Koledar Sadjarstvo Biodinamično 2013

PROGRAM DELA in AKTIVNOSTI ZA BID* SADJARSTVO ZA LETO 2013
*(biodinamina pridelava = BID)
Uvodne besede za razumevanje programa dela v BID sadjarstvu. Sadjarska sezona se prine po obiranju pridelka in z odpadanjem listja v mesecu oktobru in novembru. Za zakljuek rasti in dobro prezimitev dreves in brstov se po obiranju drevje pokropi 3 x s preparatom 501 kremen iz roga v devetdnevnih presledkih, na dan za plod in sicer 2 x zjutraj, tretji pa popoldne. Ko odpade prva tretjina listja, zanemo kropiti tla s preparatom po Mariji Thun ( PMT), nadaljujemo po odpadanju druge tretjine listja ponovno s PMT in nato e tretji, ko odpade vse listje. Mikroorganizmi poskrbijo za hitro pretvorbo listja v humus. S tem se preprei zimskim sporam glivinih bolezni, da bi prezimile v listju. Vsa kropljenja opravimo na dan za plod. V novembru potrosimo zrel kompost v kolobarje pod drevesi ali v vrste v nasadu. Kompost rahlo vdelamo v zemljo. Potrosimo 1kg na m (10t/ha). Od novembra dalje gnojimo kambij sadnega drevja na deblu in vejah s pasto za sadno drevje. e elimo, da se bo lepo obnovilo lubje na deblu, premaemo ali po kropimo trikrat ob dnevih za plod in sicer takrat, ko ne zmrzuje, v asu od odpadanja listja do konca decembra. e pa elimo pognojiti celo drevo, potem kropimo ali premazujemo po koncu zime do zaetka vegetacije v mesecu marcu. Preparat pognoji in obnovi kambij pod lubjem rastline. e dodamo e 5 % svee krvi, je to odlina zaita pred kodo, ki bi jo naredili srne, jelenjad in zajci z objedanjem popkov in vej. Pozimi, v asu od novembra do konca marca, ko temperature to dovoljujejo, pokropimo sadovnjak, ob dnevih za plod, po zemlji, izmenjaje s preparatom 500 gnoj iz roga in preparatom gnoj po Mariji Thun, 3 x v mesenih presledkih. V tem asu poteka oem neviden proces oblikovanja korenin in z obema pripravkoma ta proces krepimo. Dobro je, e kolobar spomladi po kropljenju obdelamo. Obdelava na dan za plod je kot blago gnojenje z veplom. Obrezovanje dreves opravljamo po konani zimi v mesecu februarju in marcu, pred zaetkom vegetacije, po monosti ob dnevih za plod (Luna pred ozvezdjem Leva) ali ob dnevih za cvet (Luna pred ozvezdjem Dvojkov ali Tehtnice), torej v asu padajoih luninih lokov. Rane zamaemo s pasto za sadno drevje. V marcu okopljemo kolobarje okoli dreves ali s posebnim kronikastim plugom oblikujemo 30cm visok greben v vrstah dreves ( zagrnemo debla). Greben ulovi in daje posebne kvalitete kozminih energij drevju. V asu padajoih Luninih lokov, na dan za plod, pred brstenjem, je zadnji as za sajenje sadnega drevja. Najbolji as je v jeseni, da se korenine dobro poveejo z zemljo. Ko se popki napno in se pod brstom pokae belkast obroek, je as za prvo kropljenje vepleno apnene brozge (AB) v koncentraciji do 25 mas % za zatiranje volnate ui in zimskih spor glivinih bolezni. Pozimi ne uporabljamo AB. Pustimo mikroorganizme celo zimo opravljati svoje delo in poslanstvo- pripravljati hrano za drevesa z razkrojem organskih snovi. Ko se razvijejo prvi listi, pred cvetenjem, pokropimo drevesa na dan za cvet s ajem iz koprive (proti veeru), ki prinaa vitalne energije novo nastalemu zelenju. Postavljamo zatoia za strigalice, ki so pravi levi v borbi s krvavimi umi ( lonki s senom, narobe obrnjeni in privezani ob deblo drevesa). V aprilu ali maju, odvisno od razvoja vegetacije in rastia, cepimo sadno drevje s cepii, ki smo jih nabrali januarja in jih skrbno zavite v moker papir in folijo shranili v zamrzovalnik hladilnika na -5C. Za cepljenje izbiramo dan za plod ( ali cvet) v asu dvigajoih luninih lokov (torej Luna pred Strelcem ali Ovnom), ko sokovi silijo v rastlino. Cepimo dopoldne v asu izdiha zemlje. Cepljenje najbolje uspe takrat, ko se drevje pripravlja k cvetenju. Kasneja cepljenja imajo slabi "izkoristek".
14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 1/27
Ko zane poganjati trava, okopavamo kolobar oziroma v nasadih krtaimo povrino v vrsti dreves. Ta postopek ponovimo 4 do 5 krat v vegetacijski dobi. e travo mulimo, jo najprej pustimo, da dobro ovene, nato pa jo pokropimo s pripravkom PMT, da se im hitreje pretvori v humus in ne gnije. Med cvetenjem ne kropimo z AB. Sredstvo prepreuje kalitev pelodnih zrn. Lahko pa ga uporabimo namensko za redenje cca 30% cvetnega nastavka s kropljenjem v cvet, ko e odcvete vodilni cvet v socvetju, ko se plodnica vodilnega cveta e debeli in se razcvetijo stranski cvetovi. Po cvetenju, sredi maja, ko se razvije glavnina listne mase, pokropimo drevesa na dan za cvet s ajem iz regrata. Teden dni kasneje, na dan za cvet, pokropimo s ajem iz kamilice. In e en teden kasneje, konec maja, na dan za plod s ajem iz rmana. V zaetku junija pokropimo drevesa na dan za cvet, s preparatom baldrijana, za bolji zaetek oblikovanja cvetnih brstov za naslednje leto. Ko so zrasli pravi listi in so plodovi debeli za velikost oreha, zanemo kropiti preparat 501 kremen iz roga, na dan za plod, zgodaj zjutraj do 8:00 mora biti konano. kropljenje pon ovimo najmanj 3x v rastni sezoni, vsaki pred drugim znamenjem (Lev, Oven, Strelec) do en mesec pred obiranjem Lahko pa kropimo tudi ve kot trikrat v presledkih na 9 dni. Uporaba preparata 501 krepi zdravje dreves, poveuje pridelek, izboljuje univerzalne prehrambene kvalitete in zmanjuje vlago. Spodbuja oblikovanje listov, spodbuja nastavek cvetnih brstov za naslednje leto, pomaga oblikovati plodove, utrjuje povrine listov, varuje pred napadom ui in drugih kodljivcev. Zaradi vitalnosti drevesa je potem tako bolezni kot kodljivcev manj. Zadnje kropljenje 4 tedne pred obir anjem sadja opravimo popoldne. To je impulz drevesu, da zakljui dozorevanje , rast, pospei tvorbo sladkorjev in dobrih okusov v plodu. e se kodljivci ( rdei pajek, price,) vseeno pojavijo in pretirano razmnoijo, pokropimo preparat 500 GIR s koprivino gnojevko prvi dan po povrini, nato pa 3 x v treh zaporednih dneh zjutraj preparat kremen iz roga, 501, ne glede na dan za plod, list, cvet ali korenino. kodljivci bodo izginili. Zelene ui niso pretirano nevarne, privoimo jih za hrano pikapoloni cam in drugim koristnim uelkam ( teniaricam,). Ui se ne pojavljajo tako pogosto, e gnojimo z zrelimi komposti in ne uporabljamo sveega gnoja. rne ui na enji in mokaste ui pa lahko lokalno zatiramo z neem -ovim ( izg: nim-ovim) oljem iz pek neem-ovega drevesa, ki raste v Indiji sredstvo se imenuje NeemAzal. Za zmanjevanje napada jabolnega zavijaa se uporablja granulose viruse in feromonske vabe. Dobri rezultati so bili doseeni tudi s pokrivanjem nasada z mreo proti toi pred odlaganjem jajec. Obrestuje se tudi negovanje pestrosti rastlinski zdrub in koristnih insektov. e se pojavi sua in vroina, pokropimo drevesa in zemljo pod njimi zveer s preparatom 500 gnoj iz roga. Drevesa bodo svea preivela teko obdobje. e nasade pokoduje toa, rane najbolj pozdravi aj iz rmana. Poletno obrezovanje vodenih poganjkov izvajamo v juliju in avgustu, v dnevih za cvet in plod, v asu padajoih luninih lokov. e odreemo nad drugim brstom ( na ep), se le -ta razvije v cvetni brst in zacveti e v naslednjem letu. Poletno cepljenje opravimo v avgustu, ob dnevih za plod, v asu dvigajoih luninih lokov, dopoldne. Grenko pegavost plodov prepreujemo z dodajanjem organskega kalcija v preparate. Organski kalcij pridobivajo iz morskih alg. Sadje obiramo v dnevih za plod, v asu dvigajoih se luninih lokov, ob pravi fizioloki zrelosti za posamezno sorto. V takem asu obrano sadje bo v skladiu dlje asa vzdralo. Poleg tega dneve za plod izbiramo tudi pri predelavi sadja in namakanju za ganja al i kise. Zaita sadnega drevja pred glivinimi boleznimi Glivice ivijo v tleh, kjer razkrajajo organske snovi. Ob primernih pogojih ( vlagi in temperaturi) ter ob delovanju sil polne Lune se zanejo razmnoevati, z denimi kapljami se dvignejo do 1,5m nad nivo tal in zanejo z razkrojem organskih snovi listov in plodov na drevesu. S kropljenjem preparatov nivo delovanja glivic vrnemo nazaj v zemljo.
Prvi preparat za to je aj iz njivske preslice. Dodamo ga preparatu 500 gnoj iz roga in kropimo preventivno tla pred nastopom polne Lune, ko je obiajno veliko deja. Drugo sredstvo proti glivicam je vepleno apnena brozga, ki si jo sami pripravljamo. Je odlino, nestrupeno, naravno sredstvo za zatiranje glivinih bolezni poleti in tudi kodljivcev v pr ed pomladanskem asu, istoasno pa veplo oivlja drevo. Apno ne koduje niti v predelih z apnenasto podlago. Edina slaba stran je vonj, za tiste bolj obutljivih nosov. veplo po uporabi poasi hlapi, ko opravi svojo nalogo zatiranja bolezenskih klic. veplo je zdravilno in se uporablja za zdravljenje konih bolezni (Istarske toplice). AB uporabljamo za prepreevanje okube, torej preventivno. Deluje proti krlupu, sivi listni plesni, kodravosti, sajavosti plodov, oidiju, delno proti moniliji. Ne del uje proti peronospori, zanjo je uinkovit samo baker. Z njeno pravilno in predvsem pravoasno uporabo se da pridelati plodove brez peg krlupa tudi v intenzivnih nasadih. Je poceni in zelo uinkovito ter predvsem nenevarno. Proti moniliji se lahko borimo s ajem iz preslice, esna in hrena. Ta pripravek je preizkusila ga. Trainer iz Nemije in ga predstavila na seminarju na Loinju, septembra 2012. V 5 litrov vode namoimo velik op preslice, dodamo 2 glavici esna, razkosanega na stroke in narezan 10cm ko s korenine hrena ter 30 minut kuhamo na manjem ognju. Dobimo koncentriran aj. Za kropljenje 1 l aja razredimo z 5l vode. kropimo pred zaetkom brstenja, ko se brsti zanejo napenjati. Nato kropimo s pripravkom iz 1l aja in 10l vode, ko se pod brsti pokae bel obroek, naslednje kropljenje opravimo v cvetove, nato pa e zadnji po cvetenju. Za zimsko kropljenje (pred brstenjem) uporabimo meanico 1 liter tega aja na 5 litrov vode. Za borbo proti krlupu imamo na razpolago 2 strategiji: Preventivno za profesionalne sadjarje - kropimo pred dejem ( lahko samo 20min prej) v koncentraciji 1,65 vol% ( 3,3 dl/20l vode) in ob porabi 15 do 20l/100m (1500 do 2000l kropiva/ha). Sredstvo se slabo izpira z listov. e pade potem ve kot 20 mm deja ( 20 l/ m) ali so listi mokri ve kot 36 ur, ponovno kropimo takoj po preteku tega asa. kropimo tudi, e e naprej deuje ( poveamo koncentracijo na 2,6 vol%). To ponavljamo, dokler se deevje ne neha. Za vrtikarje je dovolj kropljenje na 7 dni ( ob vikendih), ne glede na vreme, saj kakna pega krlupa na sadeu ne moti. Ciljano za vrtikarje kropimo samo, e deuje. Ko zane deevati in je temperatura okrog 13C, moramo kropiti v roku 15 ur, da prepreimo kaljenje spor in prodiranje glive v liste. e je temperatura okrog 8C, je rok za intervencijo 36 ur. e so listi mokri e naprej, ponovno kropimo v 15 ali 36 urah, odvisno od temperature. Megla ali rosa nista vzrok za okube listov. Samo kapljice deja izbijajo klice iz zemlje na liste. Zato visokod ebelni sadovnjaki niso tako dovzetni za okube s krlupom kot nizka, ibko rastoa drevesa. In zato je pomemben razkroj listja, kjer se skrivajo zimske spore krlupa. Te spore so ob ustreznih pogojih ( vlaga, temper atura, veter) sposobne okuiti drevje na veje razdalje, par kilometrov. Pozimi lahko uporabimo meanico 13kg AB ( 1 5,6 l) in 2,5 l belega olja na 100 l vode za zatiranje volnate ui. Ui se razmnoijo ob poveani vlagi in drugih pogojih. e posebej ljubijo zaitena debla, ki smo jih zaitili s koruzno slamo ali drugimi sredstvi. Napadena drevesa dobro omoimo s sredstvom. Dodamo e sredstvo za oprijem ( vodno steklo ali navadno milo). Sajavost plodov, ki se kae pri obiranju kot da bi bila jabolka umazana, je bolezen, katera se zane sredi junija, ko pada topel de in je tudi ponoi temperatura relativno visoka . Bolezen sicer ne povzroa kode na plodovih, niso pa lepega videza in privlana na pogled. Zato istoasno z zatiranjem krlupa s kropljenjem z AB odpravimo e sajavost. e se avgust spet konuje z dejem, je potrebno ponovno kropljenje v vlanih dneh v koncentraciji 1,56 vol % do 3 tednov pred obiranjem. Za zatiranje pretirano razmnoenega cvetoerja , posebej v predelih blizu gozdov, kropimo sredstvo, ki vsebuje naravni piretroid, izvleek iz rastline bolha. Sicer pa nekaj cvetoerjev opravi koristno delo ( recimo 50 cvetov za nas, 50 za njega, ni e nobene kode). Profesionalni sadjarji vsa kropljenja izvajajo s pomojo stacionarnega sistema za oroevanje proti zmrzali. Uporabljajo obo premera 3,5 do 4,2mm, radij razprevanja 6,5m, viina drogov 6m.
