LETNIK 8. - [T. 90 - JANUAR 2001 - 600 SIT, 48 HRK POZOR!

BRANJE TE REVIJE
LAHKO VPLIVA NA
VA[E @IVLJENJE

ISSN 1318-1777

Posmrtni
telefonski klici
Darwin
ni imel prav
@itni krogi
v Sloveniji
Je ~lovek hibrid?
CELICE 'SLI[IJO' TELEFON
 ZA DRU@INSKO KNJI@NICO
TELO KLI^E PO VODI
Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da
si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem
navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.
Cena: bro{irane 2.900 SIT
trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Vonjajte in oku{ajte popke
in drevesni sok, prislanjajte u{esa
in poslu{ajte notranji {epet debel.
Spoznajte na~ine in vaje
za zajemanje zdravilne energije dreves
v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede
na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI
IN NASVETI
^ajne me{anice za vse vrste tegob
in {e nasveti, s katerimi se jih da
olaj{ati, je zbral v svoji knjigi
starosta slovenskih zeli{~arjev
Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~
kot 100 izbranih receptov in na
stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[
V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj
se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne
bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i,
da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med
dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana
 Misteriji
LETNIK 8. - [T. 90

9
januar 2001

23
Neznane ~love{ke rase Celice
Je ~lovek nastal kot hibrid razumejo signale
poskusov v zelo daljni Dopustna vrednost se-
preteklosti? vanja ne jam~i
za za{~ito zdravja

13 30
Molimo pred spanjem Vesolje ima
Slabe misli in ob~utenja 155.521.981.589.103 let
posameznikov Vedski misleci so imeli
se prena{ajo na ves zelo razvito znanstveno
~love{ki rod pojmovanje vesolja

18 38
Darwin ni imel prav? Duh kapetana Blacka
Prepovedana Senca pilota {e vedno
arheologija 1 blodi v kraju, kjer ga je
doletela smrt

19
@itni krogi v Sloveniji
Z umom ustvarjeni vzorci
obnavljajo mre‘o mag-
netnega polja Zemlje
41
Posmrtni dogovori
Skrivnostni telefonski klici
iz onstranstva

43
Sorodne du{e
21 niso lo~ene
Idi po ta bol{i kruh Kako du{e posku{ajo
Pekarna prodreti do svojih bli‘njih,
vitaliziranega kruha da bi jih potola‘ile

Misteriji 3
 P ISMA [MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA
Je Pre{eren inkarniran?
Ilustrirana mese~na revija
Misteriji M oja ‘elja oziroma pro{-
nja se Vam bo morda
zdela nekoliko nenavadna,
Naslov uredni{tva: ~udna, morda sme{na ali
Revija Misteriji, celo neumna, toda ne mo-
[martinska 10, 1000 Ljubljana rem si kaj, da Vam ne bi
Tel.: 01/231-93-60, kljub temu pisala. V~asih
fax: 01/230-16-27 se v mislih spra{ujem, ali
se je najve~ji slovenski pes-
Elektronska po{ta: nik France Pre{eren kdaj
ara@zalozba-ara.si inkarniral, in ~e se je, kdaj
se je to zgodilo, kje je ‘ivel,
Izdaja: kaj je bil po poklicu, kaj je
ARA Zalo`ba d.o.o., po~el v (naslednjem) ‘ivlje-
Cigaletova 5, Ljubljana nju in podobno. Spra{ujem
se tudi, ~e morda kak{na
Direktor zalo`be: njegova inkarnacija ‘ivi tu-
Jo‘e Vetrovec di v na{em prostoru in ~a-
su, tukaj in zdaj? Ali je mo‘-
Odgovorni urednik: no, da bi na to moje vpra{anje
Jo`e Vetrovec odgovoril nekdo od Va{ih
bralcev - jasnovidec, mor-
Oblikovanje: da kak{en radiestezist, sen-
J&V zitivec ali nekdo s telepat-
skimi sposobnostmi.
Ra~unalni{ki prelom: Veste, prav hecno se mi
Luka Zlatnar zdi, da bi se inkarnirani
Pre{eren kot u~enec moral
Lektoriranje: v {oli u~iti svojih lastnih
Lili Epih pesmi ali da bi kot u~itelj
ali kulturni delavec moral
Tajni{tvo in naro~nine: celo pripraviti proslavo ob
Lilijana Knez 200-letnici svojega rojstva!
Jasnovidci, telepati, ra-
Oglasno tr`enje: diestezisti, senzitivci - pro-
Jo`e Marolt sim za pomo~! Vsaj eden
od Vas naj mi odgovori na
Prodaja po po{ti: moje vpra{anje v Misteri-
jih, zelo mu bom hvale‘na.
Vanda Klop~i~
^e se bo to zgodilo, mu
bom osebno zaupala {e dru-
Odprema po{iljk po po{ti:
gi, globlji razlog, zakaj si
Franci Hemler
‘elim te podatke.
Ljuba, Kranj
Fotoliti:
GApro d.o.o. Tudi nas zanima, kaj nam
bodo sporo~ili na{i bralci.
Tisk:
Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Skrivnosti Misterijev
V vam pi{em to pismo, S ki se mi zdi zelo pri-
Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Pro- trenutnem navdihu
daja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5,
Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, zato sem utrgala list iz zvez- vla~na in zanimiva. Pi{em
ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % ka, edina stvar, ki mi je pri
popusta. @iro ra~un: 50101-601-274645. roki.
Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602. Ker sem utrujena, sem
4
revijo samo prelistala in v
pismih bralcev opazila pis-
mo ’’Nesre~na bralka s Ptuja’’.
Revijo sem naro~ila {ele
ta mesec, tako niti ne vem
za kraj Sv. Fo{ka v Istri.
Vendar me o tem zanima
nekaj ve~, zato vas prosim
za naslov gospe s Ptuja. ^e
niste na{li prevoza zanjo,
sem jo kak{en jesenski vi-
kend pripravljena v Istro
peljati jaz.
Imam sicer nekaj pogo-
jev:
- Biti mora potrpe‘ljiva,
ker imam Renault 4, letnik
1990 (kar se stro{kov ti~e, bi
mogo~e delili samo stro{ke
AMZS - do zdaj me sicer {e
ni pustil na cedilu, vendar
~lovek nikoli ne ve).
- Popeljati me mora v
skrivnosti Misterijev in ener-
gij, ker sem {e nova v tem.
Imam {e eno pro{njo.
Imam tri zadnje knjige gos-
poda Ivana Mohori~a, prva
pa je ‘e razprodana. Se jo
da mogo~e {e kje kupiti?
Kaj pa (Daniken?) ”Vojna
bogov”? V antikvariatih je
nikjer nimajo, v knji‘nici
pa tudi ne.
@e vnaprej se vam zah-
valjujem za odgovore in
vas lepo pozdravljam.
Manca, Roga{ka Slatina
Hvala za ponudbo, gospa iz
Ptuja je ‘e bila v cerkvi sv.
Fo{ke. Ker je bilo ve~ ‘elja, smo
organizirali skupinska poto-
vanja z agencijo Quo Vadis.
Knjig, ki jih navajate, tudi
mi nimamo. Bralce prosimo, da
na{i bralki knjigo posodijo.
Nekaj me je vleklo
k njej
em bralec va{e revije,
pa vam zaradi dogodkov,
ki so se mi pripetili pred
leti, pa nikakor ne najdem
ALI ara@zalozba-ara.si
razlage zanje. Veliko raz-
mi{ljam o tem in vam pi-
{em v upanju, da bi mi vi
ali kdo od va{ih bralcev
lahko pomagal oziroma raz-
lo‘il, za kaj gre ali na koga
se lahko obrnem.
Zgodilo se je pred peti-
mi leti. Mama je bila v kli-
ni~nem centru zaradi ope-
racije. Vsak dan sem v skr-
beh hodil k njej na obisk.
Tudi tisti dan je bila gne~a
v ~asu obiskov kot vedno.
Le‘ala je v ~etrtem nad-
stropju. Kot vedno sem se
tudi tokrat zrinil v dvigalo
in ~akal, da me popelje v
~etrto nadstropje. Stal sem
v kotu in zaskrbljeno raz-
mi{ljal. Dvigalo pa se je
ustavilo {e v prvem nad-
stropju in takrat se je zgo-
dilo:
Proti dvigalu se je pri-
bli‘evala in vstopila ‘en-
ska srednjih let v beli halji.
Mogo~e zdravnica, obraza
si nisem zapomnil. Naen-
krat pa se je v meni nekaj
premaknilo in me dobe-
sedno vleklo proti njej, kar
pa nisem bil jaz oziroma
moja volja. Postajalo je vse
mo~nej{e in mo~nej{e. Z
obema rokama sem se pri-
jel za dr‘alo v dvigalu in se
upiral. ^util sem, kako me
dviguje in ho~e iztrgati iz
kota dvigala, kjer sem se z
vso mo~jo dr‘al za ro~aje.
Med tem je dvigalo prispe-
lo v ~etrto nadstropje, ‘en-
ska je izstopila in od{la.
Takrat je tudi nevidna sila
ali energija popustila. Spet
sem trdno stal v dvigalu, le
da so se mi kolena {ibila od
strahu. ^lenke na rokah pa
sem imel ~isto rde~e od dr‘a-
nja. Tako sem se {e neka-
jkrat peljal z dvigalom gor
in dol. Tisti dan nisem {el
obiskat mame, ~eprav sem
pri{el od dale~.
(Nadaljuje se na 8. strani.)
 ZANIMIVOSTI
kovodni akvarij, so si izmis-
MEDUZA PROTI STRESU lili meduzo-robota. Splavili
so jo na nedavni razstavi Ro-
A kvariji ‘e dolgo veljajo za najbolj{e naravno pomirjeva-
lo. Mnogo znanstvenikov je sku{alo ugotoviti, katera
riba naj bi najbolj pomirjala. In kaj je tisto, kar pomirja: bar-
bodex 2000 v Yokohami na
Japonskem.
va, oblika, gibanje, kombinacija vsega tega ali {e kaj druge- Akvarijska meduza, so po-
ga? Japonci so naposled ugotovili, da bolj kot katera koli riba udarili na razstavi, naj bi bila
pomirja - meduza. To je sicer klobu~njak in ima z ribo le toli- nova doma~a pomirjevalna
ko skupnega, da plava v morju. Ampak sporo~ilu, da je medu- terapija. [tirinajst centimetrov visoka meduza, dopolnjena z
za tisto ‘ivo bitje, ki naj bi najbolj pomirjalo, niso dodali lovkami, ki jo napaja son~na energija ali pa akvarijska svetil-
nobene razlage. Vendar pa je sporo~ilu sledila norost seda- ka, elegantno plava po akvariju in ne po~ne ni~ drugega, kot
njega tehnolo{kega sveta. Ker je meduza morska ‘ival, ve~ina da se izogiba ribam. Izdelovalec Takara upa, da bo sto{tiri-
ljudi pa ima zaradi enostavnej{ega ali bolje re~eno edino deset dolarjev vredna meditativna meduza navdu{ila vse
mo‘nega vzdr‘evanja v doma~em ali delovnem okolju slad- tiste, ki ‘ivijo v stresu. D

^ESEN VSE BOLJ KITI POJEJO

V SOBOTO K SVETI FO[KI
POPULAREN Tretjo soboto v februarju, 17. februarja 2001, bomo DRUGA^E

