno
skledo.
Navadna rukvica (Eruca sativa ) in divje rukvice ali tankolistnega dvoredca
(Diplotaxis tenuifolia).
Listi peterilja (bolj kot zaimba)
Listi mladega pora (bolj kot zaimba)
Na koke narezana kolerabica, korenek in redkvice.
Mladi listi pinae, rdee pese, kolerabice - BABY LEAF.
Plodovi paprik in paradinikov
Surova cvetaa (delikatesa); majhni koki
Narezani listi zelja
Meanica semen azijskih listnatih rastlin
Narezani koki velike japonske redkve Daikon
Ravnokar nabrana zrna graha
Mladi listi ebule, alotke in esna, drobnjak in stoletne ebule
Stoletna ebula (Allium fistulosum)
Zelo mlade surove buke
Narezane solatne kumare
Listi, cvetni popki in cvetovi kapucinke
Cvetove borea
Kakna svee pobrana jagoda iz domaega vrta

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

Rastline operemo, razreemo,

zmeamo, dodamo olje (oljno
olje, hladno stisnjeno
sonnino olje), EKO jabolni
kis in sol.
Za vsak dan drugana
meanica.
Za vsakodnevno dobro poutje:
skleda raznovrstnih hranilnih
snovi, vlaknin in vode.
Vse to so rastline naega
domaega vrta; imamo jih na
voljo od pomladi do zime.

Soenje - SVEE STISNJENI ZELENJAVNI SOKOVI

Svee stisnjen zelenjavni sok iz razlinih vrst zelenjave predstavlja visoko kakovostno hrano
za zdravje in mo. V njem so poleg mnoice bioaktivnih sestavin zastopani prav vsi telesu
dostopni elementi. Na tak nain poskrbimo za popolno preskrbo naega telesa z rudninami.
Osnovne zelenjadnice za pripravo svee stisnjenega soka: korenek, rdea pesa, koleraba,
solate (predvsem romanske), kumare, stebelna zelena, lubenina lupina. Za bolji okus
dodamo jabolka, melono in e kakno drugo sadje.
Za soenje potrebujemo posebne sokovnike.
Iz kilograma zelenjave dobimo priblino pol litra soka.
Za soenje potrebujemo veliko asa: 1 uro za pol litra soka.
Uinek in spremembe, ki jih omogoajo svee stisnjeni zelenjavni sokovi, doseemo le, e
jih pijemo redno, najbolje kozarec ali dva na dan, in to vsak dan.
Svee stisnjen sok pijemo zjutraj pred zajtrkom in med obroki, tako da ima v prebavilih
prosto pot in se hitro resorbira.
Ob vejih nepravilnostih traja dolgo asa, tudi ve mesecev, da se pozna uinek svee
stisnjenih zelenjavnih sokov. Zato pa je uinek tudi dolgotrajen ali odpravi teave za vselej,
e e naprej redno pijemo svee stisnjene zelenjavne sokove.
O svee stisnjenih zelenjavnih sokovih je knjigo napisal slovenski avtor: Dario Cortese:
ZELENJAVA, DRUGA MO NARAVNE HRANE.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

CVETLICE
V vsakem biotinem zelenjavnem vrtu so cvetlice enoletnice
obvezne, saj ga popestrijo in polepajo. Sejemo ali presajamo
jih kamorkoli med zelenjavo, oz. med zelenjavnimi gredicami si
oblikujemo cvetline gredice. Izberemo si tiste cvetlice, ki so
nam ve, ki privabljajo ebele in so odline za rez. Da si z njimi
oblikujemo ivahne poletne opke. Naeloma cvetlice
potrebujejo veliko svetlobe, ker v senci ne bodo rade cvetele,
srednje veliko hranil in dovolj vlage v sunih mesecih. Najbolje
jih je aprila in maja posejati direktno na vrt. Kasneje jih
razredimo in presadimo, nikar ne zavrzimo populjenih rastlin.
Najlepe bodo, e jim redno reemo odcvetele cvetove. Nato
samo e uivamo.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