V vinogradih za zatiranje pepelaste plesni uporabljamo sodo. Soda ravno tako oivlja rastlino in deluje zaviralno na razvoj glivic. kropljenje v koncentraciji 2% se ponavlja vsakih 7 dni. Sredstvo se tudi ne uti v vinu tako kot veplo, e je kropljeno pred obiranjem. Sejanje semen plodov v asu od 24.12 do 06.01 in ob dnevih, ko na zemljo prihaja energija toplote iz ozvezdij Ovna, Leva ali Strelca, ne glede na poloaj Lune. Sejemo lahko tudi ob posebnih poloajih (konstelacijah), predvsem opozicijah Zemlje z nadsonnim planetom Jupitrom. Vzgoja drevesa iz semena je najbolji nain za dolgorono zagotavljanje kvalitete. e se izkae, da je novoraslo drevo z dobrimi lastnostmi in pl odovi, bo to samo vaa sorta, ki jo s cepljenjem razmnoujete naprej. Sodobni sorti Topaz in Pinova, ki sta odporni na krlup , imata to slabo lastnost, da mono gnijeta v skladiu skladina gniloba. Uinkovito je kropljenje 6 krat od 1,5 meseca pr ed obiranjem do obiranja s kislo glino v koncentraciji 1% v vodi - sredstvo Mykosin ali Ulmasud B ( Metrob Celje) ali pa potapljanje zaboja jabolk 3min v vodo, segreto na 50C. Za zaito pred bakterijo hruevega oiga je edino sredstvo krepitev zdrav ja dreves. Pomaga premaz za deblo in veje v jeseni, 25 mas % AB pred brstenjem, 500 gnoj iz roga, PMT in 501 kremen iz roga. Hruke pa ob prisotnosti bakterije kropiti vekrat z 20g istega bakra = 100g Cuprablaua /100l vode. Toliko za uvod in bolje razumevanje opisanih aktivnosti v sadovnjaku preko leta. Uporabljene oznake in okrajave: AB=vepleno apnena brozga, PMT = preparat gnoj po Mariji Thun KIR = preparat 501 kremen iz roga GIR = preparat 500 gnoj iz roga Koncentracije vepleno apnene brozge Koncentracije AB so v besedilu navedene v masnih % za industrijsko izdelano AB. Ker pa je v praksi lae meriti in delati z volumetrinimi enotami ( decilitri, litri), bodo v nadaljevanju vsi podatki preraunani v enote volumna za doma narejeno AB. Pri tem so upotevana sledea dejstva: gostota AB je 1,19kg/liter ( pri 20C). AB, kuhana po napisani recepturi, izdelana doma, je za 30% nije koncentracije od industrijsko proizvedene. Formula za izraun koncentracije je sledea: 1mas% x 1, 2 = 1,2vol% x 1,3 za domao AB = 1,56 vol% Poleti so zaradi vijih temperatur koncentracije nije. Ali je temperatura 16C meja za varno uporabo, pa bo potrebno e potrditi s poskusi?!
Delo v sadovnjaku as Razvojni stadij drevja Bolezen ali kodljivec Sredstva in bIodinamini preparati Opomba
LETNI CIKEL IVLJENJA V SADOVNJAKU Delo v sadovnjaku se pravzaprav zane v jeseni, ko oberemo plodove in drevo odvre liste. Pripravi se na zimo, ko nad zemljo ni videti aktivnosti, vse pa se dogaja pod njo. Glive, bakterije in mikroorganizmi, drobnoivke in deevniki preobraajo odmrle rastlinske ostanke v hrano za rastline za naslednjo rastno sezono. S prihodom pomladi se vse ivljenje prenese nad zemljo. Drevo pripravljeno hrano s pomojo energij, ki pritekajo iz vesol ja preobrazi najprej v cvetove, liste in konno v plodove. S pomojo vseh postopkov, ki so spodaj opisani, krepimo posamezne procese v rastlini, ji pomagamo v borbi z boleznimi ( glivicami) in kodljivci (cvetoer, zavija, ui). Konni pridelek je zdravo sadje, ki nam vse te vitalne energija posreduje za nae zdravo ivljenje. In to brez kemije in umetnih gnojil. Z zdravimi rastlinami, sposobnimi razmnoevanja in prenaanja lastnosti iz roda v rod moderno: trajnostnega razvoja. Sejanje semena as posebnih Posejemo semena izbranih sort direktno na gredico. e je zemlja zmrznjena pa v
sadnih rastlin
noi, 02.01. deluje element toplota iz Strelca . Ni pomemben poloaj Lune.
zabojke ali kontejnerje za kasneje presajanje na prosto. Sadike vzgajamo do rodnosti. Breskve in marelice rodijo e v 3 letu, jablane in hruke v 4 do 5 ali pa e kasneje. Na ta nain si sami vzgojimo svojo lastno sorto. e so se pokazale dobre lastnosti novega drevesa (okus, velikost,vonj, odpornost), ga lahko s cepljenjem razmnoujemo naprej. Dobili smo svojo sorto. e pa niso primerne, lahko e vedno les slui za kurjavo ali pa ga precepimo. Setev v trenutku, ko deluje kozmini vpliv toplote ali pa ko imamo trigon toplote, rastline to kvaliteto zelo mono lahko sprejmejo v sebe in jo tudi dedujejo naprej preko semena. Zato je taka setev rastlin nartovanje bodonosti. Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu v koliini 6 do 12,5 Ob dnevih, ko ne dag gnoja na 40 l mlane deevnice ( cca 35C), meati 1 uro zmrzuje in ni snega v leseni posodi, pokropiti na 1 ha povrine , v asu do 3 ure po meanju. kropivo ima veliko gnojilno mo in poveuje koliino pridelkov.
2. zimsko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga pod kronjo
Ob dnevih za plod, 01., 02., 03.01 do 13:00, 11.01. od 14:00 dalje, 18. ali 19.01. ali 28.,29. in 30.01.
2. zimsko kropljenje PMT pod kronjo 1. premaz za deblo ali pasta za gnojenje kambija sadnega drevja za pospeevanje rasti
Ob dnevih za 25 dag preparata PMT se 20 minut mea v 40 l mlane plod, 11. ali 19. in deevnice (cca 35C), nato pokropimo povrino pod 20.01. drevesi. Preparat je uporaben 3 dni.
Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega
Ob dnevih za Pasta za sadno drevje je izdelana iz 10 kg kravjeka, 10 kg Ob dnevih, ko ne plod, 19. ali 20. ilovice, 2,5 kg bazaltne moke, 2,5 kg lesnega pepela, 1 l zmrzuje in ni snega ali 28., 29. in mlene sirotke, za bolji oprijem lahko meanici dodamo e 30.01. vodno steklo, neprestano meamo 1 uro. Taka zmes lahko stoji nekaj tednov v pokriti leseni posodi. Nanaamo jo na deblo in debeleje veje s opiem ali z brizganjem z kropilnico za nanaanje apna. Namesto ronega barvanja pa lahko zmeamo preparat iz 1 kg paste za sadno drevje, 0,6 kg PMT in 1 l mlene sirotke v 100 l mlane deevnice in meamo 20 minut. Za zaito pred zajci in srnami dodamo pasti za drevje 5% svee krvi. Dobro precedimo in nato pokropimo v kronjo dreves. Preparat gnoji kambij preko lubja drevesa. Gnojenje po koncu zime pospeuje obnavljanje kambija in rast drevesa. Pokropimo samo toliko, da je povrina vlana in ne kaplja od vej. Ukrep pomaga v preventivi proti ognjevki. Ob dnevih za plod, v asu dvigajoih luninih lokov, dopoldne 19. in 20. 01. Ob dnevih za plod in/ali cvet, v asu padajoih luninih lokov, najprimerneje ko je Sonce pred svetlobnim ozvezdjem Vodnarja (14.02 do 11.03 ) Narezane cepie, zavite v mokro krpo in dvojno PVC vreko spravimo v zamrzovalni prostor hladilnika. Zamrznjeni na temperaturi -5C poakajo do cepljenja v mesecu aprilu, v asu, ko se drevje pripravlja cvetenju. Cepie, nabrane v mesecu januarju lahko brez posledic zmrznemo tudi v zamrzovalni skrinji do -18 C. Cepie, nabrane v februarju pa lahko shranimo samo v hladilniku, v skrinji bodo pomrznili. Obe metodi sem sam preizkusil. 19.02. do 11:00, 20.02. od 10:00, 21.02. od 11:00, 22.02., Ob dnevih, ko ne 24.02. od 10:00 dalje, 25.02. in 26.02. do 10:00. Ti dnevi so zmrzuje in ni snega primerni za obrezovanje drevja na Primorskem, v celinskem delu samo za stara drevesa, za katera nam ponavadi zmanjka asa v mesecu marcu. Veje rane zamaemo s pasto za sadno drevje ali cepilno smolo.
Nabiranje cepiev
Obrezovanje sadnega drevja, vinske trte
Sajenje drevja
Ob dnevih za plod (Luna pred Levom), v asu padajoih luninih lokov
Korenine namoimo v pasto za sadno drevje, ki ji dodamo Ob dnevu, ko ne PMT. Po konanem sajenju pokropimo tla s ajem iz zmrzuje in ni snega preslice za zaito pred glivicami in plesnimi. as za sajenje drevja je: 01., 02. in 03.01. do 13:00, 28., 29. in 30.01. do 18:00. Zgodnje sajenje drevja je bolje kot spomladansko, da se zemlja dobro ulee ob koreninah. Korenine zano e rasti v zaetku februarja. V tem asu so due ivali , imenovane instinkt, dojemljive za sugestije. V tem asu se z njimi meditativno ukvarjamo. Brez sovratva se z njimi miselno pogovarjamo in skuamo vplivati nanje, da naj nam ne povzroajo kode na naih kulturah. Poskusimo!
Meditativno ukvarjanje s kodljivci Zdravljenje raka
Od 15.01 do 15.02.
Obolelo mesto v ivo, do zdravega lesa in zelenega kambija obreemo z noem. Rano premaemo s pasto za sadno drevje. Dobro je, e premaemo kar celo deblo in veje. Nov kambij v nekaj letih zaraste rano, ki jo je povzroil rak. Delamo ob dnevih za plod spomladi v asu obrezovanja drevja. e se rana noe zaraati, potem jo ponovno oistimo in premaemo s Cuprablau raztopino ( baker). V skrajnem primeru odreemo vejo pod obolelim mestom in vzgojimo novo. Ob dnevih za plod, 06. ali 08.02. do 16:00, 15.02. od 10:00, 17.02. do 8:00, 24. 02. od 10:00, 25.02. in 26.02. do 10:00 Ob dnevih za plod, 06. ali 08.02. do 16:00, 15.02. od 10:00, 17.02. do 8:00, 24. 02. od 10:00, 25.02. in 26.02. do 10:00 Ob dnevih za plod, 06. ali 08.02., 15.02. od 10:00, 17.02. do 08:00, 24.02. od 10:00, 25. ali 26.02. do 10:00 Ob dnevih za plod (Luna pred Levom), v asu padajoih luninih lokov Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu v koliini 6 do 12 Ob dnevih, ko ne dag gnoja na 40 l mlane deevnice ( cca 35C), meati 1 uro zmrzuje in ni snega v leseni posodi, pokropiti na 1 ha povrine , v asu do 3 ure po meanju.
3. zimsko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga pod kronjo
3. zimsko kropljenje PMT pod kronjo
25 dag preparata PMT se 20 minut mea v 40 l mlane deevnice (cca 35C), nato pokropimo povrino pod drevesi. Preparat je uporaben 3 dni.
Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega
2. premaz za deblo ali pasta za gnojenje kambija sadnega drevja za pospeevanje rasti
Nanaamo jo na deblo in debeleje veje s opiem ali z Ob dnevih, ko ne brizganjem z kropilnico za nanaanje apna. zmrzuje in ni snega Namesto ronega nanaanja lahko pokropimo v kronjo dreves. Pokropimo samo toliko, da je povrina vlana in ne kaplja od vej. Ukrep pomaga v preventivi proti ognjevki.
Sajenje drevja
Korenine namoimo v pasto za sadno drevje, ki ji dodamo Ob dnevu, ko ne PMT. Po konanem sajenju pokropimo tla s ajem iz zmrzuje in ni snega preslice za zaito pred glivicami in plesnimi. as za sajenje drevja je: 24. 02. od 10:00, 25.02. in 26.02. do 10:00. Zgodnje sajenje drevja je bolje kot spomladansko, da se zemlja dobro ulee ob koreninah. Korenine zano e rasti v zaetku februarja. e smo zamudili nabrati cepie v januarju, ko je najugodneji as, storimo to e v februarju. Narezane cepie, zavite v mokro krpo in dvojno PVC vreko spravimo v zamrzovalni prostor hladilnika. Zamrznjeni na temperaturi -5C poakajo do cepljenja v mesecu aprilu, v asu, ko se drevje pripravlja cvetenju. Pri kasnejem nabiranju cepiev v marcu le teh ne smemo ve s hraniti v zamrzovalnik, ker bodo e zmrznili. Metodo sem sam preizkusil.
Nabiranje cepiev
Ob dnevih za plod, v asu dvigajoih luninih lokov, dopoldne 06., 08., 15.02. od 10:00, 17.02. do 8:00
Bioloka raznovrstnost
Izdelujemo gnezdilnice za ptice pevke, v stare preperele kose debel zvrtamo luknje d4 do d12mm, globoke do 15cm, za ebele samotarke, izdelamo panje za mrlje, izdelamo skrivalia za karjice ( te so najbolji unievalci volnate ui) in jih namestimo po sadovnjaku do pomladi, namestimo gnezdilnice za netopirje. Hranimo ptice pevke. Skuhajmo loj in steklenice obesimo po drevesih. V sadovnjaku nanesemo kup kamenja, v katerega zasujemo betonsko cev za skrivanje podlasice, poveznemo narobe obrnjeno vedro in uredimo skrivalie za jee, po monosti uredimo bajer za abe in vodno rastlinje. Kot bajer lahko slui tudi rastlinska istilna naprava. Postavimo lien kozol ec, samec, doline 2m, krit s slamo ali skodlami, med stebri sestavimo steno z raznovrstnimi materiali ( zloene opeke, siporeks z navrtanimi luknjami, zloenim drajem, poleni, modularno opeko, tulci iz trstike ali japonske dresni, premerov, leseni predali s suho zemljo, prostor za seno, pobarvan rdee za pikapolonice, prostor za seno, pobarvan rjavo za teniarice). Samotarske ebelice in tudi drugi koristni insekti nam bodo hvaleni za pozornost in bodo veselo opraevali vae drevje in unievali ui.