N ekdaj so bile dame zelo

prijazne do mo‘, ki so
spet obiskali cerkev svete Fo{ke v Istri. Vse, ki jih za-
nima skupinska meditacija, vodil jo bo bioterapevt
@eljo Vragovi}, vabimo, da gredo z nami.
Z nanstveniki ‘e dolgo
preu~ujejo zvoke, s ka-
terimi se sporazumevajo vod-
zaudarjali po ~esnu. Danes
jim hitro ponudijo kak osve- Organizacijo obiska smo poverili turisti~ni agen- ni sesalci, predvsem delfini
‘ilni bonbon ali ‘ve~ilni gu- in kiti. Zvoki, ki jih spu{~ajo
ciji Quo Vadis iz Ljubljane, ki vas bo na isti dan
mi. A slava ~esnu je ve~na samci grbavega kita, so zna-
popeljala {e na ogled znamenitih mumij v Vodnjanu
in spet vse ve~ja. V knjigar- ni, saj so jih znanstveniki
in na istrsko kosilo.
ni revije Misteriji najdete dobro preu~ili in ugotovili,
Podrobnosti in prijave po telefonu: 01/519-74-59.
knjigo ^esen, ~ude‘no hra- da se kiti iz razli~nih ocea-
nilo, ki je posve~ena zgolj zdravilnim u~in- pa je, da udele‘enci poskusa niso zaudarja- nov ogla{ajo razli~no.
kom ~esna. V svetu pa se {iri glas, povze- li, niso jim dajali ~esna v strokih, marve~ Nemalo pa so bili prese-
mamo ga po ameri{ki reviji Atherosclero- 900 mg ~esnovega prahu na dan. ne~eni avstralski raziskovalci,
sis (1999, 144:237-249), da ~esen ne le pre- O ~esnu je napisanih ‘e ve~ kot 1000
pre~uje nastajanje ateroskleroze, marve~ jo {tudij, v katerih je mogo~e najti dokaze, da
tudi zmanj{uje. redno u‘ivanje ~esna ne deluje dobro le na
Vest je seveda razveseljiva, saj naj bi zdravje srca in obto~il, marve~ dobro de-
~esen bistveno vplival na zdravje ljudi, ki luje pri prepre~evanju raka, zdravljenju in-
imajo resne probleme s cirkulacijo krvi ali fekcij in pri antioksidantski za{~iti, ‘e dol-
so k temu nagnjeni. Trditev o zdravilni go pa je znano, da redno u‘ivanje ~esna
mo~i ~esna je ameri{ka strokovna revija zni‘uje srednje povi{an krvni tlak, zavi-
objavila po tem, ko so {tiri leta v ra nenormalno zgo{~evanje krvi
dvojno slepem poskusu ugo- in na splo{no dobro deluje na
tavljali, ali res ~esen ne le ‘ile. Prav te pa so odraz ki so ugotovili, da sedaj “po-
prepre~uje, marve~ tudi na{e dejanske starosti. jejo” samci druga~e. Sydney-
zmanj{uje ‘ilne obloge, Pri vsem tem pa je ski raziskovalec Mike Noad
ki o‘ajo svetlino ‘il in treba poudariti, da ~e- je namre~ ugotovil, da na avst-
povzro~ajo resne ok- sen nikoli ne more za- ralski pacifi{ki obali samci
vare. Znanstveniki so menjati zdravil, ki de- grbavega kita od leta 1997
ugotovili, da ~esen lujejo tako reko~ ta- pojejo druga~no pesem, kot
zmanj{a ve~anje pla- koj. Vse njegove do- so jo do tedaj, staro pa so pov-
kov za 6 do 18 od- bre lastnosti so odraz sem pozabili. Menijo, da je
stotkov, po {tirih le- ne nekajtedenskega nekaj kitov z zahodne obale
tih rednega jemanja ali mese~nega, marve~ za{lo in so kon~ali na drugi
pa so opazili tudi ve~a- nekajletnega rednega strani Avstralije in pa~ “poje-
nje ‘ilne svetline. Res zmernega u‘ivanja. D jo svoje pesmi”. D

Misteriji 5
 Kozmobiolo{ki
Misteriji koledar za
za naro~nike 10 % ceneje
Obdarite sebe in prijatelje z revijo, ki vas popelje
januar 2001
od vsakdanjih skrbi in vam odstira poglede na stvari
in dogodke, ki zanimajo vedo‘eljne po vsem svetu. 25.12. ob 18:22 Pon. 25.12. 25.12. ob 18:22
Bere jo mlado in staro, naro~ite jo {e vi! Tor. 26.12.
Vsak naro~nik postane ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje in Sre. 27.12.
27.12. ob 22:25
prejme ~lansko izkaznico, s katero lahko uveljavlja {tevil- ^et. 28.12.
ne popuste pri nakupu knjig, pri bivanju Pet. 29.12.
v zdravili{~ih, pri nekaterih turisti~nih programih, 29.12. ob 22:14 29.12. ob 22:14
Sob. 30.12.
v {tevilnih zasebnih ordinacijah, v nekaterih trgovinah... 30.12. ob 11:27 Ned. 31.12.
^e je revija darilo za rojstni dan, obletnico poroke ali
Pon. 1.01.
kako drugo prilo`nost, ~estitko po{ljemo iz uredni{tva. 1.1. ob 23:15
Tor. 2.01.
Revijo naro~ite z naro~ilnico, s fotokopijo naro~ilnice, 2.1. ob 23:33 2.1. ob 23:33
po telefonu na {tev.: 01/231-93-60, Sre. 3.01.
po telefaksu na {tev.: 01/230-16-27, 4.1. ob 07:58 ^et. 4.01.
po E-mailu ara@zalozba-ara.si.
Pet. 5.01.
Letna naro~nina z 10 % popustom je 6.480 SIT,
pla~ljiva v treh letnih obrokih po 2.160 SIT. 6.1. ob 15:00 Sob. 6.01. 6.1. ob 15:00

Misterije lahko preberete {e preden 6.1. ob 16:45 Ned. 7.01.

 so na prodajnih policah. 8.1. ob 14:10 Pon. 8.01.

Tor. 9.01.
9.1. ob 21:25 9.1. ob 21:25
Misteriji, s popustom 10 % 10.1. ob 13:45
Sre. 10.01.

; Da, naro~am revijo na naslov: 12.1. ob 13:27

^et. 11.01.

Pet. 12.01.
Ime in priimek: ......................................................................................................... 13.1. ob 02:19 13.1. ob 02:19
Sob. 13.01.
Ulica in hi{. {tev: ....................................................................................................
Ned. 14.01.
14.1. ob 15:05
Po{t. {tev. in kraj: .................................................................... Pon. 15.01.

… Da, po{ljite ~estitko v mojem in va{em imenu.

16.1. ob 13:36 Tor. 16.01. 16.1. ob 13:36

16.1. ob 20:03 Sre. 17.01.

; Pla~nik naro~nine je: 19.1. ob 04:37

^et. 18.01.
Pet. 19.01.
Ime in priimek ........................................................................................................... 20.1. ob 10:50
Sob. 20.01.
20.1. ob 10:50

Ulica in hi{. {tev ...................................................................................................... 21.1. ob 15:58 Ned. 21.01.

Pon. 22.01.
s kartico † EU † LB † AMEX 24.1. ob 04:44
Tor. 23.01.
{t. kartice: 24.1. ob 14:08 Sre. 24.01. 24.1. ob 14:08

veljavnost do: podpis .........................................................................

Po{t. {tev. in kraj ...................................................................... Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knji-
`ici Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.
6Po{ljite na na{ naslov: Revija Misteriji, [martisnka 10, 1000 Ljubljana.
 Ve~erno zvezdno nebo v januarju
Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku januarja; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu
oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetle{e zvezde izslediti tudi na nebu.
Glavna ozvezdja in zvezde
Ju‘na stran neba: Na ve~ernem nebu
kraljuje ble{~e~e in zares vpadljivo oz-
vezdje Orion, vidno srednje visoko na
jugu. ^e podalj{amo tri zvezde v Orio-
novem pasu v levo, naletimo na najsvet-
lej{o zvezdo Sirij (Sirius) v ozvezdju
Veliki pes. Sirij skupaj z levo zvezdo v
Orionu, Betelgezo, in glavno zvezdo
Malega psa, Prokijonom, ki stoji vzhod-
no od Oriona, sestavlja veliki zimski
nebesni trikotnik. Pod Orionom zasledimo
manj izrazito in znano, zna~ilno zimsko
ozvezdje Zajec, nad Orionom pa le‘ita od
vzhoda proti zahodu najprej ozvezdje
Dvoj~ka z zvezdama Kastorjem in Poluk-
som ter nato ozvezdje Bik z Aldebara-
nom. Od juga proti zahodu najdemo {e
ozvezdja Kit, Oven, Ribi in Pegaz.
SEVERNA STRAN NEBA: Tu so v glavnem
nadobzorni{ka ozvezdja. Kasiopeja le‘i
zahodno (levo) od Severnice, Veliki
medved (Veliki voz) pa vzhodno (des-
no) od nje. Med obema opazimo oz-
vezdja Kefej, Mali medved (Mali voz)
in Zmaj. Pod Velikim medvedom le‘i le
malo nad obzorjem komaj opazno oz-
vezdje Lovska psa. Na vzhodu pravkar
vzhaja ozvezdje Lev, na severozahodu
pa razpoznamo del ozvezdja Labod z
glavno zvezdo Denebom in ozvezdje
Lira z glavno zvezdo Vego.
Nad glavo: Okoli nadglavi{~a (zenita)
spoznamo ozvezdje Voznik z glavno
zvezdo Kapelo (Kozo) in ozvezdje Perzej,
ki se na zahodu priklju~uje na Andro-
medo.
Rimska cesta se razteza ~ez vse nebo.
Skoraj navpi~no se dviguje na jugovz-
hodu, gre ~ez nadglavi{~e in se spu{~a
proti severozahodu.
Planeti
Venera sveti nad zahodnim delom
obzorja kot Ve~ernica. V za~etku mese-
ca zahaja okoli 20. ure 20 minut, skoraj
{tiri ure za Soncem.
Mars v ozvezdju Device je jutranji pla-
net; viden je od 2. ure 30 minut dalje.
Jupiter in Saturn sta {e vedno navi-
dezno blizu skupaj (za iztegnjeno pest
roke) v ozvezdju Bik; vidna sta skoraj
vso no~, saj zahajata po 4. uri.
Pomembnej{i pojavi
3. 1.: Zemlja je najbli‘e Soncu, od-
daljena 147,1 milijona kilometrov in se
giblje s hitrostjo 30,3 km/s.
9. 1.: Popolni Lunin mrk, viden tudi
iz Evrope. Popolna faza mrka: za~etek
je ob 20. uri 50 minut, sredina je ob 21.
uri 21 minut, konec je ob 21. uri 52
minut. Tega dne Luna vzide okoli 15.
ure 15 minut, {~ip nastopi ob 21. uri 24
minut, tako je iz na{ih krajev viden ves
potek mrka. D
Misteriji 7
P ISMA
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Od takrat me preganja ne-
{teto vpra{anj. Kak{na sila je
bila to? Kak{en je bil njen na-
men? In kaj bi bilo, ~e bi?
Drugi dogodek pa je po-
vezan s tako imenovanimi
’’Zemeljskimi brati’’.
Hodil sem ob Ljubljanici,
od Tromostovja proti [u{tar-
skemu mostu, ko me je naen-
krat nekdo prijel pod ramo in
rekel: “Pozdravljen zemeljski
brat.” Nenadno sem se obrnil
in videl, da me pod roko dr`i
~rn mo{ki, zelo lepo urejen, z
brado, nekje petdesetih let.
Mislil sem, da kdo spet kaj
`ica. Nekaj mi je za~el pripo-
vedovati na u{esa, pa se nika-
kor ne morem spomniti kaj.
Nato pa me je spustil in v tre-
nutku izginil. Izginil je v del~-
ku sekunde. Oziral sem se na
vse strani. Z ene strani je bila
Ljubljanica, z druge visok zid,
pred in za menoj pa nekaj
deset metrov prazna ulica.
Tudi v zvezi s tem me mu-
~i ni~ koliko vpra{anj. Kdo so
zemeljski bratje in kam je v
trenutku izginil? Kaj mi je pri-
povedoval na u{esa in zakaj
se ne morem ni~esar spom-
niti, kar mi je povedal?
Zelo bi vam bil hvale‘en,
~e bi mi vi ali kdo izmed va-
{ih bralcev lahko pomagal pri
razjasnitvi teh dogodkov. Ne-
mara pa je {e kdo do‘ivel kaj
podobnega?
Po{iljam tudi svoj poln na-
slov in prosim, da ga zadr‘ite
v uredni{tvu oziroma ga po-
sredujete le tistim, ki so mi
pripravljeni pomagat.
[ifra pa naj bo ’’Zemeljski
brat’’.
Nestrpno poln upanja pri-
~akujem va{o naslednjo {te-
vilko revije in se vam vnaprej
najlep{e zahvaljujem za po-
mo~.
Zemeljski brat, Drago
8
Spo{tovani!
V elikokrat sem `e sli{ala
o tako imenovani BELI in
^RNI MAGIJI. Zanima me,
kak{na je razlika med njima,
kak{na sta mo~ in na~in de-
lovanja in kako se lahko pred
njima za{~itimo. Zanima me
tudi, ~e se kdo v Sloveniji uk-
varja z eno ali drugo magijo
in ~e mi lahko pomaga pri
re{itvi mojega problema.
Moj naslov je v uredni{tvu
pod {ifro: ^RNA ALI BELA.
Vsem se `e vnaprej zahva-
ljujem!
Rozeta mi je premalo
K
upila sem rozeto in ni-
halo, pa se mi zdi vse
tako u~eno. Ali je {e kak{na
bolj preprosta kot ta, ki je
naprodaj.
Slavka, Ljubljana
Rozet je veliko, vsaj toliko,
kolikor je avtorjev. V vsako delo
se je treba malce poglobiti. Ne gre
kar takoj obupati. Seveda pa se
je treba tudi z radiestezijo uk-
varjati postopoma, mojster po-
stanete z veliko vaje {ele ~ez
mnogo let. ^e prelistate stare
Misterije, boste na{li natan~ne
napotke za delo z nihalom in
rozetami, naprodaj pa je tudi
skripta za te~aj radiestezije. Ne-
nazadnje pa je najbolj{a pot za
za~etnika, da ga kdo v radieste-
zijo uvede. V Ljubljani so vsake
toliko ~asa te~aji, ki jih vodi avtor
rozete Igor Ziernfeld. Pokli~ete
ga lahko po tel.: 01/721-25-81.
Naslovi verziranih oseb
za borbo proti magiji
H vala za revijo. V njej je ve-
liko zanimivega, so pa v
sistemu “mejnega” tudi dolo-
~ene pasti.
Ves sistem New agea, o
katerem v glavnem govori
va{a revija, temelji na samo-
uresni~evanju. Sama sebi lah-
[ MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA
ko pomagam, se odre{ujem
ipd. Energij je okrog nas res
polno. Past v vsem tem pa je,
da dostikrat ne vemo, od kod
pride energija v ~loveka, tudi
~e jo po{ilja zdravilec navad-
no pomaga dolo~en ~as, nato
pa u~inek popusti.
Sem prakti~na katoli~anka
in verjamem, da je, kar ni od
Boga, proti njemu. Gibanje
Prenova v Duhu v katoli{ki
cerkvi mi je odprlo o~i, da
sem spregledala, da zdravi
samo Jezus Kristus v Cerkvi
in razen njega ni drugega zdra-
vilca.
Veliko ljudi ima po sean-
sah z zdravilci probleme, de-
presiije. Bralka iz Ljubljane
(oktober 2000) potrebuje po-
mo~; svetujem ji obisk pri
katoli{kem duhovniku in mo-
litve za osvoboditev. Jasna
beseda - jasen odgovor. Ena-
ko velja za {ifro “Nujno”.
Samo verziran duhovnik, po
mo`nosti iz gibanja Prenova v
Duhu in eksorcist, ki jih je
nekaj v Sloveniji, imenovanih
od {kofa, iz`enejo “ta ~rnega”.
Sama imam visoko izo-
brazbo, sem pa tudi mislila,
da razne energije in podobno
lahko ~loveku trajno pomaga-
jo. @al je vse to velika prevara
sistema New age dobe, ki je na-
stopila zato, da zapolni duhov-
no praznino po padcu velikih
sistemov totalitarizma.
^e kdo od bralcev izrecno
‘eli, mu lahko dam naslov
verziranih oseb za borbo proti
magiji, zanesljivo pa bo potre-
ben temeljit premik v ‘ivljenju
v smeri proti Ljubezni, ki je
kr{a~nski Bog in ki osebno
‘eli dobro vsakemu ~loveku,
tudi vam, gospod urednik.
Lep pozdrav
Darja, Ljubljana
Vitalizator Hydronic
I mam ~isto resno vpra{anje:
Ali vitalizator Hydronic
res obstaja? Bral in sli{al sem,
ALI ara@zalozba-ara.si
da je bil v vodah mariborskih
Treh ribnikov, da je dobil tri
ali {tiri zlate medalje po sve-
tu, da so njegov u~inek meri-
li razli~ni strokovnjaki, ne
nazadnje ste ge imeli napro-
daj v reviji Misteriji {e pred
nekaj {tevilkami. Ko sem ga
hotel naro~iti, jih ni bilo. Ne
vem, ali jih ni bilo ve~ ali jih
{e ni bilo. Ali lahko ra~unam,
da bi ga kupil kmalu? In kje
se dobi? V trgovinah, kjer
prodajajo in{talacijski materi-
al jih ni videti in tudi ni~ ne
vedo o tej napravi. Vi pa ste
o tem poro~ali ‘e nekajkrat in
objavljali fotografije. Kjer naj
ga torej naro~im?
Lep ekolo{ki pozdrav
Vlado, Kamnik
Revitalizator Hydronic nasta-
ja v majhnih serijah, je povsem
ro~ni izdelek. Po svetu jih je doslej
nekaj ve~ kot petdeset. V glavnem
so v razli~nih laboratorijih, na
razli~nih in{titutih, zavodih, na
farmah, v pekarnah, tiskarnah, pa
v zdravili{~ih in tudi v nekaj do-
movih.
Fizi~no je na ogled v trgovini
Aurea v hali A v BTC v Ljubljani,
o njegovem nakupu pa se najla‘e
dogovorite, ~e pokli~ete na {tevil-
ko 041/727-899.
Pomo~ pri ~rni magiji
O gla{am se vam predvsem
zato, da vam posredu-
jem naslov, na katerem lahko
bralke dobijo pomo~ v zvezi
s ~rno magijo in ostalimi te‘a-
vami. Va{o revijo redno pre-
biram in dejansko izpolnjuje
svoje poslanstvo.
Posredujem vam samo te-
lefonsko {tevilko, ostale po-
datke bosta pa bralki ‘e dobili
od gospe. Telefon na katerega
lahko pokli~eta je 04/252-1829
[e naprej vam ‘elim obilo
upsha, va{a zvesta bralka.
Melita, Kranj
 Je ~lovek nastal kot hibrid poskusov v zelo daljni preteklosti?

