KALJIVOST SEMEN VRTNE KREŠE V ODVISNOSTI OD

KONCENTRACIJE SOLI V VODI

Mentor: Alenka Pokeržnik Avtor: Nela Turin, Nika Rola 2.a

Maribor, 2023
1 UVOD

Kreša je rastlina, ki izredno hitro kali, raste in da tudi seme. Ima mnoge blagodejne učinke, ter je
polna vitaminov in mineralov. Poleg tega je izredno enostavna za vzgojo doma. Zanimalo naju je,
kako bi koncentracija vode vplivala na hitro kaljivo vrtno krešo, saj je kaljivost semen v odvisnosti
koncentracije soli v vodi vsakdanje uporabna stvar.

1.1 TEORETIČNE OSNOVE ZA IZVEDBO LABORATORIJSKEGA DELA

1.1.1 ČAS SETVE IN KALITEV

Vrtno krešo sejemo celo leto. Po setvi pa jo pokrijemo s približno 2 cm zemlje. Pozimi jo sejemo na
okenskih policah, spomladi, poleti in jeseni pa v vrt. Možna je tudi setev v posode, korita na balkonu
ali terasi. V zelo vročem poletju jo je primerno sejati v senčni del vrta, kjer ima tudi nekoliko več
vlage. Zgodaj spomladi (marec) Zgodaj spomladi (marec) lahko čakamo na kalitev tudi 14 dni, pozno
spomladi, poleti in v zgodnji jeseni kreša kali v dnevu ali dveh. Kalitev kreše pospešimo, če jo
pokrijemo s papirjem in jo takoj, ko iz zemlje pokukajo prvi listi odkrijemo. (Zeleni svet, 2020)

1.1.2 GOJENJE KREŠE NA OKENSKI POLICI

Vrtno krešo lahko sejemo na okenski polici od decembra do februarja. Sejemo jo lahko v različne
nizke posode, korita. Posoda ali podstavek naj ima premer približno 20 cm, globina pa med 3 in 5 cm.
Setve na okenski polici ponavljamo na dober teden, zemljo v posodi redno menjavamo. Da
preprečimo izdolženost rastlin, posodo, krožnik, korito ali podstavek dnevno obračamo. Skrbimo tudi
za redno zalivanje, da se zemlja ne presuši. (Gaia, 2019)

Krešo lahko gojimo tudi na vati ali mokrih papirnatih brisačah, ki jih postavimo v podstavek. V tem
primeru ostaja možnost, da ob rezanju poberemo tudi ostanke semenskega olupka. (Zeleni svet,
2020)

1.1.3 UPORABA VRTNE KREŠE V LJUDSKI MEDICINI

Tradicionalno se uporablja pri mnogih bolezenskih stanjih. Liste uporabljajo pri težavah z jetri in
skorbutičnimi bolezni, kot diuretik in kot blag stimulant. Pasto, narejeno iz semen kreše in vode,
uporabljajo pri različnih kožnih težavah in sončnih opeklinah; kaljena semena proti zaprtju, sluz
semen pa proti driski.

Krešo uporabljajo pri uravnavanju hormonov ščitnice. Odlična naj bi bila za zdravje kosti, zato jo
uporabljajo tudi pri rahitičnih stanjih. Uživanje kreše naj bi izboljšala naše splošno zdravje in povečala
našo odpornost.

Poleg omenjenih se tradicionalno kreša uporablja tudi pri zdravljenju astme, revme, kašlja, vnetega
grla ali vnetju dihal, prehladih, ran, išiasa, glavobolov, pa tudi impotence in lajšanje depresije.
Preprečevala naj bi zobno gnilobo ter zdravila razjede na ustni sluznici. (Jona, 2022)

1.1.4 POGOJI ZA KALITEV SEMEN

Seme za kalitev potrebuje le tri stvari, ker mu za razvoj prvih zelenih listov in rastlinskih organov
zadoščajo rezervne snovi. Te tri stvari so: voda, toplota in zrak. V semenih je zelo malo vode, zato
dobro prenašajo sušo, zmrzal in so odporna proti boleznim. Prva faza kalitve se imenuje nabrekanje.
Seme sprejme vodo, kar lahko opazimo kot povečanje velikosti semena. V seme voda vstopi skozi
posebna mesta, saj skozi semensko lupino ne more. Voda pa je potrebna predvsem zato, da aktivira
posebne snovi (encime) v semenu, ki maščobe in škrob pretvori v sladkor. Če vode ni, semena
mirujejo. Za kalitev mora biti temperatura prsti in zraka ustrezno visoka, vendar pa ne previsoka, ker
se lahko semena spečejo. S tem se jim uničijo snovi, ki bi sprožile pretvorbo rezervnih snovi, delitev
celic ter rast in razvoj. Te snovi imenujemo encimi. Kot že vemo, vsaka celica potrebuje zrak za
celično dihanje in nič drugače ni s semeni pri kalitvi. Semena so živa in v času kalitve se začnejo celice
v zarodku deliti, zato rabijo veliko energije, ki se sprošča pri celičnem dihanju. (Zeleni škrat, 2014)

1.1.5 KAKO SOLI, KI SE SPRIRAJO S CESTIŠČ VPLIVAJO NA RASTLINE?

Soljenje cest pomeni za rastline ob njih stres. V pogojih povišane slanosti govorimo o ionsko
povzročeni suši za rastline. Slanost vpliva na ozmotsko regulacijo rastlin in je toksična. V rastlinah se
podre ionsko ravnotežje, moteno je delovanje encimov in celične membrane, moteni so proces
fotosinteze, asimilacije hranil in sinteze proteinov, poruši se hormonsko ravnovesje, rast rastlin je
slabša, pojavi se problem kalitve. Na rastlinah, ki rastejo v pogojih povečane slanosti in na to niso
posebej prilagojene, lahko opazimo tako imenovane kloroze, ko se razvijejo bledi listi, kar je posledica
pomanjkanja železa. Prav tako je opaziti pojav nekroz, pri katerih tkiva rastline preprosto odmirajo.
(Prebil, 2018)

