Gojenje gob - dejavnost primerna za vsakogar

Veina ljudi je e osvojila osnove gojenja sobnih rastlin, povrtnine ali okrasnih rastlin,
grmievja ter drugih vrst rastlin ter se pogosto spogleduje tudi z drugimi monostmi
gojenja. Predstavnikom rastlinskega sveta so s stalia ljubiteljskega gojenja izredno podobne
tudi gobe, katerih veliko tevilo vrst je mono brez posebne drage opreme in pripomokov
gojiti doma na domaem vrtu, kleti, v dnevni sobi, pod prho ali doma sestavljeni posodi za
gojenje gob - gobarniku. Veina si gojenje gob zmotno predstavlja kot zahtevno opravilo,
primerno le za ljudi z dolgoletnimi izkunjami ter izobrazbo s tega podroja v bistvu pa gre za
izredno zanimiv hobi, ni bolj zahteven od gojenja lonnic ali zelenjave.
Tako kot ima zelenjava svoje potrebe, prav tako imajo tudi glive svoje potrebe po okolju v
katerem jih gojimo. Te potrebe izhajajo iz njihove zgradbe in naina delovanja ter nam, ko
jih zagotovimo prinaajo veselje do gojenja.
Poleg uitka ob gojenju, predstavljajo gobe tudi izredno zdravo dietetino prehrano z mnogo
zdravilnimi uinkovinami, majhno vsebnostjo maob, z veliko vlakninami, raznovrstnega,
odlinega okusna, ki nedvomno popestri vsakdanji jedilnik.

Prehranjevanje - glive so predstavniki gniloivk, kar pomeni, da se prehranjujejo z
razkrajanjem organske snovi in ne ivijo le od mineralnih hranil kot rastline. Nekatere glive
ivijo kot zajedavci ali simbionti.

Dihanje - glive dihajo kot ljudje in ivali, pri procesu dihanja porabljajo kisik in izdihavajo
ogljikov dioksid (CO
2
).

Zrana vlaga - ker veina gliv nima zaitnih organov, kot je koa pri ljudeh in ivalih ali
listna povrhnjica pri rastlinah, so obutljive na izsuevanje, iz esar izhaja, da se morajo
nahajati v okolju z visoko zrano vlago.

Svetloba - glive se za razliko od rastlin prehranjujejo preteno z odmrlo organsko snovjo in
niso odvisne od svetlobe. Razmnoujejo se s trosi, katere raznaa veter. Veter pa je prisoten le
na prostem, kjer je svetloba. Zaradi tega se gobe, ki nosijo trose, najpogosteje razvijejo le tam,
kjer micelij pride v stik s svetlobo.


Gojenje na prostem

Najprimerneji prostori na prostem so sennate severne strani hi (Slika 1), s pomojo
koprene za senenje pa lahko sestavimo tudi izredno uinkovito umetno senco (Slika 3), pod
katero gobe izvrstno uspevajo. Substrate za gojenje gob lahko postavimo kar v jaek kletnega
okna (Slika 5), kjer je dovolj vlano, obenem pa ni prepiha ter direktne sonne svetlobe.
Pri gojenju na prostem je potrebno paziti, da gobe oziroma substrat iz katerega jih elimo
gojiti ni na direktni sonni svetlobi ter da ga pretirano ne sui veter. Dobro je, da ga moi de,
vendar ne sme dalj asa stati v vodi ali blatu, ker se micelij v tem primeru zadui in zgnije.


Slika 1. Severna stran hie brez direktne Slika 2. Prvi obrod itak v senci za hio
sonne svetlobe


Slika 3. Umetna senca za gojenje gob Slika 4. Obrod bukovega ostrigarja pod
isto senco


Slika 5. Tudi jaek kletnega okna je primerno mesto za gojenje gob





Gojenje v hii

Gobe lahko gojimo v hii tako kot gojimo lonnice. Za tak nain gojenja so primerni
predvsem e pripravljeni kompleti za gojenje gob, za bukove ostrigarje pa lahko substrat iz
slame pripravimo tudi sami. Potrebujemo le vlaen prostor, katerega lahko ustvarimo tudi s
pomojo vejega vedra (Slika 8), kabine za prhanje (Slika 7) itd... Ena od monosti je
postavitev enostavnega otora iz plastine vreke, ki kompletu zagotavlja zadostno vlago
(Slika 9).



Slika 6. Prostor za gojenje gob v stareji kleti Slika 7. Tudi prha je primeren prostor



Slika 8. Vedro pokrito s prosojno folijo Slika 9. Komplet na vlanem pesku pod folijo

e se elimo gojenja lotiti v vejem obsegu, v ta namen najbolje slui klet, hlev ali podoben
prostor, v katerega postavimo police ter nanje postavimo komplete za gojenje gob (Slika 6). V
zaprtih prostorih je potrebno skrbeti za visoko relativno zrano vlago, katero doseemo z
obasnim prenjem. Zagotoviti je potrebno le e rahlo osvetlitev ter zraenje.