Neznane ~love{ke rase

A
li si je v daljni preteklosti padla zaradi neke globalne katastrofe,
neznana super rasa privo{~ila ki je uni~ila tudi dinozavre? Razen iz-
najbolj nenavadne poskuse redno redkih ostankov, danes nimamo
genetskega in‘eniringa na Zemlji? So dovolj ~vrstih dokazov, ki bi dokazovali,
poskusi, neverjetni in grozotni, med da je tudi v poznem mezozoiku ‘ivela
drugim vklju~evali tudi transplantaci- vrsta inteligentnih bitij, podobnih mo-
jo ~love{kih glav na koze, orle, konje go~e celo ~loveku. Nekateri menijo, da
itd.? So spake, o katerih beremo v je celo sam pra~lovek s pomo~jo neze-
raznih mitolo{kih izro~ilih, dobesed- meljskih bitij ustvarjal genetski in‘e-
no zami{ljene in sestavljene iz delov niring in se igral z geni?
ve~ vrst ‘ivih bitij? So ta vpra{anja ne-
verjetna ali celo preve~ fantasti~na, da
bi bila mogo~a?
Za dana{njega ~loveka so res uto-
pisti~na in marskido bo zamahnil z roko
in rekel: traparija. Toda berite naprej, ker
je ta traparija neko~ resni~no obstajala
v zgodnji dobi nastajanja ~love{tva, pri-
povedi o nekdanji super rasi na Zemlji

Razen izredno redkih

ostankov, danes nimamo
dovolj ~vrstih dokazov,
ki bi dokazovali, da je
tudi v poznem mezozoiku
‘ivela vrsta inteligentnih
bitij, podobnih mogo~e
celo ~loveku.
pa so ostale zapisane v analih zgodnjih
civilizacij, v obliki mitov in legend. Celo
nekateri resni znanstveniki, ki se ukvar-
jajo z genetiko, so zadnja leta pripravlje-
ni delno priznati, da je nekaj na tem.
NEBESNO TELO
Problem ti~i le v verovanju v popolni PADLO NA ZEMLJO
primitivizem zgodnjih prebivalcev na Vse do sedaj omenjeno se je dogaja-
Zemlji. ^e so bili prvi ljudje tako primi- lo pred mnogimi milijoni let, v obdobju, jeno, da je ob koncu krede padlo na
tivni kot domnevamo, kdo se je potem ko je na Zemlji {e vladal kaos, torej v Zemljo nebesno telo, ki je povzro~ilo
lahko ubadal z genetiko? Neznana bitja obdobju, ki je prehajalo iz mezozoika v globalno katastrofo. Kaos, ki je pri tem
iz vesolja ali celo ostanki neke rase, ki je terciar, ali natan~neje povedano, iz kre- nastal, je o~itno trajal ve~ stoletij ali celo
svoj vi{ek do‘ivela v mezozoiku in pro- de v paleogen. Danes je geolo{ko potr- tiso~letje, dve, da so se elementi umir-

Misteriji 9
N EZNANE ~ LOVE {KE RASE
ili, dogodki pa stekli po novih tirnicah.
Zanimivo je, da kaos omenjajo vse sve-
tovne kozmologije. S kaosom pri~enjajo
zgodbo o novem ‘ivljenju, o nastajanu
bogov in njihovi vladavini. In {ele na
koncu, po mnogih poskusih stvarjenja,
pride ~lovek, tak{en, kot ga poznamo
danes. So vse te zgodbe o kaosu, prvo-
bitnih bogovih in prvih ljudeh le plod
bujne domi{ljije, neznanih pripovedov-
alcev pripovedk, v katere naj bi za~eli
verjeti ljudje zgodnjih civilizacij?
Vse bolj o~itno postaja, da pripovedi
o kaosu temeljijo na resni~nih dogodkih,
s tem pa tudi pripovedi o genetskih
poskusih. Kdo jih je izvajal, ne moremo
re~i, toda za prebivalce, do katerih so
izro~ila pri{la ali pa so celo sami bili
udele‘eni poskusov, so morali izvajalci
biti bogovi; bodimo iskreni, takratni iz-
vajalci bi bili bogovi tudi za dana{nje
genetike. Za primer naj navedem po-
datek, ki sem ga pred leti dobil v ame-
ri{ki reviji American Scientist: “Emma
Han, prebivalka ameri{kega mesta Lon-
don, se je s svojo dru‘ino nekega dne
odpravila na izlet v bli‘nje gore. Ker
gorovja niso dobro poznali, so se v njem
izgubili in se po nekajurnem napornem
pe{a~enju po brezpotjih zna{li v bli‘ini
naselja Glen Rose. Iz stene, na kateri so
sloneli in opazovali naselje pod njimi,
je {trlel nekak{en predmet, ki jo je po
videzu spominjal na kovino. Kljub vsem
prizadevanjem, da bi ga izvlekli iz kam-
nite gmote, ja ta ostal trdno ujet vanjo.
Izgubljenci so na koncu odne-
hali in od{li v dolino. Emmi
Han ta najdba ni dala miru in
tako se je po nekaj tednih zo-
pet odpravila na najdi{~e, tok-
rat v spremstvu prijateljev. Ker
je predmet po drugem posku-
su, da bi ga na silo izvlekli iz
skale, ostal ~vrsto v njej, so se
odlo~ili, da ga izkle{ejo. V kam-
nito gmoto so naredili 15 centi-
metrov globoko in 25 centimet-
rov {iroko luknjo. V rokah so
dr‘ali kladivo z zlomljenim
ro~ajem. Najdba bi zagotovo
‘alostno kon~ala v lokalnem
10
muzeju, ~e ne bi arheolog dr. Carl Baugh
pri svojem delu v neposredni bli‘ini
Glen Rosa naletel na okamenele sledove
nog zavrijev. To, kar je pretreslo ameri-
{ki znanstveni svet, je presegalo vse
meje: poleg sledov dinozavrov so na{li
tudi okamenele sledove dveh ljudi; eden
@ival je imela pod ribjo
glavo {e eno glavo,
~love{ke noge, ki so se
kon~evale v ribji rep.
Glasove je izgovarjala
razlo~no in je podnevi
govorila z ljudmi,
jedla pa ni. Ljudi je
seznanjala s pisanjem,
u~ila jih je vednosti in
raznih spretnosti.
je hodil bos, drugi pa je imel obuto ne-
kak{no nerazlo~no obuvalo! Vse to se je
dogajalo leta 1935 36. Verodostojnost
najdenin je potrdil tudi dr. Hilton Hin-
derlitter, uslu‘benec pennsylvanijske
dr‘avne univerze, ki je sodeloval v razi-
skovanju in izkopavanju ob reki Paluxi
v bli‘ini Glen Rosea. Analiza najdenega
kladiva je pokazala, da je sestava kovine:
69% ‘eleza, 2,6% klora in 0,74% ‘vepla.
Tak{na sestava kovine je za dana{nje
pojme popolnoma neuporabna. Ro~aj
kladiva je okamenel, njegova notranjost
pa porozno karbonirana. Tak{en proces
karbonizacije in okamenelosti poteka
milijone let in zato najdenina nikakor ne
more biti iz novej{e dobe.”
Za konec naj povem, da so odtisi
zavrijev stari ve~ kot {estdeset milijonov
let! Kak{na ~love{ka rasa, ~e je sploh bila
~love{ka, je takrat ‘ivela. Inteligentna je
o~itno vsekakor bila.
PRADAVNI
GENETIKI
Iz mitov lahko izlu{~imo, da je tak-
ratna neznana rasa, beri bogovi, ki je
naseljevala na{ planet, imela znanje,
sposobnost ter mo‘nost nadzorovati in
preme{~ati genetske zapise v vseh ta-
kratnih ‘ivih bitjih. O~itno se je dogaja-
lo, kakor se rado dogaja pri poskusih
vseh vrst, da je prihajalo do naklju~nih
ali zavestnih napak. Rezultat le teh pa
so bile spake, ki si jih dana{nji ~lovek le
s te‘avo zamisli in ki lahko obstajajo
samo v najbolj grozljivih no~nih morah.
Kakor koli ‘e, domnevamo lahko, da so
poskusi zavili s predvidene poti in so
bili pradavni genetiki prisiljeni uni~iti
svoje delo v celoti. Od tod tudi zgodbe,
ki se nana{ajo na uni~enje ~love{tva in
‘ivalstva na Zemlji. Iz starih zapisov je
razvidno, da so bogovi ali bog ‘e ve~krat
uni~ili vse ‘ivo na Zemlji in se ponovno
potrudili ustvariti oblike ‘ivljenja, ki bi
njim ustrezale.
To, kar sem napisal je po-
polnoma mo‘no, toda ali ima-
mo kak{ne dokaze za zgoraj
povedano? Govorim o ob-
dobju, ki sega dale~ pred ka-
kr{nem koli antropolo{kim
in arheolo{kim dokazom o
obstoju ~loveka na tem na-
{em ljubem planetu. Ne go-
vorim samo o takratnem raz-
voju vrst, ampak tudi o spre-
membah, ki so doletele prve
primerke na{e rase. Na voljo
nam je ostalo zapisanega pre-
ve~ vsega neverjetnega, da bi
 N EZNANE ~LOVE { KE RASE