Obrezovanje sadnega drevja, vinske trte
Ob dnevih za plod in/ali cvet, v asu padajoih luninih lokov, najprimerneje ko je Sonce pred svetlobnim ozvezdjem Vodnarja (14.02 do 11.03): Ob dnevih za plod (Luna pred Levom), v asu padajoih luninih lokov in v asu mirovanja drevja
01.03. od 10:00, 02.03. od 11:00, 03.03. do 17:00. Na te dneve obrezana trta in aktinidija ( kivi) naj ne bi solzila. e kivi solzi, potem poakamo na mesec maj in ga brez teav obreemo po cvetenju. Tedaj v nobenem primeru ne solzi. e v tem najugodnejem asu ne uspemo obrezati vsega drevja, lahko obrezujemo e 20. in 21.03., 24., 26. 03 do 10:00, 28.03. do 13:00 Dnevi, ko Sonce potuje pred svetlobnim ozvezdjem Vodnarja, so e posebej ugodni za krepitev zdravja rastlin. Korenine namoimo v pasto za sadno drevje, ki ji dodamo PMT. Po konanem sajenju pokropimo tla s ajem iz preslice za zaito pred glivicami in plesnimi. as za sajenje drevja je: 01.03. od 10:00, 02.03. od 11:00, 03.03. do 17:00. Vsekakor je bolji jesenski termin sajenja, da se zemlja dobro ulee ob koreninah. e je suno, je potrebno mokro zemljo ob koreninah mono pohoditi, da se korenine prilegajo zemlji in drevo ne trpi sue.
Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega ter je sonce e pred znamenjem Vodnarja
Sajenje drevja
Ob dnevu, ko ne zmrzuje in ni snega ter rastline e niso zaele z vegetacijo
3. premaz za deblo Ob dnevih za plod, Nanaamo jo na deblo in debeleje veje s opiem ali z Ob dnevih, ko ne ali pasta za 06.03. od 13:00, brizganjem z kropilnico za nanaanje apna. zmrzuje in ni snega gnojenje kambija 07.03. od 12:00, Namesto ronega nanaanja lahko pokropimo v kronjo 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 7/27
sadnega drevja za 15.03., 16.03. od dreves. Pokropimo samo toliko, da je povrina vlana in pospeevanje rasti 11:00 do 17:00 ne kaplja od vej. Ukrep pomaga v preventivi proti ognjevki. Grebenienje Drevo lahko vzgojimo tudi z zranim grebenienjem. Spomladi z noem zareemo vekrat vzdolno po vejici. Prereemo PET steklenico in jo ovijemo okrog vejice. iri del naj bo na vrhu. Preveemo z ico in zavijemo s rno folijo. Zatlaimo z dobro vrtno zemljo in oto. V maju in juniju se bodo razvile korenine, e bolj gotovo pa v jeseni. Spomladi v naslednjem letu vejico odreemo, odvijemo in posadimo na stalno mesto. Grebenice preko leta niso ravno lepe na pogled. Eno leto pa lahko potrpimo pri vzgoji sadike novega drevesa, ki nam je ve. Metoda je primerna za stare sadne sorte na podlagi sejanec. Novo drevo raste kot na sejancu.
1. predspomladansko kropljenje z bakrom za koiarje
Ko so cvetni popki Listna luknjiavost e v fazi mirovanja koiarjev ( Clasterosporium carpophilum), breskova kodravost (Taphrina deformans) V 5 litrov vode namoimo velik op njivske preslice, dodamo 2 glavici esna, razkosanega na stroke in narezan 10cm kos korenine hrena ter 30 minut kuhamo na manjem ognju. Dobimo koncentriran aj.
Pokropimo drevesa eenj, sliv, marelic in breskev z 0,8% koncentracijo Cuprablava Z ( 80 g/10l vode). Drevo dobro omoimo.
ob dnevih, ko ne zmrzuje Opozorilo: baker se z leti nalaga v zemlji in povzroa oteeno sprejemanje eleza v rastlino.
1. Ko so cvetni popki predspomladansko e v fazi mirovanja kropljenje s ajem proti moniliji
Pokropimo ob dnevih, ko ne drevesa eenj, zmrzuje vienj, sliv,marelic z 1l aja in 5l vode
1. pomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga
Na dan za plod, 06. 03. od 13:00 do 18.00 ali 07.03. od 12:00
Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu, v koliini 6 do 12 dag gnoja na 40l ogrete deevnice ( cca 35C ), neprestano meati 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju. Pokropimo lahko 3x v marcu na opisne dneve ali presledkih po
Je koncentrirana gnojilna mo. Pomaga rastlini, da naredi ve korenin in se bolje povee z energijami Zemlje.
Razline oblike hiic za koristne uelke
Sajenje drevja
Ob dnevih za plod (Luna pred Levom), v asu padajoih luninih lokov in v asu mirovanja drevja
Korenine namoimo v pasto za sadno drevje, ki ji dodamo Dokler rastline e PMT. Po konanem sajenju pokropimo tla s ajem iz niso zaele z preslice za zaito pred glivicami in plesnimi. vegetacijo Skrajni as za sajenje drevja je e: 23.03. od 19:00, 24.03. in 26.03. do 10:00. Vsekakor je bolji jesenski ali zgodneji termini sajenja, da se zemlja dobro ulee ob koreninah. e
je suno, je potrebno mokro zemljo ob koreninah mono pohoditi, da se korenine prilegajo zemlji in drevo ne trpi sue. Tudi zalivanje je priporoljivo. Okopavanje kolobarja Na dan za plod, pred zaetkom rasti trave 02., 03., 11., 12., 20., 21., 22. 04. Kolobar ob deblu vsaj za irino ene lopate mora biti okopan, tako da trava ne raste poleg debla. Velikost kolobarja naj bo velika kot drevesna kronja ( za mlada drevesa). Pri starejih drevesih obdelam kolobar za irino dveh lopat, cca 1,5m. e bolje je, e naredimo stoec ob deblu. Drevo bolje raste. Kolobar vzdrujemo ist preko celega leta. Kolobar obdelujem z bakreno lopato. Delo v intenzivnem nasadu lahko opravimo s kronikastim plugom, ki nakopii zemljo cca 30cm ob debla dreves v vrsti. Tak greben je bolj preet z energijami kozmosa kot zemlja, ki ni nakopiena. Vsako okopavanje je tudi blago gnojenje z veplom.
Okopavanje kolobarja s kronikastim plugom
2. pomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga
Na dan za plod, 24. 03. ali 26.03.
Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu, v koliini 6 do Je koncentrirana 12dag gnoja na 40l ogrete deevnice ( cca 35C), neprestano gnojilna mo. meati 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v Pomaga rastlini, da asu do 3 ure po meanju. naredi ve korenin in se bolje povee z energijami Zemlje.
Zaita brstov (marelice, enje, slive) pred vrabci
Ko se prinejo cvetni brsti napenjati, se vrabci spravijo nanje in jih kljujejo. Vasih na drevesu ne ostane noben cvetni brst. Drevo je obrano, e preden bi zacvetelo. Posebej so na udaru marelice,ker so ob hiah, kjer se tudi vrabci najraje zadrujejo. Po mojem dolgoletnem opazovanju vrabcev, ki so izredno nasilni in kodljivi pri unievanju cvetnih brstov, sem spoznal , da napravijo ve kode kot cvetoer ali pozna pozeba, katero imajo nekateri za glavnega povzroitelja izpada pridelka. Manja drevesa se lahko zaitijo z mreo proti pticam. Drugi naini so prepueni iznajdljivosti posameznikov, kako odgnati ptice z dreves a. ( razna mehanska plaila lastne izdelave). Morda bi poskusili z razprevanjem kropiva D8, pripravljenega po homeopatskem principu iz pepela seganega mrtvega vrabca.
1. kropljenje proti Na dan za list, Kuhamo 2 pesti suhih regratovih cvetov 1 uro v 2 litrih vode, mahu na kislih, 12., 13. ali 14. 03. odcedimo in dodamo 8l deevnice. Za kropljenje osenenih tleh do 18:00 uporabimo 1l aja, najve 24dag PMT, 40l mlane deevnice, meamo 20 min. kropimo po travi, kjer raste mah, v homeopatski koncentraciji 40l/ha ( 4l/100m2). Povrino, kjer raste mah, samo rahlo omeglimo. 2. predspomladansko kropljenje z bakrom za koiarje Ko so cvetni popki Listna luknjiavost napeti, v fazi koiarjev mijega uesa Clasterosporium carpophilum), Pokropimo drevesa eenj, sliv, marelic in breskev z 0,3 do 0,5% ob dnevih, ko ne zmrzuje Opozorilo: baker se z leti nalaga v zemlji
breskova kodravost koncentracijo (Taphrina Cuprablava Z ( 30 deformans) do 50g/10l vode). Drevo dobro omoimo. 2. predspomladansko kropljenje s ajem proti moniliji Ko so cvetni popki napeti in se pokae bel obroek V 5 litrov vode namoimo velik op njivske preslice, dodamo 2 glavici esna, razkosanega na stroke in narezan 10cm kos korenine hrena ter 30 minut kuhamo na manjem ognju. Dobimo koncentriran aj. ko se cvetni popki napnejo, kapa se dvigne, spodaj se pokae bel obroek ameriki kapar, jablanov cvetoer, zimska jajeca listnih ui, zimska jajeca rdee sadne price, jablanov krlup, hruev krlup, ognjevka
in povzroa oteeno sprejemanje eleza v rastlino.
Pokropimo ob dnevih, ko ne drevesa eenj, zmrzuje vienj, sliv,marelic z 1l aja in 10l vode
1. kropljenje AB proti zimskim sporam jablanovega krlupa (Venturia inaequalis)) in hrukovega krlupa (Venturia pirina), zimskim jajecem ( ui, price, kapar)
ob dnevu za plod, as odvisen od zaetka pomladi
15,6 vol % (do 39 vol % pri okubi z volnatimi umi, uporabiti samo lokalno) AB 1,56 l in 8,44 l vode
AB ( vepleno apnena brozga) je odlino sreds tvo za zatiranje glivinih bolezni, kaparja in vseh vrst ui. Je nestrupena. Ne predstavlja nobene nevarnosti za zdravje ljudi in ivali ter za okolje. Ne vsebuje nobenih strupenih dodatkov, ki bi bili nevarni za okolje. AB ni vnetljiva. Sredstvo je kodljivo za vodne organizme, zato moramo prepreiti onesnaevanje voda. Sredstvo tudi ni nevarno ebelam.. veplasta voda se uporablja za zdravljenje v Istarskih toplicah, plin H2S (veplovodik)pa v sulfaterah za zdravljenje konih bolezni ( Romunija) ). Moti samo neprijeten vonj. veplo se ne kopii v zemlji tako kot baker, veplo izhlapi. Apno ne povzroa teav na apnenastih tleh. Kemino je AB kalcijev polisulfid ( CaS.Sx) 18,5% + 6% . Reakcija 1% raztopine AB v vodi je bazina, pH 10,5. Priprava: V kovinskem 200l sodu zmeamo 25kg vepla v prahu, 12,5kg gaenega apna (ne hidriranega, ganega po starem postopku) in 30l vode. Pod sodom zakurimo. Ob stalnem meanju poakamo, da zmes zavre. Nato dolijemo e 90l vode in stalno meamo ob edalje manjem ognju, dokler se barva tekoine iz svetlo rumene veplene ne spremeni v rjavkasto oranno. Takrat na hitro pogasimo ogenj in hladimo sod od zunaj z vodo. e vedno meamo, da pade temperatura na cca 50st C. Nato poakamo, da se apno usede na dno in odlijem o rumenkasto tekoino v plastine posode, ki morajo biti dobro zaprte. AB je jedka, zato delamo previdno in z zaitnimi rokavicami. e se vseeno pokropimo, dobro izperemo z vodo veplo hlapi ( HS- veplovodik). AB shranimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Uporabna je dve leti. Pri kropljenju se apno rahlo nalaga v ceveh in obah. To prepreimo z dodajanjem lecitina soje. Koncentracija lecitina mi ni znana. Foto: 200l sod za kuhanje, rumena barva pri kuhanju, meanje, konna barva AB 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 10/27
Zatiranje volnate ui Zmrzal
Zmeamo 13 l AB, 2,5 l belega olja in 100 l vode. Dodamo sredstvo za oprijem ( milnica ali vodno steklo). Mesta, kjer so se pojavile ui, dobro omoimo. Pri uporabi prepariranega komposta se praviloma ne pojavijo ui. e grozi koda zaradi zmrzali, veer pred napovedano zmrzaljo pokropimo rastline s preparatom iz baldrijana. Vzamemo 5 kapljic preparata iz baldrijana soka in meamo 30 minut v 1 litru mlane deevnice. kropimo samo meglo po kronji drevesa. iti rastlino do -4C. V sadovnjaku uredimo gredice s cvetjem za ebele ( facelijo), zdravilne rastline (ognji, rman,divji koren, kapucinke), ki privabljajo metulje in druge insekte, detelje ( lucerno) za obogatitev zemlje z duikom, za rahljanje zemlje v veje globine posejemo r, vse lahko uporabimo za zeleno gnojenje, tagetes za ebeljo pao do pozne jeseni in nato za zeleno gnojenje ( isti zemljo). Pustimo pas trave, da semeni in se zaseje nova trava, v senci uredimo kompostni kup, kjer negujemo razmere ugodne za rast glivic (vlaga), kjer se bodo zadrevale in opravljale svoje poslanstvo predelavo organskih snovi v kompost, izdelamo mlako za abe. Vse v duhu: zdravje je utemeljeno v harmoniji, harmonija v pestrosti. Na dan za plod, 25. ali 26.03. Prekopljemo kolobar, ki je zael zeleneti. Lahko ga obdelamo s strojem s krtao, s katerim zatremo vzklilo travo in plevele. Prekopavanje na dan za plod je kot rahlo gnojenje z veplom. Kuhamo 2 pesti suhih regratovih cvetov 1 uro v 2 litrih vode, odcedimo in dodamo 8 l deevnice. Za kropljenje uporabimo 1l aja, najve 24dag PMT, 40 l mlane deevnice, meamo 20 min. kropimo po travi, kjer raste mah, v homeopatski koncentraciji 40 l/ha ( 4l/100m2). Povrino, kjer raste mah, samo rahlo omeglimo.
