VSEBINA

V 7
Sadje z domaega vrta

27 Cepljenje sadnega drevja

Kako lahko uredimo sadni vrt . . . . 8 V sadju je zdravje . . . . . . . . . . . . . . 13 Preglednica pridelka po sadnih vrstah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Zakaj cepimo sadno drevje . . . . . . 28 Fizioloko ozadje cepljenja . . . . . . 28 Koreninski vrat in deblo . . . . . . . . 28 Kaj potrebujemo za cepljenje . . . . 29 Kdaj cepimo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Naini cepljenja. . . . . . . . . . . . . . . . 30

17 Priprava zemljia in sajenje

35 Rez sadnega drevja

Tla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Koreninski sistem . . . . . . . . . . . . . . 18 Sadike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Priprava sadilne jame . . . . . . . . . . . 20 Sajenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Zaita mladih dreves . . . . . . . . . . 23 Presajanje starejih dreves. . . . . . . 24 Preglednica sadilnih razdalj . . . . . 25

Rast in pomen nadzemnih delov. . 35 Rez sadnega drevja v razlinih ivljenjskih obdobjih . . . . . . . . . . . 37 Rodni les. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Izvedba rezi in sorodnih ukrepov. . 43 Vzgojne oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

59 Okvirni eko kropilni koledar

za sadni vrt

VSEBINA

64 Opis in zahteve sadnih dreves 107

ter namiznega grozdja

Lupinarji

65 Pekarji

Oreh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Leska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Kostanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

119

Juno sadje

Jablana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Hruka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Kutina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

83 Koiarji

Mandelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Oljka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Kaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Figa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 Kivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

141

Namizno grozdje

Breskev in nektarina. . . . . . . . . . . . 87 Marelica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 enja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Vinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Sliva in eplja . . . . . . . . . . . . . . . . 104

150

Koledar nujnih opravil v sadnem vrtu

30

SADNO DREVJE V VRTU Kdaj cepimo

Cepljenje obiajno opravimo aprila oz. v asu cvetenja sadnega drevja. Takrat drevesa postanejo muevna ali z drugimi besedami pravimo, da so drevesa v soku. Predhodno si moramo pripraviti cepie enoletne poganjke. Ti naj bodo za svinnik debeli, takne namre najlaje cepimo. Nainov oz. tehnik cepljenja je ve, vsem tovrstnim pa je skupno to, da stara (stareja) drevesa cepimo izkljuno na ivo (budno) oko. Z drugimi besedami to pomeni, da v zgodnjem spomladanskem asu vstavimo cepi in ta v isti rastni dobi odene ter tvori nov poganjek. Seveda ob predpostavki, da je bilo cepljenje uspeno opravljeno in je prilo do nastanka cepilne zveze.

Naini cepljenja
Obstaja ve nainov cepljenja, najpogosteje uporabljeni naini so cepljenje v leb oz. lebikanje, cepljenje v razkol, cepljenje za lub in cepljenje z dolago (kopulacija). Prvi trije naini cepljenja pridejo v potev predvsem takrat, ko je podlaga precej debeleja

Cepie vzgajamo na matinih drevesih. Rez taknih dreves je drugana kot rez dreves, pri katerih si elimo pridelati im ve sadja. Pri matinih drevesih poganjke krajamo in si elimo pridelati im ve enoletnih primerno debelih poganjkov cepiev.

Cepljenje v leb oz. lebikanje je pogosto uporabljan nain precepljanja. Cepi pripravimo tako, da ga z dveh strani oilimo v obliki klina, tretjo stran pa pustimo celo. Pustimo dve do tri oesa. Podlago na eleni viini odreemo in vanjo naredimo klinast lebiek. Globina leba na podlagi mora biti enaka irini cepia, tako da kambijske celice podlage in cepia lahko pridejo v stik. Nato cepi vtaknemo v leb na podlagi in cepilno zvezo dobro poveemo bodisi z gumico bodisi z lepilnim trakom. Vsa odrezana mesta na podlagi in cepiu zamaemo s cepilno smolo. e je podlaga zelo debela, lahko naredimo ve lebikov in vstavimo tudi ve cepiev.