to kar tako, z veliko dozo gend in starih pri~evanj,

le‘ernosti, vzeli za plod niti ne omenjam.
~iste domi{ljije. Poskusi-
mo stvari spraviti v red. ZGODOVINA
BABILONIJE
LEGENDA Kje za~eti? Za~nimo
SE SPREMENI kar v de‘eli, za katero me-
V MIT nimo, da nosi v sebi sle-
dove prve in najstarej{e
Najprej si oglejmo naj- civilizacije na svetu, vsaj
starej{e zapise. Kot sem ‘e po sodobnih datacijskih
omenil, se ve~ina teh na- metodah: v Mezopotami-
haja v mitih in legendah. ji. De‘ela med dvema re-
Mogo~e bo nekdo med kama, Evfratom na zaho-
vami pomislil, da vse to du in Tigrisom na vzhodu
ne bo ravno prepri~ljivo, ter Perzijskim zalivom na
saj so miti v bistvu samo jugu, je prizori{~e razvo-
pravljice. Kljub temu bom ja mnogih kultur. Zna-
poizkusil predstaviti moje ~ilno za to de‘elo je, da
videnje teh stvari. miti, ki so nam jih zapu-
Jezik mitov je izredno stili nekdanji prebivalci,
pester in hkrati te‘ko ra- pogosto omenjajo nasta-
zumljiv zaradi enostavne nek ~loveka prav na tem
zapletenosti same pripov- podro~ju. Mnogi ‘idovski
edi, v katero sta vme{ana pisci in preroki, ki so s
alegorija in simbolika do- svojim ljudstvom ‘iveli
godka. Enostavno pov- na tem podro~ju v pre-
edano: dogodek, ki se je gnanstvu, menijo, da kore-
dogodil v davnini, se je s~a- nine mitov o stvarjenju
som spremenil v legendo, segajo prav do ljudstva, ki
ki je ve~ji del tega dogod- je prvo postavilo temelje
ka {e opisovala tako, kot se So bogovi imeli samo {tiri prste? civilizaciji, do Sumercev.
je zgodil. Kasneje, po pre- Zgodnji neznani sumers-
teku stoletij ali tiso~letij, pa se je isti do- virov za razumevanja zgodovine in do- ki avtorji omenjajo v svojih spisih, da so
godek daljnim potomcem, zaradi vse- godkov v predpotopni preteklosti. Upo- svet pogosto prizadejale katastrofe, ki so
binske nerazumljivosti, kot so na primer {tevati jih, pa pomeni, odpreti vrata k z njegove povr{ine ob~asno izbrisale
opisi na~inov potovanj, industrijske skoraj vse njegove prebivalce. Verjeli so
proizvodnje, umetnega oplojevanja in Mit je kodirano sporo~ilo tudi, da je katastrofe mo‘no predvideti
uporabe dolo~enih vrst oro‘ij ter orodij, iz davne preteklosti. in so iz tega razloga vse svoje zapise
prikazoval v popolnoma novi lu~i. Ker shranili na varno, v mesto Sonca v Sip-
so izvirna imena izgubila pravi pomen, popolnoma novemu pristopu v prazgo- paro. To je bila modra poteza, lahko
ki je za{el iz tega ali onega razloga v dovinski tematiki, {iroko paleto mi{ljenj preberemo v njihovih zapisih, ker je
pozabo, so jih ena~ili z deli bogov ali pa in raziskovanje nekaj popolnoma nove- pri{la nova katastrofa, ki je uni~ila celo-
z opisi njim razumljivimi vsakodnevni- ga. Mogo~e se bo ob tem kdo spomnil
ten takraten svet. Pre‘iveli so si opo-
mi naravnimi pojavi. Tako se je legenda nem{kega nepoklicnega arheologa Schli-
mogli od uni~enja in se spomnili svetih
spremenila v mit. Povedano v dana{- emanna, ki je z vero v mit o Troji to mes-
zapisov na tablicah v mestu Sippara.
njem jeziku: Mit je kodirano sporo~ilo to tudi resni~no odkril. Tudi babilonske
Odkopali so jih in z njihovo pomo~jo so
iz davne preteklosti. Ko izlo~imo iz mita in asirske zgodbe o Sumercih so pripe-
vso nepotrebno navlako, dobimo ~isto ljale do odkritja tega skrivnostnega ljud- po na~rtih, ki so se nahajali poleg zapi-
zgodovinsko dejstvo. Zanemarjanje mi- stva, tudi zapisi v svetem pismu so sov, na novo zgradili mesto Babilon.
tov pomeni zanemarjanje zgodovinskih pripeljali do odkritja Hetitov, da drugih Celotni izvirni zapisi so za nas iz-
dokazov, pa tudi zanemarjanje pravih odkritij, ki so se zgodila na podlagi le- gubljeni za vedno, ~eprav se sem ter tja