Biotska raznovrstnost
1. ienje kolobarja okrog debel
2. kropljenje proti Na dan za list, mahu na kislih, 31.03. od 18:00 . osenenih tleh ali 01.04.
3. kropljenje proti Na dan za list, Kuhamo 2 pesti suhih regratovih cvetov 1 uro v 2 litrih vode, mahu na kislih, 08., 09. ali 10.04. odcedimo in dodamo 8l deevnice. Za kropljenje osenenih tleh uporabimo 1 l aja, najve 24dag PMT, 40l mlane deevnice, meamo 1/ 2 ure. kropimo po travi, kjer raste mah, v homeopatski koncentraciji 40 l/ha ( 4l/100m2). Povrino, kjer raste mah, samo rahlo omeglimo. 3. spomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga Na dan za plod, 11. ali 12.04. do 10:00 Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu, v koliini 6 do 12 dag gnoja na 40 l ogrete deevnice ( cca 35C), neprestano meati 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju. Je koncentrirana gnojilna mo. Pomaga rastlini, da naredi ve korenin in se bolje povee z energijami Zemlje.
Priprava cepilne smole
Vzamemo 750 g kolofonije ali smrekove smole, 75 g govejega loja, 75 g ebeljega voska in 120 g pirita. Prve tri snovi skupaj raztalimo na ognju in dobro zmeamo. Masa ne sme zavreti. Nato jo odstavimo z ognja in ji primeamo pirit. Shranimo v kozarcu. Ob mirnem vremenu, brez vetra, dopoldne, v asu izdiha zemlje
Cepljenje sadnega 02., 03. ali 04.04. do 7:00, 11. in 12.04. do 10:00, v asu dvigajoih luninih drevja, ko se lokov, ko sokovi preplavijo rastline, ob dnevu za plod. Cepimo cepie vzete iz drevje pripravlja k hladilnika direktno na podlago, iz skrinje pa jih veer pred cepljenjem cvetenju prenesemo v hladilnik. e je vreme hladno, poakamo na naslednji rok cepljenja. e so cepii v spodnjem delu hladilnika, ne zdrijo dlje kot do sredine aprila. Oesa zanejo odganjati. Ravno tako ne zdrijo v kleti. Najbolji uspeh cepljenja je v asu, ko se drevje pripravlja k cvetenju. Zmrzal
e grozi koda zaradi zmrzali, veer pred napovedano zmrzaljo pokropimo rastline s preparatom iz baldrijana. Vzamemo 5 kapljic preparata iz baldrijanovega soka in meamo v stekleni ali keramini
posodi 30 minut v 1 litru mlane deevnice. kropimo samo meglo na veer pred napovedano zmrzaljo po kronji drevesa. iti rastlino do -4C. 2. kropljenje AB proti krlupu, pepelasti plesni 7 do 10 dni po prvem kropljenju AB ( sredi aprila), 12.04., preventivno Ko se zano razvijati listi, cvetno brstje je razvito, cvetni listi e niso obarvani mokasta jablanova 3,1 vol % AB u, pepelovka 3,1 dl v 10l vode (Podosphaera (3,1 l v 100l vode) leucotricha), krlup, ognjevka OPOZORILO! kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj.
krlup na hruki (Venturia pyrina) 3. kropljenje s ajem proti moniliji Ko so cvetovi odprti, kropimo v cvet
pepelovka na jablani (Podosphaera leucotricha) V 5 litrov vode namoimo velik op njivske preslice, dodamo 2 glavici esna, razkosanega na stroke in narezan 10cm kos korenine hrena ter 30 minut kuhamo na manjem ognju. Dobimo koncentriran aj.
krlup na jabolku(Venturia inaequalis) Pokropimo cvetoa drevesa eenj, vienj, sliv,marelic z 1l aja in 10l vode Kopriva uravnava procese eleza, pospeuje asimilacijo in pretok sokov, je rastlina, ki posreduje energije svetlobe sonca, daje vitalnost rastlinam, ko se namoena razkroji je tudi mono duino gnojilo
kropljenje koprivinega aja
Na dan za list 29.04. do 11:00 Ko so razviti prvi listi
Pri kuhanju aja se ravnamo po napotkih ge. Marije Thun. Postopek je slede: svee vrike kopriv, nabranih na dan za cvet zgodaj dopoldne, en lonec ( cca 2,5 litra)zalijemo s hladno vodo toliko, da so listi pokriti in segrevamo. Ko zavro, odmaknemo z ognja. Pustimo pokrito e par minut in nato odcedimo. Ohladimo. Za kropljenje uporabimo 2 l aja, najve 24dag PMT, 40 l mlane deevnice, meamo 1/ 2 ure. kropimo po mladih listih drevja v homeopatski koncentraciji 40 l/ha ( 4 l/100m2). Liste samo rahlo omeglimo. V tej meanici je koprivin aj razreden 20krat.
4. kropljenje s ajem proti moniliji
Ko cvetovi odcvetejo prvi cvetovi, kropimo ponovno v cvet
V 5 litrov vode namoimo velik op njivske preslice, dodamo 2 glavici esna, razkosanega na stroke in narezan 10cm kos korenine hrena ter 30 minut kuhamo na manjem ognju. Dobimo koncentriran aj.
Pokropimo cvetoa drevesa eenj, vienj, sliv,marelic z 1l aja in 10l vode Preparat deluje preko zelenih listov. Izboljuje zdravje rastline, poveuje pridelek, zmanjuje napade kodljivcev.
1. kropljenje 501 kremen iz roga
Ko drevo razvije liste in so plodovi veliki kot oreh, na dan za plod, 09.05. ali ele 18.05.
kropljenje tako zgodaj je primerno za topleje lege, v celinskem delu se opravi kropljenje ele sredi maja. Preparat 501 KIR se pokropi po rastlini zgodaj zjutraj. Eno uro se mea naprstnik (5g) kristala kremena iz roga v 40 l mlane deevnice v leseni posodi in pokropi kot megla, razpren na 1 ha povrine. Preparatu lahko dodamo tudi nekaj kapljic preparata iz baldrijana, ki spodbuja tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto in greje rastlino, e je
hladno. OPOZORILO: Preparat 501 KIR se pokropi do 8:00 ure. Preparat 501 KIR se ne sme kropiti po soncu, ker lahko povzroi oige listov. Preparat ni nevaren ebelam. Preparat lahko uporabimo, ko so plodovi veliki kot debeleji lenik. Prezgodnja uporaba zavre rast plodov. Primer oiga zaradi uporabe preparata 501 kremen iz roga ob nepravem asu e je preve sonca in suno, lahko sonce oge liste. Pokodbe ( rjavina) se irijo od roba listov proti sredini. Teorija pravi, da je preparat 501 KIR nosilec energij svetlobe in toplote. Logien sklep je, da e pretiravamo s kropljenjem s 501, lahko povzroimo oig. Preizkus lahko opravimo tako, da preparat 501 kropimo tirikrat v roku dveh ur, dopoldne, med 8:00 in 10:00. isto jasno se bodo pokazale pokodbe na listih. Za poskus si izberemo samo eno drevo. Ko odcvetijo prvi cvetovi j. krlup, pepelovka do 2,3 vol % AB do 2,3 dl na 10l vode OPOZORILO!
Temperatura ne vija od 16C. (oig).
3. kropljenje AB 7-10 dni po prot krlupu in j. drugem pepelovki kropljenju, 30.04..
kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj.
Nabiranje regratovih cvetov za aje ali preparat 506
Regratove cvetove, ki se e niso isto odprli in je sredina e zaprta, nabiramo 26. ali 27.04. ali 04.05. ( odvisno od lege in asa cvetenja), na dan za cvet, dopoldne. Posuimo, shranimo za aje ali pa suhe nabaemo v lubje olupljene javorjeve veje ter zakopljemo v zemljo 0,5m za eno leto. Tako dobimo vegetabilni preparat 506. Pravi regratov preparat 506 zori pol leta, od Mihelovega ( 29.09.) priblino do Velike noi, zavit v kravji mezenterij in zakopan v zemljo. e hrokov cvetoerja ni veliko, opravlja naravno redenje cvetnega nastavka( do 50% cvetov). e pa se, e posebej ob robovih gozdov, preve namnoi, populacijo zniujemo s kropljenjem s Keniatoxom v razmerju 1:50 do 1:100. Vsebuje koncentriran pireter (natural pyrethrum) 16 %. To sredstvo je naravni insekticid, izvleek iz rastline bolha ( Chrysanthemum cinerariifolium (sin. Pyrethrum cinerariifolium) iz druine Asteraceae nebinovke. Bolha je do 1 m visoko veletno zelie z dlakavimi deljenimi list in belimi socvetji na dolgih pecljih. Za kultiviranje ni zahtevna rastlina. Pireter iIma kontaktni uinek na kodljivce. Obutljiv je na svetlobo, zato razpade v 10 minutah in ne onesnauje okolja. Uporabimo lahko tudi NeemAzal T/S, ki je izvleek iz pek tropskega drevesa neem (Azadirachta indica) iz Indije. Nimovo drevo imenujejo tudi svobodno drevo. To pa zaradi tega, ker so v Indiji krave svete ivali in poleti poivajo v senci teh dreves, ker tam ni muh. Sestavina je sistemik in se po rastlini delno sistemino prenaa. Deluje po nekaj urah od vstopa v rastlino. kodljivci jo zauijejo s sesanjem ali objedanjem listov. Zauit NeemAzal zavre nadaljnjo sposobnost prehranjevanja : - mokaste jablanove ui (Dysaphis plantaginea) v 0,1 do 0,15 % koncentraciji (10 -15 ml na 10 l vode) pri porabi 500 l vode /ha na vsak meter viine kronje; tretiramo ob zaetku napada oz. ob pojavu ui temeljnic (fundatrices), ko je veina cvetov v balonskem stadiju. Pripravek uporabimo najve 1-krat letno. - bezgove listne ui (Aphis sambuci) na bezgu do zaetka cvetenja v 0,15 % koncentraciji (15 ml na 10 l vode) pri porabi 500 l vode/ha na vsak meter viine kronje; kropimo ob pojavu prvih ui; uporabljamo ga lahko najve 1 krat v eni rastni dobi, - mladih goseniic malega zimskega pedica (Operophtera brumata) v 0,15 % koncentraciji (15 ml na 10 l vode) pri porabi 500l vode/ha na vsak meter viine kronje; tretiramo v razvojni stopnji rdeih brstov do takrat, ko je veina cvetov v balonski razvojni stopnji; uporabljamo ga najve 1 krat v eni rastni dobi. - listnih zavrtaev ter enjevega (Argyresthia ephipiella) in epljevega cvetnega molja (Argyresthia pruniella) na koiarjih in pekarjih razen na hrukah v 0,15 % koncentraciji (15 ml na 10 l vode) pri
Zatiranje cvetoerja
Zatiranje cvetoerja (Anthonomus pomorum)
porabi 500 l vode /ha na vsak meter viine kronje; kropimo ob pojavu kodljivcev takoj po cvetenju, ko so odpadli vsi venni listi; kropljenje po potrebi ez 7 do 14 dni ponovimo; uporabljamo ga najve 2 krat v eni rastni dobi. - rne enjeve ui (Myzus cerasi) na vinjah in enjah v 0,15% koncentraciji (15 ml na 10 L vode) p ri porabi 500 l vode /ha na vsak meter viine kronje; kropimo ob pojavu prvih ui od razpiranja anih listov do konca cvetenja; kropljenje po potrebi ponovimo ez 7 do 14 dni; uporabljamo ga najve 2 krat v eni rastni dobi. - kostanjevega listnega zavrtaa (Cameraria ohridella) v 0,15 % koncentraciji (15 ml na 10 l vode) pri porabi 500 l vode /ha na vsak meter viine kronje; prvi kropimo v zaetku leta metuljkov in kropljenje ez 10 do 14 dni ponovimo; uporabljamo ga najve 2 krat v eni rastni d obi. Na vinski trti: - trtne ui v matinjakih v 0,3 % koncentraciji (30 ml na 10 L vode) ob pojavu prvih ik na listih; kropljenje po potrebi ez 14 dni ponovimo; uporabljamo ga najve 2 krat v eni rastni dobi. Na vrtninah: - grizoih uelk (listnih ui, rastlinjakove itaste ui (bele muhe), resarjev (tripsov) ter drugih sesajoih kodljivcev, kakor tudi listnih zavrtalk, malega zimskega pedica, koloradskega hroa in pric prelk) na listni in stebelni zelenjavi v odmerku 3,0 l/ha in porabi 500 do 600 l vode/ha; tretiramo ob pojavu prvih kodljivcev; ez 7 do 14 dni kropljenje po potrebi ponovimo; uporabljamo ga najve 2 krat v eni rastni dobi. Posledica je prenehanje prehranjevanja, v nekaj dneh pa tudi razvoja in razmnoevanja kodljivcev. Odvisno od razvojne stopnje insektov v asu tretiranja so lahko ti e dneve zatem prisotni na rastlinah, vendar ne povzroajo ve gospodarske kode, niti se ne razmnoujejo. NeemAzal -T/S je ni kodljiv za plenilsko prico Typhlodromus pyri, plenilskega hroka Poecilius cupreus, sedempikasto polonico Coccinella septempunctata in najeznika Aphidius rhopalosiphi. Je nestrupen, brez karence, primeren za bioloko varstvo rastlin. Jablanov cvetoer (Anthonomus pomorum) Hrueva bolica (Cacopsylla pyri)
Redenje plodov
OPOZORILO:Pri kropljenju AB v cvet (v koncentraciji 2,6 vol%) je potrebno vedeti, da 30% cvetov ne bo oplojenih. Zato je potrebno uporabiti AB pred odpiranjem prvih, glavnih cvetov v socvetju, ko so v fazi rdeega balona. Nato moramo poakati, da se prvi cvet socvetja oplodi in njegovi venni listi odpadejo. Kasneje se odpirajo stranski cvetovi v socvetju. Takrat ponovno kropimo proti glivinim boleznim in istoasno za redenje.
Prepreevanje V tem obdobju je potrebno nastavljati feromonske vabe za izlov razvoja jabolnega metulj kov samkov jabolnega zavijaa. To velja za vrtikarje. zavijaa Za veje nasade se uporablja granulose virus ( Cydia pomonella) v sredstvu Madex 3 (PROAGRO GmbH), v katerem je virus naravnega izvora. Virus deluje preko prebavnega sistema zavijaa. Zavija se preneha prehranjevati in neha povzroati kodo. Po nekaj dneh odmre. Za poveanje uinkovitosti je priporoljivo v vodo skupaj s sredstvom dodati 0,5% sladkorja. S poskusi so ugotovili, da je uinkovito tudi postavljanje zaitnih mre proti toi. Prepreevanje ognjevke