Izbor semen iz HERBAL LINE

vas bo razveselil. Odlien je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje eksotinega vrta.
Zelia so koristna tako v vrtu kot v kuhinji. V vrtu so obiajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi
svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo kodljivce in bolezni. So eksotino dekorativna, tako da nam
polepajo vrt in terase ali balkone, saj uspevajo tudi v okrasnih loncih. So primerna za pripravo zelinih
ajev ali zainjanje razlinih jedi.
Trajnim zeliem namenimo rob vrta, ki je v bliini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo, oz. poivamo,
ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelia pa si posadimo kamorkoli na zelenjavnem
vrtu. Uporabimo samo malo domiljije in vrt bo takoj zanimiveji.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

ANDSKA JAGODA (Physalis peruviana)

Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmika, najbolje na sonni legi. Suo delno prenaa, a manj raste. Najbolje
raste na sonni legi. Glede tal ni obutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlino uspeva v loncih na sonnih terasah in balkonih.
Majhni oranni oz. rumeni plodovi so podobni enjevim paradinikom. Oviti so s papirnato lupino, ki slui kot dekoracija pri
jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradinika in ananasa) in so odlini za pripravo sveih prigrizkov,
sadnih solat, pit in marmelad.
RDEA STOLETNA EBULA ALI OZIMNI LUK (Allium fistulosum)
Je sorodnica ebule, vendar ne razvije ebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlina kot dodatek k solatam.
V doloenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto ebule. Tudi dekorativna. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s
peteriljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peterilj.
LISTNI ESEN, OPASTI ESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK (Allium tuberosum)
Trajnica. Lahko tudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu. Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo
blag vonj po esnu. Svee liste uporabljamo, podobno kot drobnjak, za juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo kot
zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in meanje v potpurije.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

LISTNA ZELENA (Apium graveolens var. secalinum)

Ima mono narezane svetlee in aromatine listie. Uporabljajo se kot peterilj, le da imajo okus po zeleni: za solate, juhe,
enolonnice, omake. Liste uporabljamo svee ali suene. Sueni listi odlino ohranijo aromo. Nezahtevna zaimbnica, primerna
za vsak zelenjavni vrt.
KORIANDER (Coriandrum sativum)
Je eksotino enoletno zelie, ki naj raste po celem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga vekrat zapored, da imamo na voljo svee
listie. Uporabljamo listke, ki imajo znailen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve): kot zaimbo zeljnih in paradinikovih
jedi, ria, mesa in peciva. Semena so sestavni del zaimbne meanice kari. Suha semena dodajajo vloenemu sadju in likerjem.
Na splono zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlaijo koristne uelke.
ZIMSKI PORTULAK (Claytonia perfoliata)
Na mraz odporna listnata zelenjava. Raste celo leto na sennih, vlanih legah. Lahko tudi v loncu na senni terasi. Zelene liste v
obliki srka celo leto uivamo v sveih solatah. So nevtralnega, sveega okusa, rahlo odebeljeni. Uivamo jih pred cvetenjem. Po
rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

LEDENA ZEL ALI KRIOFIT (Mesembryanthemum crystallinum)

Zelo zanimiva okrasna rastlina. Je plazea rastlina s sonimi lopatastimi listi z valovitim robom, na listih s
o svetlee, s tekoino napolnjene leze, ki dajejo videz, da je rastlina zmrznjena. Ima velike bele arkaste cvetove. Rahlo kiselkaste
oz. slankaste liste, bogate s C vitaminom pobiramo pred cvetenjem in jih uivamo svee ali pripravljene kot pinao. Zdrobljeni listii
se uporabljajo kot milo. Zelo enostavna za vzgojo. Prenaa vroino in suo. Lahko raste tudi v okrasnih loncih.
RDEA VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA PINAA (Atriplex hortensis)
Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetlee rdee liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k
solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uivamo kot pinao. Obvezna novost v domaem zelenjavnem vrtu.
PEHTRAN (Artemisia dracunculus)
Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipino slovensko pehtranovo potico. Razraa se v obliki gostega grma,
listi so ozko suliasti lepe zelene barve. Potrebuje sonno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaitimo.
Uporabljamo svee ali zamrznjene liste in mlade vrike. Pehtran se ujema z razlinimi solatami, juhami in omakami. Tudi za vlaganje
kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorice, in za potico in truklje.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA (Ocimum americanum)

Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. udovita, koato razrastla enoletnica z
ovalnimi listi in belimi, svetlo ronatimi do vijolinimi cvetovi. Ima moan vonj po vanilji. Odlina tudi v
okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. Odlino se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva na rast drugih vrtnin.
Listie uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz sveih in posuenih si lahko pripravimo aj, ki pomaga
pri teavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa.
IZOP, OEPEK, MILODUH (Hyssopus officnalis)
Aromatina grmiasta zaimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, ronatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in listie, rahlo
grenkega aromatinega okusa, uporabljamo svee ali posuene. Kot zaimbo ga dodajamo mesu, divjaini, ribam, juham, solatam in
enolonnicam. Uporablja se tudi za peko na aru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zelina ganja. Cvetove uporabimo za
gratiniranje jedi. aj je zdravilen. Naj raste na soncu. ebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere kodljive uelke.
POLAJEVA MATERINA DUICA (Thymus pulegioides)
Blazinasto razraajoa se trajnica. Cveti v roza vijolini barvi. Zelo diea rastlina. Vrike poganjkov in liste poreemo pred
cvetenjem. Svea in suha je primerna kot zaimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo aj proti kalju in teavam z
elodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlai koristne uelke in odvraa
kodljive, zato naj raste v zelini gredici ob robu zelenjavnega vrta.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

KLASASTA META (Mentha spicata)

Koato razrastla trajnica, z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijolinimi do ronatimi ustnatimi cvetovi.
Ena bolj aromatinih met nasploh. Vrike ali posamezne liste poreemo pred cvetenjem in jih (svee ali
posuene) uporabljamo za aje in za zainjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osveilnih pija, sadnih solat in sladoleda.
Primerna tudi za potpurije in diavne vreke, cvetline dekoracije in kot dodatek kopelim. Nezahtevna. Gnojimo s kompostom. Lahko
jo gojimo tudi kot posodovko.
KOREJSKA META (Agastache rugosa)
Privlana rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi sveami z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sonni legi na
zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo aje, listie primeamo solatam ali
potresemo po testeninah. Odlina ebelja paa.
NAVADNA MAJA META (Nepeta cataria)
Trajnica. Visoka rastlina z lepimi ronato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo poreemo, da
ponovno zacveti. e zelie zmekamo, se sprosti znailen vonj po meti. Zelie zelo privlai make: v njem se valjajo ali ga grizljajo
in postanejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo svee ali posuene juham in omakam. So tudi za pripravo aja proti prehladu,
kalju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja ui in veliko drugih kodljivih uelk.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

PERILA ALI ISO (Perilla frutescens var. crispa)

Zanimiva enoletnica z rdeimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni.
Mlade liste in cvetove uporabljamo za zainjanje ribjih jedi (sui), solat in testenin. Tudi semena in rdei kalki so uitni. Z listi si
lahko kis obarvamo na vijolino. Enostavna za vzgojo. Lahko raste tudi v okrasnih loncih na sonni terasi.
RIMSKA KAMILICA (Anthemis nobilis)
Nizka rastlina, ki se odlino razraa in tvori goste cvetoe preproge, zato je odlina za ozelenitev negovanih povrin (namesto vrtne
trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obreemo. Cvetove uporabljamo v diavnih opkih
in v potpurijih. Popolnoma odprte cvetove pa uporabljamo svee ali posuene za pripravo zdravilnega aja, poparka ali razlinih
kopeli.
AFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK (Carthamus tinctorius)
Lepa okrasna rastlina s pokonnimi stebli, ovalnimi listi, rahlo bodiastimi na robovih, z orannimi cevastimi cvetovi, zdruenimi v
glaviasta socvetja. Nezahtevna, odlina za popestritev zelenjavnega vrta in odlina za rezano cvetje in posuene aranmaje.
Cvetove in semena lahko uporabimo svee ali posuene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za afran in uporabni za barvanje jedi in
naravnih materialov. Semena lahko uivamo kot dodatek k muslijem.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

SPILANTES, BRAZILSKA KREA ALI ZOBOBOLKA (Spilanthes oleracea)