Misteriji 11
N EZNANE ~ LOVE {KE RASE
{e najdejo njihovi fragmenti, ki pa so
preskromni za rekonstrukcijo. Na na{o
sre~o je imel dostop do izvirnikov babi-
lonski sve~enik boga Belusa Berossusa,
ki je napisal zgodovino Babilonije. @ivel
je v ~asu Aleksandra Velikega. Berossus
je zgodovino sestavljal po zapisih, ki
segajo dale~ pred njegovo dobo, v ~as
Sumercev. V njej opisuje nenavaden raz-
voj ~loveka, ki so ga ustvarili sumerski
bogovi, da bi jim slu‘il. Opisanih je ve~
neznanih ~love{kih ras, ki pa se niso
obdr‘ale. Sumerci so trdili, da jih je vse
kar znajo, za njihovo dobo pa so znali
kar preve~, nau~il mitski Oanes: “V
prvem letu se je pojavila neka ‘ival, ki
je bila obdarjena s pametjo. Oanes po
imenu, prihajajo~ iz Perzijskega zaliva.
Telo te ‘ivali je bilo podobno ribjemu,
pod ribjo glavo je imela {e eno glavo.
Imela je ~love{ke noge, toda kon~evale
so se v ribji rep. Glasove je izgovarjala
razlo~no. Ta ‘ival je podnevi govorila z
ljudmi, jedla pa ni. Ljudi je seznanjala s
pisanjem, u~ila jih je vednosti in raznih
spretnosti. Nau~ila jih je postavljati hi{e,
graditi templje, uveljavljati pravo in
pomagati si z osnovami geometrije.
Nu~ila jih je tudi razlo~evati zrnje iz
zemlje in nabirati sade‘e.
Skratka, navadila jih je vsega, kar je
pripomoglo k uglajenosti navad in u~lo-
ve~enju. V tistem ~asu je bilo njeno
pou~evanje tako popolno, da ni bilo
ni~esar ve~ mogo~e izbolj{ati. Ob son~-
nem zahodu se je bitje potopilo v morje
in pre‘ivelo no~ v globinah, kajti bilo je
dvo‘ivka. Bile pa so {e druge ‘ivali,
podobne Oanesu.”Stvore omenja Bero-
ssus v svojem seznamu kraljev, ki se po
letih in imenih kraljev ne razlikuje veli-
ko od ‘e omenjenega seznama. Berossu-
sov seznam najdemo pri Abidenu.
“Tu je {e nekaj kar zadeva modrost
Kaldejcev. Re~eno je bilo, da je bil prvi
kralj de`ele Alor, ki trdi, da ga je Bog
dolo~il za pastirja ljudstvu. Vladal je 10
sar. Alapar je vladal 3 sare. Amilar iz
Pantibiblona je vladal 30 sarov. V ~asu
njegovega vladanja se je neki stvor,
12
podoben Oanesu, toda napol vrag, ime-
novan Anedot, `e drugi~ dvignil iz mor-
ja. Amenon iz Pantibiblona je vladal 12
sarov. Megalarus iz Pantibiblona je vla-
dal 18 sarov. Daos, pastir iz Pantibiblo-
na je vladal 10 sarov. V ~asu njegovega
vladanja so se iz morja dvignila {tiri bitja
z dvojnim obrazom. Imenovala so se:
Euedok, Eneugan, Eneubulos in Ane-
ment. Potem je pri{el Anodaf, v ~asu Eu-
edoreska. In bili so {e drugi kralji in zad-
nji med njimi je bil Sistir (Xishuthrus).
Tako je bilo vse skupaj deset kraljev in
~as njihovega vladanja je bil 120 sarov.”
VE^ RAS
Iz paleoantropologije vemo, da je bilo
na Zemlji neko~ ve~ ~love{kih ras, ki so
izumrle ali pa so bile, sode~ po mito-
lo{kih virih, iztrebljene. @al se je Bero-
ssusovo veliko delo Zgodovina Babi-
lonije izgubilo. Citate iz njegovega dela
najdemo pri anti~nih klasi~nih avtorjih,
Apollodorusu, Abydenusu in Alexand-
ru Polihistorju. Mnoga dela klasikov
vsebujejo fragmente, ki se nana{ajo na
zgodnjo prazgodovino. Ker ne vsebuje-
jo prispodob, fragmenti, citirani iz Bero-
ssusevega dela, odstopajo od mitov in
so jih o~itno upo{tevali kot zgodovinska
dejstva.
Tako lahko beremo: “Bila je doba,
ko ni bilo ni~ drugega razen teme in
vodnih brezen, v katerih so prebivala
stra{na bitja, sestavljena iz dveh raz-
li~nih bitij. Ljudje so imeli krila, v~asih
par, v~asih dva para in v~asih celo dva
obraza. Imeli so eno telo, ampak z dve-
ma glavama; eno mo{ko in eno `ensko.
Prav tako so imeli v svojih telesih
nekatere notranje organe dvojne, `en-
ske in mo{ke. Nekateri ljudje so imeli
~love{ko telo, toda imeli so kozje noge
in na glavi kozje roge. Nekateri so ime-
li konjske noge, drugi konjski zadek z
nogami. Biki so imeli ~love{ke glave,
psi so bili sestavljeni iz {tirih `ivalskih
vrst in imeli so ribje repe; in tudi neka-
teri ljudje in druge `ivalske vrste so
imeli konjska telesa in ribje repe.”
GROZLJIVE
SPAKE
Opisom hibridov sledijo opisi og-
romnih in po videzu razli~nih ‘ivali in
velikanskih rastlin, ki so ‘ivele na nena-
vadnem svetu.
Vse to postane {e bolj pomembno,
ker smo do danes odkrili {tevilne os-
tanke nenavdnih bitij, ki so vladala
svetu pred ve~ milijoni let. To dokazuje,
da starodavni opisi le niso iz trte zviti.
Ostanke hipocentaurosov in minotav-
rov seveda nismo {e odkrili, toda to {e
ne pomeni, da jih tudi v resnici ni bilo.
Berossus govori o grozljivih spakah, z
“sestavljenih iz udov razli~nih `ivalskih
vrst”. Danes skoraj ne moremo odpreti
~asopisa, da ne bi brali o dose`kih poiz-
kusov na `ivalih ali ljudeh. Bikova plju~a
predvidevajo za nadomestek ~love{kih,
pra{i~je srce, nadomestek ~love{kemu;
ponuja se bogata paleta `ivalskih nado-
mestkov za ~love{ke ope{ane ali uni~ene
organe. Sodobna kirurgija vidi v njih
rezervne dele. Dodajmo {e kloniranje
`ivalskih vrst, ki je danes `e mogo~e in
nameravane poskuse o`ivitve izumrlih
pra`ivali. Z dana{njo tehnologijo je vse to
skoraj `e omogo~eno. Celo nekateri trezni
znanstveniki so pri~eli biti plat zvona pre-
plaha, ko so spoznali, kam lahko vse to
pelje. Toda ~love{ka radovednost je brez-
mejna in menim, da se bo preplah treznih
izgubil v brezmejnosti. ^e se radovednost
spremeni v neumnost, potem ~loveku in
vsem `ivim bitjem na Zemlji ni ve~ re{itve
in vest ne bo imela nikogar ve~ pe~i.
Stare mite ni potrebno podrobno pre-
u~evati, da bi v njih zasledili nenavadna
bitja. @e povr{no branje klasi~ne gr{ke
mitologije nam odkriva minojskega mi-
notavra, pol bika in pol ~loveka, enoro-
ga, konja z enim rogom na ~elu, krilate-
ga konja Pegaza; egip~ansko sfingo,
sestavljeno iz levjega telesa s ~love{ko
glavo. Gr{ka sfinga je bolj komplicirana
od egip~anske, saj jo sestavljajo ‘enska
glava in ‘enske prsi ter levje telo s pti~jimi
krili. Stari Grki so prav tako verjeli v
zgodbo o po{asti, imenovani Himera,
(Nadaljuje se na 46. strani.)
 Slabe misli in ob~utenja posameznikov se prena{ajo na ves ~love{ki rod
Molimo pred spanjem
Z
avest bo kmalu postala najpo-
membnej{a znanstvena tema.
Zaradi svojega temeljnega po-
mena in vpliva na razvoj drugih zna-
nosti, vklju~no z osvetljevanjem glo-
bokih filozofskih in religioznih vpra-
{anj, si to tudi zaslu`i. Vsi pri~akujemo
odgovor na vsaj tri vpra{anja, ki jih
postavil `e Kant: Ali Bog obstaja? Ali
je `ivljenje po smrti? Ali obstoji svo-
bodna volja?
Odgovori na ta vpra{anja bodo go-
tovo pozitivni in so bistvenega pomena
za vsakega posameznika in za celotno
civilizacijo,” je med drugim dejal v svo-
jem predavanju beograjski profesor De-
jan Rakovi}, ugledni udele‘enec lanske
oktobrske konfernce Nova znanost o
zavesti v Cankarjevem domu v Ljubljani
v sklopu tretje mednarodne multikon-
ference Informacijska dru‘ba IS’2000 v
Popoldansko sre~anje udele‘encev konference Nova znanost o zavesti v Cankarjevem domu v
Ljubljani v sklopu tretje mednarodne multikonference Informacijska dru‘ba IS’2000 v
organizaciji In{tituta Jo‘ef Stefan.
Zavest je ob~utljiv
notranji prikaz v obliki
elektromagnetnega polja
ionskih biotokov.
organizaciji In{tituta Jo‘ef Stefan. Ob tej
priliki je bil gost uredni{tva revije Mis-
teriji.
- Prof. Rakovi}, od kdaj se ukvarjate s
preu~evanjem zavesti?
S preu~evanjem fenomena zavesti
sem uradno za~el leta 1986, ko sem za~el
objavljati znanstvene ~lanke o zavesti.
Osnovne ideje o raziskovanju spreme-
njenih stanj zavesti, s poudarkom na
relativisti~nem pristopu k obravnavanju
problema drasti~no spremenjenega ob-
~utja subjektivnega do‘ivljanja ~asa v
teh stanjih, so se mi pojavile ‘e mnogo
prej, {e v {tudentskih dneh. Tedaj sem
se za~el zanimati za fenomenologijo in
kontrolo spremenjenih stanj zavesti v
razli~nih tradicijah Vzhoda in Zahoda.
@e tedaj sem menil, da predstavljajo
klju~ za razumevanje samega fenome-
na zavesti.
- Ali ne izvira velik del va{ega znanja
iz religioznih knjig z ezoteri~no tra-
dicijo?
Preu~il sem zelo veliko knjig in znan-
stvenih del; v mojih znanstvenih delih
brez kompleksov citiram celo paleto lite-
rarnih virov, med katerimi zavzemajo
pomembno mesto tudi knjige iz religi-
ozno-ezoteri~ne tradicije. Teh pri preu-
~evanju zavesti ne moremo zanemariti,
saj je ta empiri~na vrsta do‘ivljanja spre-
menjenih in prehodnih stanj zavesti sta-
ra nekaj tiso~ let. Znanstveni poskusi
preu~evanja zavesti pa so stari kve~jemu
sto let. Res pa je, da se z resnej{imi priza-
devanji v tej smeri sre~ujemo {ele v zad-
njih desetih letih.
- Ali bi va{ model spremenjenih in pre-
hodnih stanj zavesti lahko slu‘il kot us-
trezna biofizi~na osnova za ve~ino stanj
zavesti, ki jih sre~ujemo v razli~nih
ezoteri~nih tradicijah?
Pred desetimi leti sem predlagal bio-
fizi~ni model spremenjenih stanj zave-
sti, ki je od tedaj do‘ivel nekatere teh-
ni~ne izbolj{ave. Po tem modelu je za-
vest ob~utljiv notranji prikaz v obliki
elektromagnetnega polja ionskih bioto-
kov. To je dejansko edina hipoteza tega
modela, s katerim naj bi bilo mogo~e
razlo‘iti mo~ne spremembe v subjek-
tivnem do‘ivljanju minevanja ~asa v
Misteriji 13
M OLIMO PRED SPANJEM
spremenjenih stanjih zavesti, kot so sa-
nje, hipnoza, meditacija, u~inkovanje
halucinogenih drog, nekatera psihopa-
tolo{ka stanja in klini~na smrt.
- Kaj je zna~ilno za ta stanja?
V teh stanjih se pojavlja ob~utek, da
se “subjektivni” ~as bistveno podalj{a v
primerjavi z “objektivnim” - laborato-
rijskim in da zavest v tem ~asovnem in-
tervalu obdela bistveno ve~jo koli~ino
informacij kot v budnem stanju. Ker ta-
kih stanj ne spremlja kak{no bistveno
pospe{evanje biokemi~nih procesov v
mo`ganih, se mi je zdelo nujno upora-
biti biofizi~no relativisti~no razlago teh
fenomenov.
- Ali lahko natan~neje pojasnite “po-
dalj{anje ~asa”?
V skladu z Einsteinovo relativnost-
no teorijo je tako imenovan “subjektiv-
ni” ~as v stacionarnih spremenjenih
stanjih zavesti znatno raz{irjen v primer-
javi z “objektivnim” laboratorijskim
~asom. Zavest je povezana z elektro-
magnetnim poljem v ionskih plinskih
zgostitvah, ki v tem modelu predstav-
ljajo “centre zavestnosti” in ustrezajo
“~akram” v indijski ezoteri~ni tradiciji
ter akupunkturnim to~kam v kitajski, ki
se, kot nujno izhaja iz mojega biofizi~-
nega modela, skupaj s preostalim delom
akupunkturnega sistema v spremenje-
nih stanjih zavesti delno dislocirajo iz
telesa. ^lovek zato dobi ob~utek, da v
spremenjenih stanjih zavesti ~as te~e
mnogo hitreje kot v normalnem bud-
nem stanju. V tem procesu se ionski aku-
punkturni sistem obna{a kot elektro-
opti~na nevronska mre`a. Za njo se je v
raziskovanjih mikrovalovne resonan~ne
akupunkturne terapije izkazalo, da je v
bistvu makroskopska kvantno meha-
ni~na hologramska mikrovalovna elek-
tromagnetno-ionska nevronska mre`a.
Dodatno jo lahko moduliramo v ultra-
nizkofrekven~nem podro~ju mo`gan-
skih valov s prepisovanjem informacij
iz mo`ganskih elektrokemi~nih nevron-
skih mre`, prek mo`ganskih valov kot
14
vmesnikom, v elektroopti~no mikrova-
lovno nevronsko mre`o. Tudi to ka`e na
povezavo med akupunkturnim siste-
mom in zavestjo, pa tudi na izvore psi-
hosomatskih bolezni. O tem sicer pri-
poveduje ve~tiso~letna ezoteri~na tra-
dicija.
- Na predavanju ste celo poglavje na-
menili sanjanju...
Zaradi relativisti~nega doplerjevs-
kega preslikovanja “objektivnega”
frekven~nega spektra mo`ganskih va-
lov na subjektivno to~ko ni~te frek-
vence, biofizi~ni model spremenjenih
^lovek dobi ob~utek, da
v spremenjenih stanjih
zavesti ~as te~e mnogo
hitreje kot v normalnem
budnem stanju.
stanj zavesti predvideva v obdobju
spremenjenih stanj zavesti me{anje
normalno zavestnih in nezavednih
vsebin. To bi lahko bil biofizi~ni me-
hanizem sanjanja kot tudi halucinant-
nega asociativnega me{anja normalno
zavestnih in nezavednih vsebin. Vloga
sanjanja je v integriranju sicer z mo`-
ganskim delovanjem v budnem stanju
razslojenih normalno zavestnih in ne-
zavednih vsebin okoli enega samega
dominantnega asociativnega jedra, to
je “ego” stanja. To tudi ka`e, da medi-
tacija kot podalj{ano spremenjeno sta-
nje zavesti omogo~a hitrej{o in inten-
zivnej{o osebnostno rast. To je razlog,
da zavzema osrednjo pozicijo v jogi in
v sorodnih ezoteri~nih disciplinah.
- Kak{en je pomen dislocirane ionske
plinske strukture?
Dokler se dislocirana ionska plin-
ska struktura ne razblini, telo obkro‘a
elektromagnetno polje ionskih tokov
mo‘ganskih valov in v njem kodira-
nih miselnih ultranizkofrekven~nih
informacij.
Ko se dislocirana ionska struktura
razblini in se njena prevodnost izena-
~i s prevodnostjo atmosfere, se ionski
tokovi mo‘ganskih valov in spremlja-
jo~e ultranizkofrekven~no polje raz-
{irijo po celi atmosferi in bivajo oja-
~eni s t.i. Schumannovimi ultraniz-
kofrekven~nimi resonancami iono-
sfere, ki tako predstavlja kolektiven
spomin vseh biolo{kih vrst. O tem
morda govori Jungovo kolektivno
nezavedno.
Ta proces se periodi~no ponavlja
pribli‘no vsaki dve uri s periodi~-
nostjo ultradijalnih ritmov, s kateri-
mi se izmenjavata normalna in spre-
menjena stanja zavesti. Gre najbr‘ za
nadvse pomemben mehanizem pril-
agajanja biolo{kih vrst, s katerim so
se {irile informacije, nau~ene preko
pogojnih refleksov na nekem ozkem
podro~ju. Na to ka‘ejo nekateri eks-
perimenti z ‘ivalmi, ki jih je opravil
Shelldrake, in Mahari{ijevi poskusi z
ljudmi. To ka‘e na veliko moralno
odgovornost ljudi, saj se slabe misli
in ob~utenja posameznikov ali skupin
prena{ajo na ves ~love{ki rod. Ta
biofizi~ni model predvideva {e bolj
neobi~ajne transpersonalne zveze v
kratkotrajnih prehodnih stanjih za-
vesti, v trenutkih, ko se del ionskega
akupunkturnega sistema dislocira iz-
ven meja ko‘e. Zaradi prehoda elek-
tromagnetnega polja mo‘ganskih va-
lov iz visokodielektri~nega, to je viso-
kopolarizirajo~ega mo‘ganskega oko-
lja v nizkodielektri~no, nizkopolarizi-
rajo~e ionsko plinsko okolje, se sko-
kovito spremeni hitrost gibanja “sub-
jektivnega” opazovalca. Ti pospe{ki
so za stotine milijonov ve~ji od zemelj-
skih gravitacijskih pospe{kov, mo‘ni
pa so edino v zelo mo~nih gravitacij-
skih poljih. Zaradi popolne fizi~ne
ekvivalence inercijskih in gravitacij-
skih pospe{kov, tako imenovani prin-
cip ekvivalence, na katerem temeljita
Newtonova in Einsteinova fizika, v
omenjenih prehodnih stanjih zavesti
lahko pri~akujemo pojave, podobne