(Erwinia amylovora),
V asu cvetenja, na ogroenih ali okuenih obmojih
Ognjevka je, ki jo irijo opraevalne uelke med cvetenjem iz okuenih rastlin. Pomagamo si s krepitvijo z dravja rastlin in kropljenjem kislih glin ( Ulmasud B, Mykosin- METROB Celje) v asu cvetenja. V ogroenih in okuenih nasadih hruk vekrat poleti kropiti 100g bakreno apnene brozge v 100l vode, zveer. Nasade pozimi premazovati s premazom
in kropiti s pasto za drevje in 500 GIR v kronjo.. 4. kropljenje AB 7-10 dni po proti krlupu in j. tretjem pepelovki kropljenju AB okvirno zaetek maja, 07. ali 09.05., preventivno Obvezno po konanem cvetenju Ff h j. krlup, pepelovka do 1,56 vol % AB do 1,56 dl na 10 l vode OPOZORILO!
kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj. Hrueva rja (Gymnosporang ium sabinae) Listna luknjiavost koiarjev (Clasterosporu m carpophilum)
enjeva rna listna pegavost (Blumeriella jaapii)
4. spomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga
Na dan za plod, 01. ali 07.05.
Preparat 500 GIR , v veernem asu v koliini 6 do 12dag gnoja na 40 l ogrete deevnice ( cca 35C), meati 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju.
Dognojevanje
Na dan za list, Drevesa pokropimo zveer z gnojevko iz koprive. Gnojevko dobimo tako, da zveer, 06. ali koprive pokosimo, nasekamo, potlaimo v vedro in zalijemo z deevnico. 8.05. ali 16.05. Zapremo s pokrovom in poakamo, da koprive prevrejo in razpadejo. Precedimo. Vsebina zaradi velike koliine duika neprijetno dii. Redimo 1 liter koprivine gnojevke na 40 l vode, pred uporabo meamo 30 minut. Po konanem meanju iz pripravka zadii po koprivi. Rastlinam posreduje poleg duika tudi energije sonca in toplote. Spodbuja fotosintezo in pretakanje sokov, prepreuje razvoj glivic. kropljenje lahko nekajkrat ponovimo, predvsem na drevesih, ki imajo slabo razvito ali rumenkasto listje. Na dan za plod, 08. ali 16.05. kropljenje preparata 500 GIR in dognojevanje s koprivino gnojevko lahko zdruimo. 10 l gnojevke, 40 l deevnice, 6 do 12dag GIR meamo 1 uro v leseni posodi, na koncu iz posode zadii po koprivi, pokropimo na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju, v veernem asu. Preparata spodbujata rast korenin v asu intenzivne rasti listov v 10 dneh po cvetenju.
Dognojevanje
Prepreevanje ognjevke
V asu pocvitanja drevja in deju, na ogroenih ali okuenih obmojih
Ognjevka je bakterija, ki jo irijo opraevalne uelke med cvetenjem iz okuenih rastlin. Pomagamo si s krepitvijo zdravja rastlin in kropljenjem kislih glin ( Ulmasud B, Mykosin- METROB Celje) v koncentraciji 2% v asu cvetenja. V ogroenih in okuenih nasadih hruk vekrat poleti kropiti 100g bakreno apnene brozge v 100l vode, zveer. Sredstvo za krepitev rastlin namenjeno preventivni zaiti rastlin pred peronosporo, rdeim listnim oigom, rno listno pegavostjo, pepelovkami vkljuno oidij, monilijo in krlupom; delno ali popolno nadomestilo za bakrene pripravke. Opis in sestava:
Ulmasud B je kombinacija izbranih kamenih mok in glin, izjemno fin prah z dodatkom moil naravnega porekla. Vsebuje 10-12 % Al-oksida, 80 % Si-oksida ter 2 % Ti-oksida. Moila so rastlinska olja. Kamena moka daje pripravku optimalno oprijemljivost in za uinkovanje potrebno kislost. pH vodne raztopine ca. 3.5-4.0. Konja trave Na dan za cvet Pokosimo travo v sadovnjaku in jo uporabimo za prehrano ivali. Seno ima bolje kvalitete kot nekropljena trava iz planinskih panikov. e ne pridelujemo sena, potem pustimo, da pokoena trava dobro prevene in jo nato pokropimo s preparatom PMT. Travo razporedimo po kolobarju pod drevesom. Prepreuje rast plevelov, deevniki pa so zadovoljni z novo hrano. Skuhamo aj iz regratovih cvetov in kropimo po kronji drevesa. Koncentracija je enaka kot za pitje. kropljenje preparata 500 GIR in dognojevanje s koprivino gnojevko lahko zdruimo. 10l gnojevke, 40l deevnice, 6 do 12dag GIR meamo 1 uro v leseni posodi, na koncu iz posode zadii po koprivi, pokropimo na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju, v veernem asu. Preparata spodbujata rast korenin v asu intenzivne rasti listov v 10 dneh po cvetenju.
Kompostiranje trave
kropljenje drevja Na dan za cvet, s ajem iz regrata 13. ali 14. 05. Dognojevanje Na dan za plod, 17.05.
Prepreevanje ognjevke
V asu pocvitanja drevja in deju, na ogroenih ali okuenih obmojih
Ognjevka je bakterija, ki jo irijo opraevalci med cvetenjem iz okuenih rastlin. Pomagamo si s krepitvijo zdravja rastlin in kropljenjem kislih glin ( Ulmasud B, Mykosin - METROB Celje) v asu cvetenja. V ogroenih in okuenih nasadih hruk vekrat poleti kropiti 100g bakreno apnene brozge v 100l vode, zveer. Pokosimo travo in jo uporabimo za prehrano ivali. Seno ima bolje kvalitete kot nekropljena trava iz planinskih panikov. e ne pridelujemo sena, potem pustimo, da trava dobro prevene in jo nato pokropimo s preparatom PMT. Travo razporedimo po kolobarju pod drevesom. Prepreuje rast plevelov, deevniki pa so zadovoljni z novo hrano.
Konja trave
Kompostiranje trave
Na dan za plod, 18.05. ali 19.05.
Prekopljemo kolobar, ki je zael zeleneti. Lahko ga obdelamo s strojem s krtao, s katerim zatremo vzklilo travo in plevele. Prekopavanje na dan za plod je kot rahlo gnojenje z veplom.
Cepljenje sadnega V letonjem letu so v zaetku maja 3 trigoni, ugodni za delo s plodovkami 01., Ob mirnem drevja 05.05. in 07.05. do 12:00 ter e 04., 09.05 do 11:00., vse v asu dvigajoih se vremenu, brez luninih lokov, ko sokovi preplavijo rastline, ob dnevu za plod, dopoldne v asu vetra izdiha zemlje. Cepimo cepie vzete iz hladilnika direktno na podlago. V tem asu lahko nastopi e vroe sonce in oprijem je slabi kot v asu pred cvetenjem sadnega drevja. 5. kropljenje AB v 7-10 dneh po 4. Plodii se razvijajo j. krlup, proti krlupu in j. kropljenju, ff I-J pepelovka, pepelovki sredina maja, 18. ali 17.05. , as prilagodimo 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 16/27 do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10 l vode OPOZORILO!
Temperatura ne vija od 16C. (oig). kropiti
koliini padavin kropljenje drevja Na dan za cvet, s ajem iz kamilice 07.05 do 12:00 2. kropljenje 501 Na dan za plod kremen iz roga 18. ali 19.05.
proti veeru ali zgodaj zjutraj. Skuhamo aj iz kamilice in kropimo po kronji drevesa. Koncentracija je enaka kot za pitje. Preparat 501 KIR se pokropi po rastlini zgodaj zjutraj. Eno uro se mea naprstnik (5g) kristala kremena iz roga v 40 l mlane deevnice v leseni posodi in pokropi kot megla razpren na 1 ha povrine. Preparatu lahko dodamo tudi nekaj kapljic preparata iz baldrijana, ki spodbuja tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto in greje rastlino, e je hladno. OPOZORILO: Preparat 501 KIR se pokropi do 8:00 ure. Preparat 501 KIR se ne sme kropiti po soncu ker lahko povzroi oige listov. Preparat ni nevaren ebelam. Preparat lahko uporabimo, ko so plodovi veliki kot debeleji lenik. Prezgodnja uporaba zavre rast plodov. Izboljuje zdravje rastline, krepi proces oblikovanja plodov in listov, poveuje pridelek, pospeuje nastavek cvetnih brstov za naslednje leto, zmanjuje napade kodljivcev ( ui)
Zelena jablanova u (Aphis pomi)
Hrueva grizlica (Hoplocampa brevis)
rna enjeva u (Myzus pruniavium)
Uporabo AB prilagodimo padavinam. Ko pade ve kot 20 mm deja ( 20 l/m2) ali so listi mokri ve kot 36 ur, ponovno kropimo takoj po preteku tega asa. kropimo tudi, e e naprej deuje ( poveamo koncentracijo na 2,6 vol%). To ponavljamo, dokler se deevje ne neha. Za vrtikarje je dovolj kropljenje na 7 dni ( ob vikendih), ne glede na vreme, saj kakna pega krlupa na sadeu ne moti. Poleg AB lahko uporabimo v asu okrog polne lune, e aj iz njivske preslice, ki ravno tako prepreuje razvoj glivic ( krlup). Polna luna mono spodbuja razmnoevanje glivic. e je deja preve, se te iz zemlje dvignejo na drevo in zanejo razkrajati organsko maso ( liste, plodove). Preparat 508 iz njivske preslice aj eno uro kuhamo aj iz 10dag suhe njivske preslice v 10 l vode, ohladimo in dodamo pred prietkom meanja v 40l tople deevnice ter meamo 1 uro skupaj z 6 do 12 dag preparata 500 gnoj iz roga. Pokropimo na 1ha povrine po zemlji in drevesih takoj po meanju. Polne lune v kritinih mesecih so 25. maja, 23. junija in 22. julija. 5. kropljenje preparat 500 gnoj iz roga Na dan za plod 27. 05. Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu, v koliini 6 do 12dag Je koncentrirana gnoja na 40l ogrete deevnice ( cca 35C), neprestano meati gnojilna mo. 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v asu do 3 Pomaga rastlini, da ure po meanju. naredi ve korenin in se bolje povee z energijami Zemlje. do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10l vode OPOZORILO!
6. kropljenje AB v 7-10 dneh po Plodovi se razvijajo j. krlup, pepelovka, proti krlupu, 5. kropljenju, , ff ...J pepelovki in 28.05., as sajavosti prilagodimo koliini padavin
kropiti proti 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 17/27
veeru ali zgodaj zjutraj. kropljenje drevja Na dan za plod, Skuhamo aj iz rmana in kropimo po kronji drevesa. s ajem iz rmana 18.05. ali 19.05. Koncentracija je enaka kot za pitje. Zdravljenje pokodb po toi imprej po toi Skuhamo aj iz rmana in kropimo po kronji drevesa. Najbolje sredstvo Koncentracija je enaka kot za pitje. za zdravljenje Preizkueno deluje, preizkusil sem ga v letu 2012, tudi na pokodb in celjenje paradinikih. rastlinskih ran. Kamilini aj z dodanima 2 kapljicama propolisa na liter aja pokropljeno po drevesu in plodovih pred dozorevanjem. ( izkunje iz poskusov - testirajte to metodo). Glede pokanja plodov ima enak uinek kot preparat 501 KIR. Prepreuje gnitje in pokanje plodov
kropljenje enje pred kamilinega aja in dozorevanjem , propolisa na dan za plod, 27.05 in 28.05. oziroma odvisno od vrste 6. kropljenje preparat 500 gnoj iz roga
Na dan za plod, Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu, v koliini 6 do 12dag 05.06. gnoja na 40l ogrete deevnice ( cca 35C), neprestano meati 1 uro v leseni posodi, pokropiti na 1ha povrine, v asu do 3 ure po meanju. To je zadnje kropljenje GIR pred poletnim sonnim obratom.
7. kropljenje AB v 7-10 dneh po Junijsko redenje proti krlupu, 6. kropljenju, v plodov pepelovki in prvi dekadi ff ...J sajavosti junija, 04. ali 07.06., preventivno, as prilagodimo koliini padavin
j. krlup, pepelovka, do 1,56 vol % AB jabolni zavija, do 1,56dl na 10l sajavost plodov vode OPOZORILO!
kropljenje drevja Na dan za plod, Vzamemo 5 kapljic preparata iz baldrijana in meamo v Za vzpodbujanje s preparatom 507 14.06. ali 15.06. stekleni ali keramini posodi 30 minut v 1 litru mlane cvetnega nastavka v iz baldrijana deevnice. kropimo samo meglo na drevesa. Preparat lahko naslednjem letu kropimo skupaj s 501 KIR ali samostojno 3. kropljenje 501 kremen iz roga Na dan za plod, Preparat 501 KIR se pokropi po rastlini zgodaj zjutraj. Eno plodovi velikosti uro se mea naprstnik (5g) kristala kremena iz roga v 40 l oreha 06.06. mlane deevnice v leseni posodi in pokropi kot megla razpren na 1 ha povrine. Preparatu lahko dodamo tudi nekaj kapljic preparata iz baldrijana, ki spodbuja tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto in greje rastlino, e je hladno . OPOZORILO: Preparat 501 KIR se pokropi do 8:00 ure. Preparat 501 KIR se ne sme kropiti po soncu ker lahko povzroi oige listov. Preparat ni nevaren ebelam. Izboljuje zdravje rastline, krepi proces oblikovanja plodov in listov, poveuje pridelek, pospeuje nastavek cvetnih brstov za naslednje leto, zmanjuje napade kodljivcev ( ui)
8. kropljenje AB proti krlupu, pepelovki in sajavosti
v 10 12 dneh Plodovi se razvijajo j. krlup, pepelovka, po 7. ( debelijo) abolni zavija, kropljenju, listne ui sredi junija, 15.06. , as prilagodimo koliini padavin
do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10l vode OPOZORILO!