1.2 NAMEN IN CILJI

Ugotoviti nameravava, kako koncentracija soli v vodi vpliva na kaljivost semen vrtne kreše. Včasih si
težko predstavljamo, kako bi lahko prišla sol v prst. Na območjih z intenzivnim kmetijstvom se zadnje
čase veliko omenja pojav zaslanjevanja tal. Morda ima kdo vrt ali njivo bolj ob cesti, kjer zimske
službe solijo cestišče in kasneje sneg s plugi potiskajo na obcestne parcele. Ko se sneg stali, lahko
pride sol v prst. Več problemov imajo s soljo v obmorskih krajih, zlasti če se dvigne gladina morja in
poplavi kopno. Včasih je nekaj soli tudi v podtalnici.

Pri raziskovanju bi radi izvedeli, kako različne koncentracije soli natrijevega klorida vplivajo na kalitev
vrtne kreše in kakšno odpornost na prisotnost soli v vodi ima seme.

1.3 HIPOTEZA

Najina hipoteza je, da večja kot bo koncentracija soli v vodi manjša bo kaljivost semen v vodi. Torej
predvidevava, da v 5% koncentraciji ne bo vzklilo nobeno seme, v 3% bodo vzklila redka semena, v
1% raztopini pa bo kalitev pogostejša.

2 METODE DELA
 Najprej sva pregledali in preučili literaturo, iz katere sva izvedeli vse o kalitvi vrtne kreše,
katere pogoje potrebuje seme za kalitev, kako različne soli v tleh vplivajo na kalitev in rast
rastlin,…
 Nato sva na osnovi pridobljenega znanja načrtovali poskus. Poskus je potekal v šoli, kjer sva
tudi dobili ves material in pripomočke.
 Material in pripomočki: raztopine soli: 1%, 3%, 5% ; pinceta; kapalka; petrijevke; filtrirni
papir; 80 semen vrtne kreše.
 Najprej sva pripravili raztopine kuhinjske soli treh različnih koncentracij: 1%, 3% in 5%
raztopino. Raztopine sva nalili v tri čaše, na katere sva z alkoholnim flomastrom napisali
koncentracijo kuhinjske soli. Na ravno podlago sva postavili štiri petrijevke. Vanje sva v več
plasteh namestili filtrirni papir primerne velikosti. Tudi petrijevke sva označili z alkoholnim
flomastrom:
1. petrijevka: destilirana voda
2. petrijevka: 1% raztopina kuhinjske soli
3. petrijevka: 3% raztopina kuhinjske soli
 4. petrijevka: 5% raztopina kuhinjske soli
 V vsako petrijevko sva dali 20 semen vrtne kreše. V prvo petrijevko sva nakapljali toliko
destilirane vode, da so postali filtrirni papirji primerno omočeni. V ostale petrijevke sva prav
tako nakapljali enako količino raztopin kuhinjske soli ustrezne koncentracije. Poskuse sva
postavili na mirno mesto in pustili čez vikend.
 Nato sva s pomočjo pincete prešteli, koliko semen je vzklilo v posameznim koncentracijah in
tako prišli do rezultata.

3 REZULTATI

DESTILIRANA 1% RAZTOPINA 3% RAZTOPINA 5% RAZTOPINA

VOD
ŠT. VZKLITIH 15 10 0 0
SEMEN

16

14

12

10

0
ŠT. VZKLITIH SEMEN

DESTILIRANA VODA 1% RAZTOPINA 3% RAZTOPINA 5% RAZTOPINA

V destilirani vodi je vzklilo 15 semen, v 1% raztopini 10, v 3% in 5% pa ni vzklilo nobeno seme.

4 RAZPRAVA

V prvi hipotezi sva predvidevali, da večja, kot bo koncentracija soli natrijevega klorida v vodi, manjša
bo kaljivost semen. To hipotezo lahko v celoti potrdiva. V destilirani vodi so semena dobro kalila, v
1% raztopini natrijevega klorida slabše, v višjih koncentracijah kuhinjske soli pa sploh ne.
Predpostavljali sva, da nobeno seme ne bo začelo kaliti v 5% raztopini, kar lahko seveda potrdiva. Ne
moreva pa potrditi tudi najine predpostavke za 3% raztopino, saj tudi tam ni vzklilo nobeno seme.
Res pa so pogosteje vzklila semena v 1% raztopini, kar sva tudi predpostavljali. Do takšnih rezultatov
pride zato, ker ima sol na semena toksični učinek in zavira kalitev semen. Tudi vrtna kreša pa je
rastlina, ki na slanost ni prilagojena, zato je toksični učinek koncentracije soli v vodi toliko večji, kar je
razvidno na rezultatih.

5 SKLEPI

Prišli sva torej do sklepa, večja kot je koncentracija soli v vodi, manj oz. sploh ne bodo kaljiva semena.
Sedaj razumeva, zakaj so tik ob cestah tla gola in zakaj nam živa meja propade, če je tik ob cesti, ki jo
pozimi solijo.

6 LITERATURA

https://zelenisvet.com/vrtna-kresa-gojenje-vzgoja/

https://www.klubgaia.com/si/rastline/rastline/422-kresa

https://evolvegarden.com/superhrana-vrtna-kresa/

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/koliksno-skodo-v-resnici-povzroci-soljenje-
cest/442610

http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/poskusi_sam/nabrekanje_semena.htm