tistim na mo~nih gravitacijskih poljih.
Takrat se oblikujejo tako imenovani
Einstein-Rosenovi mostovi, prostor-
no-~asovni tuneli, tudi med zelo od-
daljenimi podro~ji v prostoru in ~asu.
Na mikroskopski ravni se to dogaja
neprekinjeno, iz trenutka v trenutek,
skozi fantasti~ne inercijske pospe{ke
mikrodelcev, ki so ekvivalentni mo~-
nim gravitacijskim poljem. V njih se
neprekinjeno odpirajo mikroskopski
prostorno-~asovni tuneli z izhodi, ki
so dolo~eni z verjetnostnimi mental-
nimi naslovi kozmi~ne “kolektivne
zavesti” - ali z na~rtno moduliranimi
zlo‘enimi mentalnimi naslovi “indi-
vidualne/kolektivne zavesti”. S tem
bi na primer lahko v skladu z mojim
modelom tudi pojasnili statisti~no
zna~ilne rezultate princetonskih eks-
perimentov vpliva zavesti netreni-
ranih posameznikov na makroskop-
sko obna{anje strojev, temelje~ih na
generatorjih naklju~nih {tevilk.
- Imate tudi svoje mnenje o astralni
projekciji...
Prehodna stanja zavesti so najverjet-
neje biofizi~na osnova astralnih projekcij
zavesti. Te se ne podrejajo nobenim
prostorsko-~asovnim mejam. S prehod-
nimi stanji bi lahko pojasnili razne ezo-
teri~ne pojave, kot so telepatija, jas-
novidnost, prekognicija, retrokognicija
itd., pa tudi te‘ave z njihovo labora-
torijsko ponovljivostjo, saj traja prehod-
no stanje desetinko sekunde in se po-
novno spontano pojavi {ele ~ez pribli‘-
no dve uri. Naj {e dodamo, da pacienti
po reanimaciji iz klini~ne smrti poro~ajo
o spominu na potovanje skozi tunel.
Prostorno-~asovna to~ka torej, proti ka-
teri se v trenutku smrti skozi tunel napo-
ti odhajajo~a ionska struktura, je odvis-
na od mentalno obremenjenega posmrt-
nega naslavljanja umirajo~e osebe. Zato
je razumljivo, da osebe, ki izhajajo iz raz-
li~nih tradicij, po reanimaciji iz klini~ne
smrti pri~ajo o nenavadnih duhovnih
stikih z “bitji svetlobe” ter le-te istoveti-
jo z utemeljitelji svojih religioznih tra-
Profesor Dejan Rakovi}, beograjski profesor,
ki je v Ljubljani razlo‘il svoje “tehni~ne”
poglede na zavest.
dicij, h katerim so se obra~ali z molitvi-
jo v trenutkih pred smrtjo, ali z mno‘ico
prijetnih ali manj prijetnih duhovnih
entitet oziroma s svojimi bli‘njimi so-
rodniki, za katere so v skrbeh v trenut-
kih, ko se pribli‘uje smrt. Stik z le temi
povzro~ijo pozitivno ali negativno men-
talno obremenjene vsebine, ki se kasne-
je aktivirajo v odhajajo~i ionski strukturi
umirajo~ega.
M OLIMO PRED SPANJEM
- Ali va{ model pomaga razumeti biofi-
zi~ne mehanizme tako imenovane kom-
plementarne medicine?
V skladu z mojim modelom pred-
stavljajo ioni biofizi~no osnovo tega, kar
nekateri zmotno imenujejo “bioener-
gija”, saj ta ni nikakr{na nova oblika
energije; v kitajski tradiciji to poimenuje-
jo z besedo “~i”, v indijski “prana” in v
gr{ki “pnevma”. Sam kitajski akupunk-
turni sistem, s sposobnostjo delne dislo-
kacije iz telesa, ima ionsko naravo in
predstavlja biofizi~no osnovo ezoteri~-
nega pojma “astralnega telesa”, ki ga v
vedanti imenujejo “manas”, v hinduiz-
mu “suksma sarira”, v Egiptu “ka”, v
Gr~iji “psiha” ter v kr{~anski tradiciji
“du{a”. Elektromagnetno polje modu-
lirajo~ih ultranizkofrekven~nih ionskih
tokov mo`ganskih valov, ki se nahaja
znotraj ionske akupunkturne dislocibil-
ne strukture v obliki makroskopske
kvantnomehani~ne mikrovalovne “elek-
troopti~ne” nevronske mre`e, prav tako
predstavlja biofizi~no osnovo ezoteri~-
nega pojma “mentalnega telesa”, ki ga
v vedanti imenujejo “alaja vid`nana”, v
hinduizmu “karana sarira”, v Egiptu
“ba”, v Gr~iji “timos” in v kr{~anski
tradiciji “duh”. Dodal bi {e, da ima
ezoteri~ni pojem “eteri~nega telesa” ver-
jetno biofizi~no osnovo v nediferencira-
nih ionih, ki so ob~e prisotni v orga-
nizmu in ki so nujno potrebni za {tevil-
ne biokemi~ne procese. Od tu je razvid-
na biofizi~na osnova tradicionalne medi-
cine in tradicionalne psihologije v raz-
li~nih kulturah, kar ka`e na njihovo real-
no fizi~no naravo.
- Ali va{ model pojasnjuje ozdravlje-
nja?
Iz preu~evanja mikrovalovne reso-
nan~ne akupunkturne terapije izhaja, da
normalno zdravo stanje tako kot tudi
razli~na bolezenska psihosomatska sta-
nja lahko obravnavamo kot razli~na
spominska stanja; iz tega sledi, da tudi
psihosomatske motnje zdravimo z “bri-
sanjem” bolezenskih spominskih stanj
motenih elektromagnetno/ionskih razde-
Misteriji 15
M OLIMO PRED SPANJEM
litev akupunkturnega sistema, v trans-
personalnih interakcijah celo dveh aku-
punkturnih sistemov, zdravitelja in
zdravljenca, v spremenjenem ali pre-
hodnem stanju zavesti zdravitelja.
- Ali se zdravljenje z molitvijo uvr{~a
v ta pojmovni okvir?
Da, zdravljenje z molitvijo sodi med
interakcije, vezane na prehodna stanja
zavesti, pri ~emer se mentalni naslov v
prehodnih stanjih zavesti nana{a na
drugo osebo. S posredovanjem mo~nih
in pre~i{~enih dislociranih elektromag-
netnih ionskih struktur iz religioznih
tradicij, ki bi vtiskovale svoje elektro-
magnetne/ionske vsebine v akupunk-
turne sisteme, bi obe vzajemno delujo~i
osebi izvajali obojestransko reprogrami-
ranje ali brisanje motenj, povezanih s
kakim njunim vzajemnim psihosomat-
skim konfliktom. S tem bi lahko pojas-
nili posebno u~inkovitost molitve, ki jo
verujo~i zmoli pred spanjem. Priporo-
~ajo jo vse religiozne tradicije, saj se tik
pred prehodnim stanjem budnosti/spa-
nja najla‘e kontrolirajo naslovljene vse-
bine zavesti. To je tudi razlog, zakaj me-
nihi molijo {e pred son~nim vzhodom.
Tedaj bioritem organizma {e niha med
budnostjo in spanjem. S tem se ne le
dobro kontrolirajo naslovljene vsebine
zavesti, ampak se posameznik tudi po-
polnoma zaveda neposredno pridoblje-
nih transpersonalnih informacij v pre-
hodnih stanjih zavesti med molitvijo. To
pa prav gotovo krepi njegovo vero.
Izpostavil bi tudi, da je molitev ver-
jetno naju~inkovitej{i na~in odstranje-
vanja psihosomatskih motenj, ki jih
povzro~ajo konflikti med ljudmi, saj
enostransko odstranjevanje motenj s
pomo~jo nekaterih terapevtskih tehnik
pusti pri drugi osebi nerazre{eni konf-
likt, ki se bo ponovno obojestransko raz-
plamtel, ko se bo ta oseba nahajala v
prehodnih stanjih zavesti in bo konflikt
nezavedno mentalno usmerila na prvo
osebo. To isto~asno ka‘e na nadvse
prakti~en zna~aj duhovne morale in
molitve za ljudi, za prijatelje in sovra‘-
16
nike, s katerimi smo ~ustveno poveza-
ni, ter obojestranskega raz{~i{~evanja
ciljev ~ustvenega in miselnega napreza-
nja, ki mu sledi pobolj{anje psihoso-
matskega zdravja in/ali vzajemnih od-
nosov obeh udele‘encev. Videti je, da
prav zaradi tega kr{~anstvo tako mo~no
vztraja na kesanju in odpu{~anju. Saj
vemo: ”In odpusti nam na{e grehe, ka-
kor tudi mi odpu{~amo svojim dol‘ni-
kom...” To namre~ odra‘a duhovno zre-
Molitev je verjetno
naju~inkovitej{i na~in
odstranjevanja
psihosomatskih motenj,
ki jih povzro~ajo konflikti
med ljudmi.
lost osebe, saj implicira obvezo duhovno
zrelega posameznika, da z molitvijo pri-
pomore k laj{anju konfliktov, tudi ta-
krat, ko je sam ‘rtev sporov. Poznamo
tudi besede: “In jaz vam pravim: ljubite
svoje sovra‘nike, blagoslavljajte tiste, ki
vas preklinjajo, izkazujte dobroto tistim,
ki vas sovra‘ijo in prosite Boga za tiste,
ki vas preganjajo.” Ni torej dopustno niti
to, da vidimo zlo v bli‘njem in da ga
obsojamo. Znana je tudi starodavna bib-
lijska zapoved, ki jo je Bog dal ~loveku
v raju in ki prepoveduje “jesti od dreve-
sa spoznanja dobrega in slabega” - pri
drugih - “ker bo{ umrl, ~e bo{ od njega
jedel”. Kr{enje te zapovedi je privedlo
do Adamovega greha in izgona iz raja.
Ne, kr{~anstvo vztraja le na osebnem
kesanju in odpu{~anju, saj to vodi k laj-
{anju mentalnih konfliktov, vse drugo
pa pove~uje obstoje~e miselno-emocio-
nalne obremenitve ljudi in stopnjuje zlo
v svetu ter oddaljuje posameznika in ves
~love{ki rod od kon~nega duhovnega
ideala: brezgre{nega stanja zavesti.
^e imamo v mislih vlogo mentalno
obremenjujo~ih vsebin v posmrtni du-
hovni evoluciji elektromagnetno/ionske
strukture umirajo~ega, lahko dodamo
{e, da ta implicira tudi naravo molitve
za umrle z mo‘nostjo naknadnega laj-
{anja konfliktov in vpliva na duhovno
evolucijo du{e umrlega.
- Ali so prehodna stanja zavesti lahko
osnova ustvarjalnosti?
Da. Prehodna stanja bi lahko bila
biofizi~na osnova intuitivnega predvi-
devanja, prekognicije in globokih kre-
ativnih uvidov, nad katerimi bi lahko
vzpostavili nadzor z zavestnim naslav-
ljanjem izbranega problema tik pred
nastopom prehodnega stanja budnosti/
spanja. Ko bi se posameznik prebudil,
bi mo‘gani oja~ali do zavestne ravni
tiste sanje, ki so se nana{ale na optimal-
no re{itev naslovljenega problema, ter
bi jim dali prioriteto pred ostalimi ob-
delanimi informacijami. Tako pridob-
ljena informacija je najpogosteje kodira-
na preko navezav na asociativno pove-
zane zavedne in nezavedne informacije,
ki se porajajo v obdobju REM-sanjanja.
To je tedaj, ko se kon~a prehodno stanje
med budnostjo in spanjem. Zaradi tega
ima ta informacija neko simboli~no ob-
liko, ki jo je treba naknadno dekodirati
s pomo~jo introspektivne analize sanj.
Posameznik, ki bi ‘elel na ta na~in re{iti
nek znanstven ali tehni~en problem, bi
moral biti strokovnjak na dolo~enem
podro~ju, saj bi se le tako lahko re{itev
problema pojavila v odgovarjajo~em
znanstvenem ali tehni~nem jeziku.
To, kar se dejansko predvidi v pre-
hodnih stanjih “individualne zavesti”,
bi lahko bilo stanje kozmi~ne “kolek-
tivne zavesti” v nekem trenutku prihod-
nosti, h kateremu ima na{a “individu-
alna zavest” dostop, saj je sestavni del
“kolektivne zavesti” in kar se kvantno-
mehani~no opisuje z deterministi~no
unitarno evolucijo, ki jo opisuje Schre-
dingerjeva ena~ba. Predvideno stanje pa
je mo`no redefinirati s spreminjanjem
za~etnega stanja “individualne zavesti”,
s ~imer damo prostor svobodni volji in
mo`nosti vplivanja na prihodnost. V
tem smislu je povsem mogo~e, da ob-
stajajo mo~ne preference za individual-
no ali kolektivno prihodnost, ki jih, kot