kropiti proti veeru ali zjutraj.
Na dan za plod, Prekopljemo kolobar, ki je zael zeleneti. Lahko ga obdelamo 24.06. s strojem s krtao, s katerim zatremo travo in plevele. Prekopavanje na dan za plod je kot rahlo gnojenje z veplom.
Biotska raznovrstnost
V sadovnjaku posejemo na gredice facelijo za jesensko pao ebel. Preparat 500 GIR, v veernem asu v koliini 6 do 12 dag Rastline po takem gnoja na 40 l ogrete deevnice (cca 35C), neprestano kropljenju ne meamo 1 uro v leseni posodi, pokropimo na 1 ha povrine kaejo ve znamenj po rastlinah in po zemlji. sue.
kropljenje ob sui V asu sue, ob dnevu za plod, zveer tik pred nojo
24.06. je sonce v apogeju, poletni sonni obrat JANEZOVO. 9. kropljenje AB proti krlupu, pepelovki in sajavosti v 10 12 dneh Plodovi se razvijajo j. krlup, pepelovka, po 8. ( debelijo) listne ui kropljenju, konec junija, 24.06., as prilagodimo koliini padavin do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10l vode OPOZORILO!
Upogibanje mladik Konec junija, zaetek julija
Upogibamo mlade poganjke z zavijanjem okrog osi poganjka in privezovanjem navzdol z vrvico iz naravnih materialov na deblo. Pazimo na kot izraanja iz debla 45 st. Upognjeni poganjki bodo oblikovali cvetne brste v istem letu. Vodene poganjke izrezujemo na ep doline 2cm. e se kodljivci preve razmnoijo, pokropimo preparat 500 GIR s koprivovo gnojevko po tleh, nato pa 3 dneve zapored zjutraj preparat 501 KIR po drevesih s koliino 40l/ha ( 4l/100m2). kodlivci so po 7 dneh izginili. Plodovi se razvijajo jablanov. krlup, ( debelijo) pepelovka, Preparat 501 KIR zjutraj do 8:00 dodan bentonit, dodan organski kalcij iz morskih alg algomin
Zatiranje rdeega pajka, price, gosenice
Ko se preve razmnoijo kodljivci
Zaetek julija, 02. ali 11.07.
ALGOMIN-PLUS, ALGOPLASMIN Rastlinska naravna mo iz morja za bioloko aktivneja tla, zdrave rastline ter oskrbo rastlin z mikroelementi. predvsem z jodom in selenom. Je 100 % naravni proizvod iz vitalitziranih alg in morskih sedimentnih mineralov. Rastline preko tal oskrbuje z ivljenjsko pomembnim kompleksom vseh mikroelementov (od teh e posebej z jodom in selenom). Pozitivno vpliva na celotno in 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 19/27
dolgotrajneje izboljanje fizikalnih in biokemijskih lastnosti tal. Uravnava kislo-bazino ravnoteje tal (pH vrednost tal), z vezavo presekov talnih kislin, ki zavirajo rast rastlin. Izboljuje bioloko aktivnost tal, spodbuja presnovo rastlin in vsled temu izboljuje naravno prehran jenost rastlin. Poskrbi za biloko iva in z organsko snovjo (humus) preskrbljena tla. zmanjuje pojav glivinih in virusnih bolezni ter napad kodljivih insektov, krepi rastline in spodbuja lastne obrambne mehanizme, pospeuje rast in razvoj korenin, spodbuja, poivlja in obnavlja rastlinsko presnovo. Vsebuje: ca.: 80-83% kalcija, 10-12% magnezija, sledne elemente: jod, selen, mangan, bor, molibden, kobalt, flor, baker, cink, nikelj in ostale, naravne vitamine, aminokisline in druge rastlinske sestavine. Vse v organsko vezani obliki. Proizvajalec: CUXIN-Naturdngerwerk Johannsen, D-21758 Ottendorf Uvoznik/distributer: METROB, d.o.o., Zaret 20a, 3202 Ljubena; Tel: 03 7806 330, 7806 335, Fax.: 03 7806 341 Vsebina: 0,5, 5, 10, 20, 600 kg Bentonit je glina, barij titanov silikat BaTiSi3O9, sestavljena iz 36.3% BaO, 20.2% Ti02, 43.5% Si02, specifine tee 3,6kg/l. 10. kropljenje AB proti krlupu, pepelovki in sajavosti v 10 12 dneh Plodovi se razvijajo po 9. ( debelijo) kropljenju, konec sredi julija, 11. ali 12.07., as prilagodimo koliini padavin Sredi julija, 13.07. j. krlup, pepelovka,jabolni zavija, listne ui, sajavost do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10l vode OPOZORILO!
Opozorilo: Zadnji kropimo 1 mesec pred obiranjem. Zato kropimo samo e jesenske in pozne sorte.
Prekopljemo kolobar, ki je zael zeleneti. Lahko ga obdelamo s strojem s krtao, s katerim zatremo vzklilo travo in plevele. Prekopavanje na dan za plod je kot rahlo gnojenje z veplom.
5. kropljenje 501 sredina julija, kremen iz roga 21.07
Plodovi se razvijajo jablanov. krlup, Preparat 501 ( debelijo) pepelovka, jabolni kremen iz roga zavija zjutraj do 8:00
Zaetek avgusta, 08.08.
Plodovi se razvijajo jablanov. krlup, ( debelijo) pepelovka,
Preparat 501 KIR zjutraj do 8:00, bentonit, algomin plus
Bentonit je glina, ki vsebuje mikroelemente. Doda se 1kg na 40 l/vode/ha
Kompostni preparati rastlinskih ovojnicah
Kombinacija rastlina- planetdrevo
Predvsem v Veliki Britaniji so kmetje krmili prevekovalce z mesom in ivali so zato zbolele. Kmalu se je bolezen, imenovana BSO bolezen norih krav, pojavila tudi v Evropi. Zaradi bojazni, da se prenese na loveka, so v EU uporabo n otranjih organov krav prepovedali. Za
izdelovanje naih preparatov pa jih potrebujemo. Ga. Thun je zaela leta 2003 s poizkusi. Vzela je kose vej, jih zarezala do kambija, les vzela iz vej in dobila tako vegetabilne ovojnice za izdelovanje kompostnih preparatov. Po mnogih poizkusih se je odloila za sledee kombinacije: Rman - Venera breza; Kamilica - Merkur macesen; Hrastovo lubje - Mars hrast; Regrat - Jupiter javor.
Obrezovanje 07., 08., 11., vodenih poganjkov 12., 13., 17. 07. od 9:00 do 12:00, 18.07. do 14:00, 20.07. od 9:00 Obrezujemo vodene poganjke isto pri veji, iz katere izraajo. e potrebujemo nov rodni les, odreemo na ep doline 2 cm. Ravno tako pridobimo rodni les, e jih upogibamo navzven ter privezujemo celo navzdol. Izvajamo dela v asu padajoih luninih lokov, na dan za cvet in /ali plod. Izberimo dneve imblije koncu julija, da drevo ne troi energije za rast nepotrebnega lesa, ampak jo vlaga v tvorbo cvetnih nastavkov. Vejevje pridobivamo v gozdu, ne pa v sadovnjaku.
Postavljanje vab za Ko zane dozorevati sadje, se pojavijo nove nevarnosti - ose, sreni, muhe in kodljivi mres ( drug mres napade dozorevajoe plodove, monilija pa dokona njihovo delo. ose, sreni) Najbolja metoda je postavitev pasti za kodljivce. Sami si izdelamo pasti iz praznih plastenk. Plastenko prereemo 10cm pod zamakom. Okrog obrnjen odrezani del vstavimo v spodnji del steklenice. V steklenico natoimo 10 cm Tekoine, ki dii: sok, pivo, vino, lahko uporabimo med, marmelado, nagnito sadje, uporabimo tudi pijao ki se je skisala, da je ne zavremo. V tekoini se uelka utopi. Takne lovilce obesimo na razlina mesta in tako prepreimo kodo na pridelkih. V lovilec ki je hitro poln mresa, po potrebi dolivamo tekoino ali ga zamenjamo z novim. Sadna gniloba (Monilinia fructigena)
sredi avgusta, 17. ali 18.08
e v tem obdobju ni deja, se to Preparat 501 KIR zjutraj do Algomin ( Metrob kropljenje lahko izpusti! 8:00, bentonit, algomin Celje) so posuene plus alge, ki vsebujejo organski kalcij. Prepreuje grenko pegavost plodov. Pospeuje tvorbo najboljih substanc, tudi poveanje sladkorjev in beljakovin v plodu.
kropljenje 501 pred dozorevanjem plodov
Preparat 501 kremen iz roga se kropi popoldne od 21 do 9 dni pred obiranjem. To kropljenje je impulz rastlini, da zakljui z dozorevanjem. kropimo drevesa glede na sorto in as dozorevanja. Prepreuje tudi gnitje plodov v skladiu. Kremen deluje na oblikovanje, gniloba pa je v prvi vrsti razpad oblike ploda. 28.08. (trigon), Plodovi so do 4 tedne pred oblikovani in se obiranjem za debelijo zgodnje in jesenske sorte Preparat 501 KIR, popoldne, za izboljanje kvalitete substanc v plodu, poveanje sladkorjev v plodu in podaljanje obstojnosti v skladiu.
8. kropljenje 501 kremen iz roga za boljo obstojnost plodov
Prepreevanje Nekajkrat ( do skladine gnilobe 6x) pred obiranjem
Skladine gnilobe
Naravne kisle gline (Ulmasud B, Mykosin), Metrob Celje do 1,56 vol % AB do 1,56dl na 10l vode OPOZORILO!
11. kropljenje AB proti krlupu na plodovih in sajavosti
v 30 dneh po 10. kropljenju, sredi avgusta, 17.08., (polna luna je sicer 21.08.,) preventivno , as prilagodimo koliini padavin 17., 26.08, dan za plod
Plodovi so j. krlup na oblikovani, zaenja plodovih, sajavost se jesensko debeljenje
kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj. Prekopljemo kolobar, ki je zael zeleneti. Lahko ga obdelamo s strojem z krtao, s katerim zatremo travo in plevele. Prekopavanje na dan za plod je kot rahlo gnojenje z veplom.
Opozorilo: Zadnji kropimo 1 mesec pred obiranjem. Zato kropimo samo e pozne sorte.
Poletno cepljenje sadnega drevja
Na dan za plod, dvigajoi se lunini loki, 21.07. do 10:00, 25., 26., 27. in 29.07.
Odreemo enoletne poganjke,( ne vodne). Iz njih reemo oesa iz srednjega dela skupaj s pecljem in listne povrine, po metodi ploiaste okulacije angl. ipbading prenesemo oko iz cepia na sejanec, na viini cca 1 m cepimo, zaveemo z gumico. Oko se je prijelo, e pecelj po nekaj dneh odpade. List lahko ostane zelen tudi do jeseni. V tem primeru je oko ivo. e se list dri in je pornel, se oko ni prijelo. Rasti zane naslednjo pomlad. e se zgodi, da oko ne poene, odreite podlago tik nad cepljenim oesom in zamaite s cepilno smolo.
Foto:eno leto po cepljenju, ko je oko odgnalo
Obiranje zgodnjih sort
Na dan za plod ali dan za cvet, v asu dvigajoih luninih lokov, idealno na dan za plod, 04., 05.,06. september. Plodovi so soni, dlje obstojni. Za zgodnje sorte to ne velja. Najbolje jih je takoj pasterizirati v sok. 04.09. do 9 dni pred obiranjem za jesenske sorte Na dan za plod ali cvet, v asu dvigajoih luninih lokov 17.09. od 10:00, 18.09., 22.09 do 11:00 in 23.09 do 19:00, 11.10. od 13:00, 12.10. do 16:00, 15., 19. in 20.10. Preparat 501 KIR, popoldne, za izboljanje kvalitete substanc v plodu, poveanje sladkorjev v plodu in podaljanje obstojnosti v skladiu. Na te dneve zmleto ter namoeno sadje bo preneslo najbolje lastnosti na kis ali ganje. Lahko preizkusite: na dan za list, v asu padajoih luninih lokov ( 9. oktober), namoeno sadje bo dalo najslabi izkoristek sladkorja pri pretvorbi v alkohol. V praksi velja sledea povezava: 18mas% sladkorja v sadju se ob idealnih pogojih pretvori v 9 vol % alkohola v prevretem motu, ta pa v 4,5% ocetne kisline v kisu. Sadje z malo sladkorja (ne tisto, ki je sladkega okusa) ne more dati ne alkohola ne dobrega kisa. Koliino sladkorja preverite z refraktometrom.
9. kropljenje 501 kremen iz roga za boljo obstojnost plodov Namakanje sadja za kis ali ganje
Obiranje jesenskih Na dan za plod, dvigajoi se lunini loki, 22.09. do 11:00, 23.09. od 19:00 sort Plodovi so soni, dolgo obstojni. 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 22/27
Izdelava preparata Na dan za plod, Preparat je namenjen spodbujanju in pospeevanju pretvorbe in ivljenja v tleh. po Mariji Thun 22. ali 23.09. kropljenje s tem preparatom Izboljuje strukturo tal, poveuje pridel ke, krepi in (PMT) okrog dopolnjuje delovanje kompostnih preparatov. Preparat zniuje vpliv negativnih Mihelovega sevanj ( radioaktivnosti). Za preparat PMT uporabimo 50 litrov kravjeka zdravih krav, ki so krmljene s senom ( brez silae in krmil), 100 g zdrobljenih jajnih lup in , 500 g bazaltne mivke ( dobi se v Obirju na Korokem), po eno malo liko preparata 502 rman, 503 kamilica, 504 kopriva, 505 hrastovo lubje, 506 regrat. Vse sestavine eno uro neprekinjeno meamo v leseni posodi dinamiziramo. Nato eno polovico stresemo v lesen sod, ki je zakopan v zemljo, na sennatem in vlanem mestu. Na tiri strani damo po like kompostnih pripravkov, ki si v smeri urinega kazalca sledijo takole: 502, 506, 505 in 503, v sredino pa 504. Napolnimo e drugo polovico soda in spet dodamo po like preparatov z razporeditvijo, ki si v smeri urinega kazalca sledijo takole: 505, 503, 502 in 506, 504 pa spet na sredino. Nato polijemo po vrhu s prelivom, smo ga pripravili tako, da 5 kapljic preparata 507 iz baldrijana kanemo v 1 l mlane deevnice in meamo 20 minut. Pokrijemo s pokrovom, da de ne pronica vanj. V sodu se zano dogajati bioloki procesi. Vsebina zavre, razvijajo se mikroorganizmi . Po 4 tednih vsebino prelopatamo in ponovno damo v sod e za 2 tedna . 10. kropljenje 501 22. 09., do 9 dni kremen iz roga za pred obiranjem boljo obstojnost za zimske sorte plodov Obiranje zimskih sort Preparat 501 KIR popoldne za izboljanje kvalitete substanc v plodu, poveanje sladkorjev v plodu in podaljanje obstojnosti v skladiu.
