Gojenje itak na lesu v domaem vrtu (1)

Japonske nazobanke ali itake (Lentinula edodes) so ena najbolj razirjenih gojenih
zdravilnih gob. Njihovo gojenje na masivnem lesu je staro ve kot tiso let, zaelo pa se je na
Daljnem Vzhodu, kjer to vrsto gob izredno cenijo zaradi njenih zdravilnih lastnosti ter
znailnega okusa. Med zdravilne lastnosti, katere ji pripisujejo spada predvsem znievanje
holesterola v krvi, protitumorno delovanje (zaradi katerega jo uiva mnogo ljudi z rakavimi
obolenji) ter krepitev odpornosti telesa. V Sloveniji se je mogoe s to gobo sreati predvsem v
kitajskih restavracijah, kjer je sestavina mnogih okusnih jedi.
Komercialno gojenje itak dandanes poteka predvsem na pasteriziranih in steriliziranih
podlagah (substratih), katerih glavna sestavina je aganje. Na Daljnem Vzhodu pa jih
ponekod e vedno gojijo na klasien nain na masivnem lesu oziroma deblih. Kljub manjim
pridelkom gob in dolgotrajnosti tega postopka gojenja je v predelih sveta, kjer cenijo
kvalitetno gobo ta nain gojenja e vedno najbolj razirjen. Gojenje na drevesnih deblih je
nadvse zanimivo, izvede pa ga lahko vsak zaetnik brez posebnih pripomokov in tovrstnih
izkuenj.
Za gojenje potrebujemo drevesno deblo, micelij oziroma seme za gojenje itak na itnem
zrnju (dosegljiv preko Interneta tudi v Sloveniji), folijo za ivila, ter primeren prostor
(najprimerneje so stare vlane kleti ali vlaen del vrta, zaiten pred direktno sonno
svetlobo). Najprimerneji je les hrasta, bukve, gabra, jele, javorja, topola, breze, ni pa
primeren les iglavcev in sadnega drevja. Les mora biti sve, pridobljen iz zdravih dreves, pri
emer moramo paziti da je lubje immanj pokodovano.
Debla debeline 10 do 30 cm brez stranskih vej naagamo na kose doline pol metra ter po
povrini vsake strani debla nasujemo pest micelija na itnih zrnih. Miceliju dodamo e pest
sveega aganja, katerega smo ujeli med aganjem debel ter vse skupaj zaitimo s folijo za
ivila (Slika 1.).



Slika 1. Zavijanje micelija na povrini debla.

Tako pripravljena debla postavimo v vlano klet ali na sennato mesto v vrtu, kjer jih moi
de. Najprimerneje so severne strani hi ali predeli pod grmovjem. Na vrtu debla v vroih
poletnih dneh polivamo z vodo, da se ne izsuijo, v vlanih kleteh, kjer je zadosti vlage pa
polivanje debel ni nujno potrebno. Preraanje je najintenzivneje pri temperaturah okoli
24 C, pri nijih temperaturah pa je poasneje, kar vpliva na dolino faze preraanja. Micelij
itak je odporen na zimske temperature, kar pomeni, da so debla lahko ves as zunaj in jih ni
potrebno zaititi pred zmrzaljo, micelij se ob otoplitvah ponovno prebudi.
Kmalu po nanosu micelija na odrezano povrino debla se le-ta zane razraati pod folijo.
Micelij je sprva bele barve (Slika 2.) s starostjo pa se obarva rjavo (Slika 3.).



Slika 2. Preraanje debel v vlani kleti.


Slika 3. Rjavo obarvanje micelija znailno za itake.

Po nekaj mesecih preraanja (na Primorskem pol leta, v hladnejih predelih Slovenije celo do
dve leti) folijo snamemo z debel ter jih za 24 ur potopimo v mrzlo vodo za pospeitev
snovanja gob. Snovanje gob pospei tudi mono udrihanje po odrezanem delu debla.
Po namakanju debla postavimo na senno mesto, kjer v kratkem zanejo poganjati gobe
(Slika 4.).




Slika 4. Obrod itak v senci domaega vrta.

e imamo debla na prostem, lahko priakujemo obrod gob tudi ob monejih nalivih ter ob
naglih ohladitvah. Gobe pobiramo tako, da jih zasuemo ter odtrgamo z debla ali pa jih
odreemo tesno ob lubju.
Na tak nain pripravljena debla e dolga leta krasijo na vrt ter nas ob monih, dolgotrajnejih
nalivih in ohladitvah presenetijo s sveimi gobami, katerim pripisujejo vrsto zdravilnih
uinkov in so primerne za pripravo omak, juh, riot in podobnih jedi. Za razliko od drugih
vrst gob lahko uivamo itake celo surove, veliko okusneje pa so posuene.