trdi vzhodnja{ka tradicija, dolo~ajo med-
osebne duhovne obremenitve. V istem
smislu je videti, da duhovno o~i{~enje z
molitvijo za druge predstavlja naju~in-
kovitej{i mehanizem spreminjanja za-
~etnega stanja ve~ duhovno povezanih
Ljudje se bodo resni~no
u~ili ‘ivljenja iz zgodovine
in ne bo ve~ potrebno,
da se vsaka generacija
u~i na lastnih bolnih
izku{njah.
“individualnih zavesti”, in s tem tudi
“kolektivne zavesti”, s spremembo pred-
videne preference za individualno ali
kolektivno prihodnost.
- Ali se bosta znanost in ezoteri~no/re-
ligiozna tradicija zdru‘ili v veliko in-
telektualno-duhovno sintezo civiliza-
cije?
Raziskovanje zavesti je v zadnjem
desetletju tega stoletja postalo velika
znanstvena tema, in ta te‘nja postaja vse
mo~nej{a. Organizirana so {tevilna znan-
stvena sre~anja na to temo, od takih, ki
so izrazito multidisciplinarne narave, do
tistih, ki parcialno osvetljujejo posa-
mi~ne aspekte zavesti in so pomembna
za razli~ne temeljne znanosti, kot so psi-
hologija, nevroznanost, informatika...
Eno takih mednarodnih sre~anj je ljub-
ljansko sre~anje. Dodal bi, da so bili re-
zultati na{e jugoslovanske raziskovalne
skupine v preteklih letih zelo dobro
sprejeti v znanstveni srenji ter so dali
pomemben doprinos k biofizi~nemu ra-
zumevanju narave akupunkturnega
sistema in njegove povezave z zavestjo,
lokalnimi in globalnimi biofizi~nimi
mejami holisti~ne psihosomatike, elek-
troencefalografskimi korelati razli~nih
spremenjenih in prehodnih stanj zaves-
ti, ter z vlogo prehodnih stanj zavesti v
njihovih interakcijah s kvantomeha-
ni~nim in makroskopskim okoljem.
Mislim, da je omenjeni trend nepo-
vraten in da bo zavest kmalu postala
najpomembnej{a znanstvena tema, kar
si zaradi svojega temeljnega potencial-
nega in prakti~nega pomena in vpliva
na razvoj drugih znanosti, vklju~no z
osvetljevanjem globokih filozofskih in
religioznih vpra{anj, na primer treh
vpra{anj, ki jih postavil Kant: Ali Bog
obstaja? Ali je ‘ivljenje po smrti? Ali ob-
stoji svobodna volja?, odgovori na ta
vpra{anja bodo gotovo pozitivni, so pa
bistvenega pomena za vsakega posa-
meznika in za celotno civilizacijo, ve~
kot zaslu‘i. V tej zvezi bi {e poudaril,
da rezultati znanstvenih eksperimen-
talnih raziskav, izvedenih na ugledni
ameri{ki univerzi Duke in objavljenih
konec leta 1998, o vplivu molitve na
hitrost postoperacijskega klini~nega
okrevanja akutnih sr~nih bolnikov, ki so
prestali koronarno angioplastiko, ka‘e-
jo, da so bolniki v eksperimentalni sku-
pini okrevali 1,5- do 2-krat hitreje od
bolnikov v kontrolni klini~ni skupini,
zaradi ~esar so takoj za~eli z na~rtova-
njem raz{irjenega eksperimenta v petih
uglednih medicinskih centrih v ZDA.
Trdno sem prepri~an, da bo v lu~i
sinteze sodobnih znanstvenih spoznanj
na podro~ju zavesti in ve~tiso~letnih re-
ligioznih izku{enj razli~nih tradicij, civi-
lizacija v bli‘nji prihodnosti do‘ivela
renesanso modela vedenja, ki temelji na
izihasti~nih duhovnih in moralnih na-
~elih usmiljenja, ter da bo novo tiso~letje
obele‘ila modrost. Ljudje se bodo tako
lahko resni~no u~ili ‘ivljenja iz zgodo-
vine in ne bo ve~ potrebno, da se vsaka
generacija u~i na lastnih bolnih izku{-
njah. V tem procesu bi lahko odlo~ilno
vlogo odigrale vse verske skupnosti, ki
bi gojile resni~no duhovno moralo in ab-
solutno, ne deklarativno, kot se je v
zgodovini dogajalo vse do danes, tole-
ranco med ljudmi, narodi in religijami,
pa tudi merila o vedenju posameznika
iz “perspektive smrti”, se pravi koli~ine
ustvarjenih in nereprogramiranih psiho-
somatskih konfliktov do trenutka smr-
ti. Ta koli~ina dolo~a duhovno evoluci-
M OLIMO PRED SPANJEM
jo du{e umrlega pa tudi preference za
individualno in/ali kolektivno prihod-
nost potomstva in jo je mo‘no korenito
spremeniti le z izvajanjem kolektivnih
molitev za svoje bli‘nje in za svoje
sovra‘nike, ki mu sledi globalno repro-
gramiranje prostorsko-~asovne mre‘e
“kolektivne zavesti”.
Na koncu naj poudarim, da moramo,
~e nam je pri srcu bodo~nost na{ega po-
tomstva, s kolektivnimi napori in mo-
litvijo stalno reprogramirati svoj indi-
vidualni mentalni krog. S tem bomo
prispevali k renesansi duhovnih mo-
ralnih na~el usmiljenja ter ustvarili civi-
lizacijo brez nesmiselnih in bolnih med-
~love{kih, etni~nih in verskih sporov.
Vse drugo, vklju~no s skrajno dobro-
namernim racionalnim prepri~evanjem
in pozivanjem k velikim na~elom in
“zgre{enemu ponosu”, ki ljudi najprej
S kolektivnimi napori in
molitvijo moramo stalno
reprogramirati svoj
individualni mentalni
krog. S tem bomo
prispevali k renesansi
duhovnih moralnih na~el
usmiljenja ter ustvarili
civilizacijo brez
nesmiselnih in bolnih
med~love{kih, etni~nih
in verskih sporov.
nedol`no razdvaja, potem pa pogosto
spontano spro`a velike konflikte: “Pot
do pekla je tlakovana z dobrimi name-
ni,” stopnjuje obstoje~e miselne in emo-
cionalne obremenitve ljudi in pove~ujejo
zlo na svetu. Posamezniki, narodi in ves
~love{ki rod se tako brezupno oddaljuje-
jo od duha enotnosti in kon~nega idea-
la brezgre{nega, to je ozdravljenega ali
zdravega stanja individualne in kolek-
tivne zavesti. D
Misteriji 17