Na dan za plod, dvigajoi se lunini loki, 1.10 od 13:00, 12.10 do 12:00, 15.10., 16.10. do 11:00, 19. in 20. 10. Plodovi so soni, zdravi, dolgo obstojni.
Prepreevanje Sorti topaz in pinova sta obutljivi na skladino gnilobo. To prepreimo skladine gnilobe tako, da plodove pred skladienjem, v zaprtem zaboju namoimo za 3 minute v 50 toplo vodo. Temperatura nad 40C uniuje glivice, ki povzroajo gnilobo. Jesenska slana Zveer pred napovedano slano pokropimo rastline ( kivi, kaki, poz na jabolkaFuji, maline, vrtnine) s preparatom iz baldrijana. Vzamemo pet kapljic preparata 507 iz baldrijana in meamo 20 minut v 1 litru mlane deevnice. kropimo samo meglo po kronji drevesa in na rastline (0,4l na 10m2). iti rastline pred zmrzaljo do -4C.
Nabiranje vrikov Vrike pekoe koprive nabiramo 07. ali 08.10. zjutraj, na dan za cvet. kopriv Posuimo. Drobno zmlete uporabljamo za aje. ( Pa tudi kot dodatek kruhu). 11. kropljenje 501 Po obiranju Za bolje dozorevanje lesa in listja. KIR v kronjo sadja 20. ali 21. Vsako kropljenje tega preparata zjutraj oktobra do 8:00 prinese za 5 dni dodatne svetlobne energije. 1. jesensko ko odpade prva kropljenje PMT tretjina listja, po odpadlem listju 28.10. pod kronjo Preparat 501 kremen iz roga zjutraj do 8:00 Pospeujemo razkroj listja in tvorbo humusa, prepreujemo prezimovanje zimskih spor krlupa
20 min se mea 25 dag preparata PMT v Preparat PMT 40 l mlane deevnice, nato pokropi odpadlo listje. Listje se v 14 dneh spremeni v humus. Pripravku lahko dodamo aj iz koprive. Duik e pospeuje razkroj in hrani mikroorganizme. Preparat 501
12. kropljenje 501 KIR v kronjo
ez 14 dni po Za bolje dozorevanje lesa in listja. 11. kropljenju, Vsako kropljenje tega preparata
zjutraj
03.10.
prinese za 5 dni dodatne svetlobne in toplotne energije drevesu.
kremen iz roga zjutraj do 8:00
Preanje jabolnih Na dan za pod tropin za kis in/ali cvet
Kvasovke so konale z alkoholnim vrenjem, tropine spreamo. Tekoino vekrat pretoimo in dobro prezraimo. Nato dodamo 10% dobrega kisa in postavimo v klet. Koice in peke se ne smejo izsuiti. Za sajenje po Boiu morate seme hraniti zavitega v vlaen papir ali krpo, nekje zunaj. Lahko tudi v hladilniku. 20 min se mea 40 dag preparata v 40 l mlane deevnice, nato pokropi odpadlo listje. Listje se v 14 dneh spremeni v humus. Pripravku lahko dodamo aj iz koprive. Duik e pospeuje razkroj in hrani mikroorganizme. Ko je odpadla veina listja. Baker unii spore gliv in bakterije, ki lahko skozi rane po odpadanju listja prodrejo v drevo. Listna luknjiavost koiarjev Clasterosporium carpophilum), breskova kodravost (Taphrina deformans), ognjevka Preparat PMT Pospeujemo razkroj listja in tvorbo humusa, prepreujemo prezimovanje zimskih spor krlupa ob dnevih, ko ne zmrzuje Opozorilo: baker se z leti nalaga v zemlji in povzroa oteeno sprejemanje eleza v rastlino.
Shranjevanje pek za setev decembra
2. jesensko ko odpade kropljenje PMT druga tretjina po odpadlem listju listja, 07.11. pod kronjo
Zimsko kropljenje z bakrom za koiarje in ostala drevesa v primeru okube z ognjevko (Eewinia amylovora)
Pokropimo drevesa eenj, sliv, marelic in breskev z 0,8% koncentracijo Cuprablava Z ( 80 g/10l vode). Drevo dobro omoimo. Ostala drevesa samo, e je obmoje okueno z bakterijo ognjevke.
Jesensko sajenje sadnega drevja
Ob dnevih za plod, v asu padajoih luninih lokov in ko so sadike odvrgle listje, med mirovanjem
Korenine namoimo v pasto za sadno Ob dnevu, ko ne drevje, ki ji dodamo PMT. Po konanem zmrzuje in ni snega sajenju pokropimo tla s ajem iz preslice za zaito pred glivicami in plesnimi. as za sajenje drevja je: 25., 26., 27.11.
13. kropljenje 501 ez 14 dni po Za bolje dozorevanje lesa in listja. KIR v kronjo 12. kropljenju, Vsako kropljenje tega preparata popoldne 31.10. (trigon) prinese za 5 dni dodatne svetlobne in toplotne energije drevesu. kropljenje popoldne pomeni impulz rastlini, da zakljui rast. Tako kropljene sadike so odporneje proti zimski zmrzali. 3. jesensko ko odpade vse kropljenje PMT listje, 16.11. po odpadlem listju pod kronjo
Preparat 501 kremen iz roga popoldne
20 min se neprekinjeno mea 25 dag Preparat PMT preparata PMT v 40 l mlane deevnice, nato pokropi odpadlo listje. Listje se v 14 dneh spremeni v humus. Pripravku lahko dodamo aj iz koprive. Duik e pospeuje razkroj in hrani mikroorganizme.
Pospeujemo razkroj listja in tvorbo humusa, prepreujemo prezimovanje zimskih spor krlupa
Zaita pred divjadjo s pomojo homeopatskega pripravka D8 iz jelena in srne
Ko je Sonce pred korpijonom in tudi Luna pred korpijonom, 02. in 03.12.
e sadovnjak nimamo zaiten z ograjo ali posamezna drevesa z zaitno mreo pokropimo s homeopatskim pripravkom D8, izdelanim iz delov teles srnjadi in jelenjadi ( rep, uesa, kos koe) s postopkom seiga na grmadi iz lesa, ki ne vsebuje smole. Les in deli ivali morata popolnoma zgoreti v siv pepel. Pepel presejemo in ga eno uro dinamiziramo (meamo) v keramini ali kamniti posodici. V epruveti izmerimo koliino pepela ( recimo 4,5 ml) in dodamo 4,5 x 9 = 40,5 ml deevnice. V sterilizirani steklenici intenzivno stresamo 3 minute. Nato dodamo 45 x 9 = 405 ml vode in ponovno stresamo 3 minute. Steklenico oznaimo z D2. V naslednjo steklenico vzamemo 33 ml D2 in dodamo 33 x 9= 297 ml deevnice. Ponovno stresamo 3 minute in oznaimo steklenico z D3. Postopek ponavljamo do D7. Pri D8, s katerim potem kropimo, si moramo izraunati potrebno koliino za porabo 0,5 l/100m2. Za pol litra D8 potrebujemo 50 ml D7 in 50 x 9 = 450 ml deevnice. Bolj praktino pa je, da poiemo 2l steklenico in meamo 1,5 dl D7 in 1,25 l vode, dobimo 1,5 l D8 obenem. Za veje koliine potrebujemo ustrezno veje steklene balone, s katerimi pa je teje delati. Pokropimo 3 dneve zapored, popoldne, ob istem asu, po mejah parcele, s koliino 0,5l /100m2. ivali te meje ne bodo prestopile. Iz 3 ml pepela lahko izdelamo 300.000 l kropiva D8. Poskuamo tudi sami!.
1. jesensko kropljenje paste za sadno drevje ali mazanje premaza za drevje za obnovo lubja
ko odpade vse listje, 3 krat v nekajdnevnih presledkih, ob dnevu za plod, 17. ali 26. 11.
Preparat za kropljenje zmeamo iz 1 kg paste za sadno Ob dnevih, ko ne drevje in 0,7 kg PMT v 100 l mlane deevnice in meamo 20 zmrzuje in ni snega minut. Precedimo in nato pokropimo v kronjo dreves. Preparat je za olesenele rastline najodlineje gnojilo in obnavlja kambij drevesa. Ko listje odpade, se vse energije drevesa koncentrirajo v deblo in popke. Pasta za sadno drevje je izdelana iz 10 kg kravjeka, 10 kg ilovice, 2,5 kg bazaltne moke, 2,5 kg lesnega pepela, 1 l sirotke, vse meamo 1 uro. Taka zmes stoji lahko nekaj tednov v pokriti leseni posodi. Pasto se nanaa s opiem na deblo in veje. e dodamo e 5 % krvi, slui kot zaita pred divjadjo. Ukrep pomaga v preventivi proti ognjevki. Po sadovnjaku raztrosimo kompost, ki je s pomojo BID preparatov ( 506 iz regrata, 503 iz kamilic, 502 iz rmana, 505 iz hrastovega lubja, 504 iz koprive in 507 iz baldrijana) zorel od prejnjega leta. Koliina komposta je koliina gnoja in nastilja ene krave v enem letu /ha oziroma 10t/ha ali 1kg/m2/leto. Kompost potresemo v kolobarju pod zunanjim robom kronje oziroma v obdelani vrsti v intenzivnem sadovnjaku. Kompost vdelamo v zemljo v
Raztros komposta novembra
kolobarju. Preganjanje in Ko je Sonce zatiranje voluharja pred korpijonom in tudi Luna pred korpijonom, 02. in 03.12. 1. zimsko kropljenje 500 gnoja iz roga pod kronjo 1. zimsko kropljenje PMT pod kronjo Ob dnevih za plod, 05.12. Poskusimo s homeopatskim preparatom D8 izdelanim iz koe voluharja. Po pripovedovanjih je to uinkovit nain zavraanja voluharja, po drugih informacijah pa da ne deluje. Osebnih izkuenj e nimam.
Preparat 500 GIR , v popoldanskem asu v koliini 6 do 12 dag Ob dnevih, ko ne gnoja na 40 l mlane deevnice ( cca 35C), meati 1 uro v zmrzuje in ni snega leseni posodi, pokropiti na 1 ha povrine , v asu do 3 ure po meanju.
Ob dnevih za 25 dag preparata PMT se 20 minut mea v 40 l mlane Ob dnevih, ko ne plod, 05., 15. ali deevnice (cca 35C),, nato pokropimo povrino pod drevesi. zmrzuje in ni snega 23.12. Preparat je uporaben 3 dni. Nanaanje ali kropljenje v tem asu pomaga k prehrani kambija in vzpodbuja obnavljanja in pomlajevanja lubja ( rast kambija v debelino - prirastek). Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega
2. jesensko ob dnevu za kropljenje paste plod, 05.12. za sadno drevje ali mazanje premaza za drevje za obnovo lubja Sajenje drevja Ob dnevih za plod (Luna pred Levom) , 22., 23. in 24.12. do 17:00, v asu padajoih luninih lokov
Korenine namoimo v pasto za sadno drevje, ki ji dodamo e ne zmrzuje in ni PMT. Po konanem sajenju pokropimo tla s ajem iz preslice snega za zaito pred glivicami in plesnimi. Vsekakor je bolji jesenski termin sajenja, da se zemlja dobro ulee ob koreninah.
3. jesensko ob dnevu za kropljenje paste plod, 13. ali za sadno drevje 23.12. ali mazanje premaza za drevje za obnovo lubja Sejanje semena sadnih rastlin as posebnih noi, 24.12. deluje element toplota iz Ovna , 28.12. pa iz Leva, ni pomemben poloaj Lune.
Nanaanje ali kropljenje v tem asu pomaga k prehrani Ob dnevih, ko ne kambija in vzpodbuja obnavljanja in pomlajevanja lubja ( rast zmrzuje in ni snega kambija v debelino - prirastek). Nanaanje v spomladanskem terminu pa pospeuje rast sadnega drevja.
Posejemo semena izbranih sort direktno na gredico. e je zemlja zmrznjena pa v zabojke ali kontejnerje za kasneje presajanje na prosto. Sadike vzgajamo do rodnosti. Breskve in marelice rodijo e v 3 letu, jablane in hruke v 4 do 5 ali pa e kasneje. Na ta nain si sami vzgojimo svojo lastno sorto. e so se pokazale dobre lastnosti novega drevesa (okus, velikost,vonj, odpornost), ga lahko s cepljenjem razmnoujemo naprej. Dobili smo svojo sorto. e pa niso primerne, lahko e vedno les slui za kurjavo ali pa ga precepi mo. Setev v trenutku, ko deluje kozmini vpliv toplote ali pa ko imamo trigon toplote, rastline to kvaliteto lahko zelo mono sprejmejo v sebe in jo tudi preko semena dedujejo naprej. Zato je taka setev rastlin nartovanje bodonosti. Delovni program za sadjarje, ki bi eleli pridelovati sadje po BID metodi je sestavljen na podlagi: predavanj ge. Mete Vrhunc v jeseni 2008 in 2009 v Borovnici o biodinamiki , strokovne literature v ZALOBI AJDA, www.ajda-vrzdenec.si, PREPARATI, Meta Vrhunc, Vrzdenec, 2002, objave v raznih publikacijah in internet C. Casera, Bioloko dinamino sadjarstvo, predavanje 28. In 29.11.2009 v O Borovnica, www.ajda-vrzdenec.si
(Zvone posnetke predavanja in besedilo s fotografijami je mono dobiti pri avtorju koledarja)
Setvenega prironika ge. Marije Thun in Matthiasa K. Thun -a za leto 2013, Zaloba AJDA, november 2012 poroilo o strokovni ekskurziji Sadjarskega drutva Borovnica v Biodinamino sadjarsko zadrugo (z blagovno znam ko jabolk DEMETER) OSIRIS v Bolzanu 28.09.2008, Slavko Turi, www.ajda-vrzdenec.si 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 26/27
Delovni program je sestavljen za uporabo v Sadjarskem drutvu Borovnica. elimo se tudi sami prepriati v lastnih sadovnjakih, kar smo videli na ekskurziji, da je mogoe pridelovati sadje tudi z alternativnimi metodami, ki pri nas niso znane in od stroke priznane, ne promovirane in ne pouevane na olah in fakultetah. Vesel bom, e boste delovni program preizkusili v praksi in nanj tudi podali pripombe in svoja opaanja. Tako si bomo na najbolji ( in najceneji) nain sami pomagali do najbolje hrane, ki nam jo nudi narava. Koncentracije vepleno apnene brozge je spomladi potrebno prilagoditi stopnji razvoja vegetacije. Za posledice nepravilne uporabe ne odgovarjam! Po lastnih izkunjah tudi veje koncentracije od napisanih ne povzroijo oiga, e je pri uporabi temperature nije od 16C. VELIKO USPEHA PRI VAEM DELU ! SLAVKO TURI, DRAICA 12, BOROVNICA, mobi 041 320 186, e-mail tursic.dra@gmail.com