38

SADNO DREVJE V VRTU

tne rodnosti. Temu sledi rodno obdobje, ko drevo obilno in redno rodi. To obdobje vzdrujemo s pravilno in redno vzdrevalno rezjo. Rodnemu obdobju sledi obdobje odmiranja dreves predvsem pri neoskrbovanih drevesih , ki pa ga lahko prestavimo za nekaj let z ustrezno pomladitveno rezjo. kronje, rast korenin in s tem zapolnitev njenega ivljenjskega prostora. Pri delu in oskrbi rastline v tem obdobju si ne smemo privoiti prav nobene napake pri opravljanju vzgojne rezi in druge oskrbe. Ob pravilnem sajenju (zalono gnojenje, pravilna globina sajenja, ustrezna razdalja sajenja) je pomembno, da drevo oblikujemo in mu s tem damo eleno obliko za celotno ivljenje. Drevo smo po naravni poti nekako sili v obliko narobe obrnjenega trikotnika, naa elja pa naj bo vedno, da drevo oziroma sadiko prisilimo v obliko, kjer je spodnji del ir-

Vzgojna rez
V mladostnem obdobju sadnega drevja je rastlina polna hormonov, ki jo silijo v burno rast, oblikovanje in irjenje

Na fotograji levo vidimo pravilno skrajano neobraeno sadiko, imenovano tudi iba. Krajanje opravimo konec marca. Poleg rezi nam karje sluijo tudi za merilo. Spodnji del karij na fotograji levo namre oznauje mesto izraanja najnie odgnalega poganjka (priblino 20 cm pod mestom rezi). Kmalu po brstenju z izjemo vodilnega brsta odstranimo dva do tri najvie leee brste, s imer spodbudimo razvoj spodaj leeih brstov. Na fotograji v sredini vidimo rezultat krajanja poganjka in odstranjevanja brstov. Pognali so vodilni poganjek (provodnik) ter pet stranskih poganjkov. Spodnji stranski poganjki imajo dokaj irok kot izraanja, kar je zelo zaeleno. Na fotograji desno vidimo upogibanje prestrmo rastoih poganjkov. Z upogibanjem v vodoraven poloaj poganjek zastane v rasti ter preide v rodnost.

116

SADNO DREVJE V VRTU

Kostanj (Castanea sativa)

Na fotograji zgoraj vidimo enski cvet kostanja, ki lei v bazalnem delu poganjka. V nadaljevanju poganjka so moki cvetovi z dobro vidnimi praniki. Na desni fotograji vidimo tevilne maice (moka socvetja), ki cvetijo pred cvetenjem enskega cveta in za pridelek niso pomembni, ter dva poganjka, ki sta pomembna za pridelek. Vsak ima po en enski cvet ter precej mokih cvetov.

Znailnosti: Kostanj je drevnina submediteranskega in celinskega podnebja z dolgo ivljenjsko dobo, tudi do tiso let. Domai kostanj je zelo razirjen tudi na Slovenskem, eprav ga je kostanjev rak e zelo razredil. Za majhne vrtove ni primeren, v vejem vrtu pa poleg plodov lahko uivamo tudi v njegovi globoki senci.

Rastne razmere: Koreninski sistem je pri kostanju dobro razvejan in see globoko v tla. Dobro uspeva v peeno ilovnatih globokih in toplih tleh s pH od 4 do 6 (kisla do zelo kisla tla). Ne ustrezajo mu apnena in preve vlana tla. Dobro bo uspeval na nekoliko nagnjenih in dobro osvetljenih junih legah, ki niso izpostavljene premonim vetrovom.

OPIS IN ZAHTEVE SADNIH DREVES TER NAMIZNEGA GROZDJA Kivi (Actinidia deliciosa)

135

Cvetni popki kivija tik pred odpiranjem

Plodovi drobnoplodnega in gladkega kivija (bavarski kivi) v asu razvoja.

Znailnosti: Kivi izvira iz Kitajske, od tam se je raziril na Novo Zelandijo. Ime je dobil po kiviju, avtohtonem ptiu tega otoja. Kosmata lupina ploda namre spominja na perje

tega ptia neletalca. Nekoliko veje zanimanje za to sadno vrsto se je v svetu pojavilo v osemdesetih letih prejnjega stoletja, prej je bila pridelava vezana skoraj izkljuno na nje-