Zanimiva enoletnica z rumeno-rdeimi cvetovi v glaviastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v
okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot diavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo ampanjsko pikantno
oster okus. Preveeni listi osveijo dah, krepijo dlesni in lajajo zobobol.
VRTNA RUTICA (Ruta graveolens)
Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivo zelenimi listii in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo
pred cvetenjem in jih svee ali posuene v majhnih koliinah uporabljamo kot zaimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo
likerje in ganje. Naj raste ob robu zelenjavnega vrta, saj je ui ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtnin v njeni bliini. Ker ima
moan aromatien vonj, jo v Juni Ameriki uporabljajo kot zaito pred hudobnimi duhovi.
MUKATNA KADULJA ALI SALVIJA ALI AJBELJ (Salvia sclarea)
Dekorativna, pokonna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koniastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lila-ronati z vinsko
rdeimi do vijoliastimi ovrnimi listi; dolga razvejena, sveasta socvetja. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega
smolnatega okusa kot zaimba za jajne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo aje ali z njimi aromatiziramo napitke kot npr. vino.
Cvetovi so za garniranje, posueni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev, saj jim podaljajo obstojnost vonja. Odlina ebelja
paa.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

LIMONSKA TRAVA (Cymbopogon sp.)

Ni enostavna za kalitev, potrebuje visoko temperaturo: 25 C-30 C. Ko pa kali, je zelo enostavna za
vzgojo in izredno dekorativna. Najlepe bo rastla v okrasnem loncu, ki ga ez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima sve
vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterino olje citral). Kot svea, mleta ali suha zaimba za aje, juhe in kari
prake. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim sadeem. Slui nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v
kozmetini industriji. Diee svee z limonsko travo odganjajo mres.
OZKOLISTNI AMERIKI SLAMNIK (Ecihnacea angustifolia)
Odlina, lepo cvetoa trajnica, njeni cvetovi (ronati, vijolini in beli) so zelo dekorativni in privlaijo ebele. Odlina za rezano
cvetje. Nezahtevna in odporna na suo. Jeziasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleek ali aj iz korenin in svee ali
posuene cvetoe rastline podpira delovanje imunskega sistema. Odlina ebelja paa.
MAK (Papaver somniferum)
Je dekorativna enoletnica z nenimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posuene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih
opkih, semena pa so uitna in jih uporabljamo za razline jedi in za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

DIVJI TOBAK (Nicotiana sylvestris)

Visoka enoletnica, z aristokratskim navdihom, z impresivno ogromnimi listi in eksotinimi belimi
poveavimi cvetovi na dolgih steblih. Zveer, ko se ozraje umiri, cvetovi dehtijo. Dobra kombinacija z vrtninami in cvetlicami v
zelenjavnem vrtu. Lepa tudi na vejih balkonih in terasah. Enostavna za vzgojo. Raste na soncu ali polsenci. Potrebuje prostor,
vlago in dovolj hranil.
MEHIKI PEHTRAN (Tagetes lucida)
Enoletni eksotini in aromatini nenehno cvetoi grmiek, ki izvira iz Mehike in ga tam imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sonnih
legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janeu, ki jih suimo in
uporabljamo za razline aje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajne in ribje jedi, sirni namazi). Je odlien za
vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja kodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga lahko tudi
v okrasnih loncih na balkonu. Lep kot rezano cvetje.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

VRTNI OGNJI KABLOUNA (Calendula officinalis)

Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja kodljivce, godi vrtnim tlom,
pospeuje rast sosednjih rastlin, je za oblikovanje poletnih opkov, uitna in tudi zdravilna. Cvetne listie intenzivnih barv in
prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjievo mazilo. Sorta Kablouna ima velike, svetlee,
polnjene cvetove.
VOLNATEC ALI VOLNATI ILJAH (Stachys lanata)
Kompaktna trajnica, odlina za prekrivanje tal z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi. Odlien na skalnjaku, karpah in v
okrasnih posodah. Prenaa vroe sonce, delno senco, suo in skromna tla. Cela rastlina se uporablja za suhe opke.

Dvorana Marjance Ruigaj

Trzin, 5.3.2014

elimo vam veliko uitka pri delu in

velik ter zdrav pridelek!