Koledar Sadjarstvo Biodinamično 2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Koledar Sadjarstvo Biodinamično 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PROGRAM DELA in AKTIVNOSTI ZA BID* SADJARSTVO ZA LETO 2013

*(biodinamina pridelava = BID)

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 4/27

noi, 02.01. deluje element toplota iz Strelca . Ni pomemben poloaj Lune.

2. zimsko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga pod kronjo

Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega

Obrezovanje sadnega drevja, vinske trte

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 5/27

Ob dnevih za plod (Luna pred Levom), v asu padajoih luninih lokov

Meditativno ukvarjanje s kodljivci Zdravljenje raka

3. zimsko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga pod kronjo

3. zimsko kropljenje PMT pod kronjo

Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 6/27

Obrezovanje sadnega drevja, vinske trte

Ob dnevih, ko ne zmrzuje in ni snega ter je sonce e pred znamenjem Vodnarja

Ob dnevu, ko ne zmrzuje in ni snega ter rastline e niso zaele z vegetacijo

1. predspomladansko kropljenje z bakrom za koiarje

1. Ko so cvetni popki predspomladansko e v fazi mirovanja kropljenje s ajem proti moniliji

Pokropimo ob dnevih, ko ne drevesa eenj, zmrzuje vienj, sliv,marelic z 1l aja in 5l vode

1. pomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga

Na dan za plod, 06. 03. od 13:00 do 18.00 ali 07.03. od 12:00

Razline oblike hiic za koristne uelke

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 8/27

Okopavanje kolobarja s kronikastim plugom

2. pomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga

Na dan za plod, 24. 03. ali 26.03.

Zaita brstov (marelice, enje, slive) pred vrabci

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 9/27

in povzroa oteeno sprejemanje eleza v rastlino.

ob dnevu za plod, as odvisen od zaetka pomladi

Zatiranje volnate ui Zmrzal

1. ienje kolobarja okrog debel

Priprava cepilne smole

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 11/27

kropljenje koprivinega aja

Na dan za list 29.04. do 11:00 Ko so razviti prvi listi

4. kropljenje s ajem proti moniliji

Ko cvetovi odcvetejo prvi cvetovi, kropimo ponovno v cvet

1. kropljenje 501 kremen iz roga

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 12/27

3. kropljenje AB 7-10 dni po prot krlupu in j. drugem pepelovki kropljenju, 30.04..

kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj.

Nabiranje regratovih cvetov za aje ali preparat 506

Zatiranje cvetoerja (Anthonomus pomorum)

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 13/27

V asu cvetenja, na ogroenih ali okuenih obmojih

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 14/27

enjeva rna listna pegavost (Blumeriella jaapii)

4. spomladansko kropljenje preparat 500 gnoj iz roga

Na dan za plod, 01. ali 07.05.

V asu pocvitanja drevja in deju, na ogroenih ali okuenih obmojih

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 15/27

V asu pocvitanja drevja in deju, na ogroenih ali okuenih obmojih

2. ienje kolobarja okrog debel

Na dan za plod, 18.05. ali 19.05.

Zelena jablanova u (Aphis pomi)

Hrueva grizlica (Hoplocampa brevis)

rna enjeva u (Myzus pruniavium)

kropiti proti 14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 17/27

kropiti proti veeru ali zgodaj zjutraj.

14.12.2011 Avtor: Slavko Turi, Stran: 18/27

8. kropljenje AB proti krlupu, pepelovki in sajavosti