Darwin ni imel prav?
V
osmih letih razisko-
valnega dela, ki sva
ga z dr. Richard L.
Thompsonom porabila za
zbiranje gradiva za najino
knjigo Forbidden Archeology
(Prepovedana arheologija),
sem pri{el do spoznanja, da
je uradna znanost skrila pred
javnostjo skorajda enako koli-
~ino odkritij, kot jih je javno
objavila. V stopetdesetih le-
tih so arheologi in antropo-
logi objavljali samo tista od-
kritja, ki so se ujemala s teo-
reti~nim modelom Darwino-
vega razvojnega nauka evolu-
cije. Vse najdbe, ki so govori-
le proti tej hipotezi, so pri-
stale v zapra{enih kotih mu-
zejskih deponij in o njih ni
bil nikoli objavljen noben
uraden zapis. Vse najdbe to-
rej romajo skozi sito neke
veljavne teorije, skozi nekak-
{en filter torej, in samo tiste,
ki teorijo potrjujejo, ugleda-
jo lu~ sveta.
To so bili uvodni stavki
mojega pogovora z Michae-
lom Cremom, soavtorjem sve-
tovne uspe{nice Prepovedana
arheologija, ki bo {e v leto{-
njem letu iz{la tudi pri zalo‘-
bi ARA. Tema je tako vro~a,
da sem se z vpra{anji kar pre-
hiteval.
- Kaj bi torej lahko rekli na
podlagi va{ih raziskav, v ka-
terih ste obdelali tudi te “po-
kopane” najdbe? Je bil razvoj
`ivljenja mogo~e druga~en,
kot ga predvideva sedaj ve-
ljavna evolucijska teorija?
18
Prepovedana arheologija 1
^eprav vztrajno i{~ejo vmesni ~len
med opico in sodobnim ~lovekom,
bodo morali slej ko prej priznati,
da tega ~lena ni, ker je na{a vrsta
vzporedna z vsemi ostalimi.
Prav gotovo. ^e upo{teva-
mo vse najdbe, tudi tiste, ki
jih je znanost skrila, potem
lahko govorimo o tem, da se
moderni ~lovek ni razvil iz
humanoidnih opic pred pri-
bli`no sto tiso~ leti, kar nam
sku{ajo na vse kriplje dopo-
vedati, temve~ je `ivel na tem
planetu `e dolgo pred tem in
sicer hkrati z vrstami, iz kate-
rih naj bi se razvil ali pa {e
celo pred njimi. V prej{njem
stoletju je profesor J. D. Whit-
ney, geolog s kalifornijske
dr`avne univerze, odkril v
nedotaknjenih plasteh pre-
mogovnika kamnito orodje,
konice kopij, mo`narje in pest-
njake ter celo ~love{ke kosti.
Starost plasti, v katerih so
na{li te dokaze ~love{kega
intelektualnega dela, se giblje
med 9 in 50 milijoni let. To pa
je v popolnem nasprotju s
sedaj veljavno teorijo, ki predvi-
deva, da so se v tem ~asu na
Zemlji pojavile {ele prve opice.
Ravno zaradi tega so ti dokazi
celo stoletje po~ivali v skladi-
{~ih, ne da bi jim uradna zna-
nost posve~ala kakr{no koli
pozornost. ^eprav vztrajno
i{~e vmesni ~len med opico in
sodobnim ~lovekom, bo mo-
rala slej ko prej priznati, da
tega ~lena ni, ker je na{a vrsta
vzporedna z vsemi ostalimi.
- Ali lahko dandanes najde-
mo kak{en `iv dokaz, ki bi
potrjeval to va{o tezo?
Seveda. [e vedno `ivimo
v so`itju s {impanzi, gorilami
in drugimi vrstami opic. [e
celo ve~. Na tem planetu `ivijo
vrste, ki bi jim lahko rekli, da
so opicam podobni ljudje ali
pa ljudem podobne opice.
Govorim o Jetiju, Sasquatchu,
Big-footu, Almi in drugih ime-
nih teh bitij, katerih obstoj
uradna znanost z zasmeho-
vanjem zanika, ~eprav lahko
najdemo prenekateri dokaz
za njihovo prisotnost. V evfo-
riji privr`enosti svoji teoriji
uvr{~ajo vse te dokaze med
Richard L. Thompson
Michael A. Cremo
praznoverje, mitologijo, folk-
loro in podobno. Toda mno-
gi ugledni mo`je, med kateri-
mi izstopa sedaj `e pokojni
angle{ki antropolog John Na-
pier, so zbrali ogromno doka-
zov v prid tej trditvi, ki ravno
zaradi “filtra”, ki ga uporablja
uradna znanost, niso pri{li v
javnost. In {e nekaj. ^e vzame-
mo v ra~un ravno tako skrita
pri~evanja o NLP-jih, lahko z
gotovostjo trdimo, da tudi v
vesolju `ivimo hkrati z bolj
razvitimi vrstami in verjetno
tudi z manj razvitimi, ki nas
zaradi svoje manj{e razvitosti
sicer ne obiskujejo, pa vendar
lahko predvidevamo, da obsta-
jajo. Ni vzroka, da bi {e naprej
trdili, da smo “krona stvarst-
va”. Dale~ od tega.
- Pravzaprav je ~udno, da ta-
ko govori strokovnjak, aka-
demsko izobra`en ~lovek, kakr-
{en ste vi. S tem izpostavljate
sami sebe, na nek na~in ste
~rna ovca v srenji. Zakaj to?
(Nadaljuje se na 46. strani.)
 Z umom ustvarjeni vzorci obnavljajo mre‘o magnetnega polja Zemlje
@itni krogi v Sloveniji
V
no~i z 19. na 20. junij letos se
je v Pe~arovcih pri Murski So-
boti pojavil prvi ‘itni krog v
Sloveniji. Nejeverni Toma‘i jih imajo
za potegav{~ine, njihovi resni razisko-
valci pa trdijo, da jih ~lovek z dana{njo
tehnologijo nikakor ne bi mogel izde-
lati.
Bili so preprostih oblik. Za~elo se je
tako, da je ‘enska iz [alamencev pri
Murski Soboti na nebu opazila svetle~o
kroglo velikosti Lune. Krogla se je pomi-
kala proti kraju, kjer so naslednje jutro
odkrili krog v ‘itu, na njivi Zelkovih v
Pe~arovcih. Podrobnej{e podatke o feno-
menalnem odkritju sta nam posredova-
la slovenska raziskovalca ‘itnih krogov
Janez Ferjan~i~ in Sa{o [egula.
Zunanji obro~ ‘itnega kroga v Pe~a-
rovcih je imel premer 32 metrov in je bil
pribli‘no meter debel, osrednji krog pa
je imel premer 8 metrov. Meja med
p{enico in je~menom je potekala to~no
po sredini kroga. @ito je bilo pole‘ano v
nasprotni smeri urinega kazalca. Vse
pole‘ano ‘ito je bilo popolnoma nepo-
V Pe~arevcih je meja med p{enico in je~menom potekala po sredini kroga.
Energije ‘itnih krogov na
ljudi delujejo blagodejno,
vendar so tako mo~ne,
da ne smemo pretiravati
z zadr‘evanjem
v njihovi bli‘ini.
{kodovano in je raslo {e naprej; seveda
dokler ga radovedne‘i v naslednjih
dneh niso pomendrali. Vendar je krog
ostal dobro viden, vse dokler ‘ita niso
po‘eli.
Zanimivo je, da je imel krog obliko
zodiakalnega znaka sonca, in dejansko
se je pojavil tik pred poletnim solstici-
jem! [e ena zanimiva koincidenca je, da
se je prvi ‘itni krog v Sloveniji pojavil
dan pred tiskovno konferenco ob izidu
knjige “Maitrejeva sporo~ila”, kjer je
tudi bil govor o ‘itnih krogih.
@itni krog v Pe~arovcih pa je bil {ele
za~etek. 10. julija je v Gradinu v sloven-
ski Istri nek kmet opazil nenavadno
V Gradini v Istri je bila trava pole`ana v obliki dveh osmic.
pole‘ano travo, v obliki dveh osmic.
Lika sta si bila oddaljena kakih 30 m in
skoraj identi~na. Trava v enem krogu
osmice je bila pole‘ana v smeri urinega
kazalca, v drugem krogu pa v nasprot-
ni smeri. Lika sta po dol‘ini merila okoli
15 metrov, po {irini pa 7 metrov.
Kroge v travi so opazili tudi pri
Diva~i. Tu trava ni bila pole‘ana, temve~
je kroge tvorila z razli~nimi barvnimi
odtenki. Tam so verjetno ‘e nekaj let.
Ferjan~i~ pravi, da so naredili poskus:
dva ~lana raziskovalne skupine, ki prej
{e nikoli nista bila tam, sta imela zave-
zane o~i, tretji pa ju je vodil na travnik,
kjer naj bi bil krog. Oba sta po energijah
uganila pravilno mesto kroga.
Menda so skrivnostne kroge opazili
tudi v Beli krajini. Pri~akovati je, da se bodo
v Sloveniji spet pojavili naslednje leto.
Ve~ radiestezistov je na teh mestih
izmerilo zelo mo~ne pozitivne energije,
vendar pravijo, da s takimi energijami
{e niso imeli opravka; ne vedo, za kak{-
ne energije gre. Potrdili so ugotovitve
iz tujine, da energije ‘itnih krogov na lju-
Misteriji 19
@ ITNI KROGI V SLOVENIJI
V Diva~i trava ni bila pole`ana, le barvni odtenki so ozna~evali krog.
di delujejo blagodejno, vendar so tako
mo~ne, da ne smemo pretiravati z zadr-
‘evanjem v njihovi bli‘ini. Pozitiven
energijski u~inek teh mest mo~i se ohra-
ni tudi {e po ‘etvi oziroma snegu.
HITRE SVETLOBNE
KROGLE
Nenavadne kroge neznanega izvora
v ‘itu so najprej odkrili v Angliji leta
1978. Podobne like v ‘itu so kasneje
odkrivali tudi po Evropi, v ZDA, Kana-
di, Japonski in drugih dr‘avah. Pojav-
ljajo se vsako leto od pozne pomladi
skozi poletne mesece. Krogi navadno
nastanejo pono~i na poljih p{enice, je~-
mena, oljne repice, ovsa, son~nic in
drugih rastlin. Pole‘ane rastline na tleh
tvorijo fino stkane vzorce. Zanimivo je,
da nobena upognjena bilka, ki sestavlja
lik, nikoli ni zlomljena.
Avgusta 1996 je John Wheyleigh,
mladeni~, ki je {otoril v ju‘ni Angliji pri
Oliver’s Castlu, posnel video, ki prika-
zuje nastajanje kroga v ‘itu v obliki
sne‘inke. Na filmu so posnete {tiri hitro
premikajo~e se svetlobne krogle, ki so
najbr‘ povezane z nastankom kroga v
‘itu. Verodostojnost videa, dolgo iska-
nega dokaza povezanosti med lete~imi
kro‘niki ter krogi v ‘itu, je {e vedno
sporna. Nekateri raziskovalci menijo, da
je video potegav{~ina. V ve~ini profe-
20
No~ni posnetek osmic v Gradini, v slovenski Istri.
sionalnih videolaboratorijev, kjer so ga
analizirali, pa so potrdili, da je film
“~ist” in da ni verjetno, da bi bil izdelan
ali obdelan z ra~unalnikom.
Avgusta 1997 sta ~e{ka raziskovalca
Zora in Prokop v kraju Alton Barnes v
Angliji videla tri lo~ene skupine svetlob-
nih krogel, ki so preletele mesto, kjer se
je pozneje pojavil krog v ‘itu. Tvorbo so
odkrili istega dne zjutraj in so jo poime-
novali “fraktal Koch 2”.
Vzorce ‘itnih krogov
menda s svojimi
vesoljskimi plovili
ustvarjajo na{i vesoljski
bratje z najbli‘jih
planetov, Marsa in Venere.
Svetlobne krogle so enako kot na vi-
deoposnetku Johna Wheyleigha potova-
le skupaj in zelo hitro, njihove poti pa so
bile pri vsakem preletu enake. Poleg tega
sta ^eha poro~ala, da sta med opazova-
njem prve serije krogel sli{ala nenavaden
zvok. Tudi John Wheyleigh je poro~al o
podobnem zvoku, ki ga je prebudil in ga
vzpodbudil k snemanju dogodka.
Nekateri ufologi menijo, da so ‘itni
krogi delo obiskovalcev iz vesolja. An-
gle‘ Benjamin Creme, ki je do svojih
izsledkov pri{el po paranormalni poti,
pravi: “Vzorce ‘itnih krogov - razen
nekaj ponaredkov, ki so jih naredili ljud-
je - s svojimi vesoljskimi plovili ustvarja-
jo na{i vesoljski bratje z najbli‘jih pla-
netov, Marsa in Venere. Zdi se, da ti ve-
soljci lahko po ‘elji vizualizirajo obliko,
ki jo ho~ejo ustvariti, in z osredoto~enim
umom dolo~ijo obliko posameznega
kroga. Nato se z vesoljskimi vozili pri-
bli‘ajo povr{ini polja ter s svojo tehno-
logijo, ki jo upravljajo z umom, ustvari-
jo vzorce. Gre za kombinacijo zelo raz-
vite tehnologije in mo~i misli; stroji se
odzivajo na njihovo misel.”
Creme meni, da so te tvorbe del ener-
getizacije Zemlje:
“@itni krogi na fizi~ni ravni obnav-
ljajo mre`o magnetnega polja Zemlje.
Vsak `itni krog je ~akra, vrtinec magnet-
ne energije, in njihova mre`a se {iri po
vsem svetu. Postali naj bi zbiralniki ener-
gije za nov energetski vir, ki bo kmalu
razkrit ~love{tvu.”
Krogi so bili najprej zelo preprosti.
Zato so nekateri znanstveniki njihov
nastanek pripisali “vrtin~astemu vetru”
in drugim naravnim pojavom. Od takrat
so krogi postali veliko bolj kompleksni,
kot v odgovor na povr{ne znanstvene
razlage. Pojavljajo se tudi v travi, v Si-
biriji pa so jih na{li v snegu.
Andrej Kikelj
 Pekarna vitaliziranega kruha
Idi po ta bolj{i kruh
L
ovren{ki pek Stanko Serdin{ek
meni, da pe~e najbolj{i kruh v
Sloveniji. Kolikor se v ured-
ni{tvu Misterijev spoznamo na dober
kruh, mu lahko le pritrdimo in vsem
tistim, ki jih pot pelje mimo Kidri~e-
vega proti Ptuju svetujemo, da zavije-
jo v Lovrenc na Dravskem polju in se
sami prepri~ajo na lastne o~i ali usta,
da je kruh, ki ga zamesi in spe~e s svo-
jo ekipo Stanko v doma~i mini pekar-
ni, kot je poimenoval firmo, res dru-
ga~en od kruha in peciva iz drugih pe-
karn. Vseeno je, kaj boste kupili, hle-
bec ali {truco, pletenko ali sirovko, vse
je nenavadno odli~no.
Pekova ‘elja je, da za svoje izvrstne
izdelke dobi tudi potrdilo, certifikat, da
je kruh iz njegove pekarne izvrsten,
najbolj{i, ali pa da sodi vsaj v skupino
najbolj{ih. Je eden tistih mojstrov, ki
menijo, da ni dovolj, da izdelek le pro-
da, marve~ mora njegova kakovost od-
ra‘ati delo mojstra, ki ga je ustvaril.
V~asih se je res po izdelkih spoznalo
mojstra. Danes, ko je ro~nega dela vse
manj, pa tudi navdu{enja nad lastnim
delom le malo in se mnogi “mojstri”
zadovoljijo le z denarjem, je tak{no ho-
tenje ‘e kar nekak{na izjema.
Lovren{ki pek ve, da voda na Drav-
skem polju ni najbolj{a in je hotel storiti
nekaj, s ~imer bi vodo mo~no popravil.
O tem je razpredal s svojimi prijatelji in
Katica Mar~i~, ki sicer v bli‘nji vasi
Njeverice goji pi{~ance in ima ‘e nekaj
izku{enj z o‘ivljeno vodo, ki so jo njene
‘ivali pile in tudi bolje rasle, mu je sve-
tovala, naj se‘e po Hydronicu.
“Zaupal sem ji in si priskrbel dva
Hydronica. Hi{na napeljava vodovoda
mi ne dovoljuje, da bi z eno napravo lah-
ko o`ivil vso vodo, vodo za parno pe~
in vodo za testo. O Hydronicu sem ve-
del le to, da vodo izbolj{a, da je druga~-
na, manj opore~na, ko ste~e skozenj. Vse-
skozi sem razmi{ljal, da bi vodo izbolj-
{al, saj so na Dravskem polju v vodi
nitrati, dobre vode sploh ni. Rad bi imel
biopekarno, zato v mojem kruhu `e do-
slej ni bilo in nikoli ne bo prav nobene
kemikalije; tudi ~rnega kruha ne bar-
vam. Za bio kruh pa potrebujem seveda
tudi dobro vodo. Snovi, ki so raztopljene
v vodovodni vodi in slabo vplivajo na
zdravje, sem hotel odstraniti, ~eprav se
jih seveda ne oku{a, ampak meni je {lo
za kruh, ki je ~imbolj{i za ljudi...”
In potlej se je peku zgodilo kot v prav-
ljici. Hotel je ljudem spe~i kruh iz ~im
bolj{e vode, da bi v kruhu ne bilo snovi,
ki so v vodi na Dravskem polju, iz pe~i
pa je kot za nagrado za njegovo prizade-
vanje za~el prihajati kruh, ki je veliko
bolj{i kot tisti, ki ga je pekel doslej:
Milena in Stanko Serdin{ek sta prva za~ela
pe~i kruh z o‘ivljeno vodo.
“Najprej sem opazil, da testo vzhaja
bolj po~asi. Prvi dan sem postal pozo-
ren le na to, saj se to takoj vidi. Kakih
posebnih sprememb nisem pri~akoval,
o njih mi ni nih~e ni~ povedal, ra~unal
sem le na bolj zdravo vodo. Potlej pa
sem videl, da je kruh bolj penast, bolj
rahel, bolj obstojen...Veliko je ljudi, ki
sedaj pridejo k nam in povedo ne le da
je kruh bolj{ega okusa, marve~ da jim
dela tudi manj te`av in da tega kruha,
ki ga pe~em sedaj, lahko jedo kolikor ga
ho~ejo; prej so ga zaradi te`av z zdrav-
jem jedli bolj previdno, manj. To nam pri-
povedujejo predvsem `elod~ni bolniki.”
Potlej pa je pristavil:
“Hydronic menja tudi okus vode.
^eprav naj voda ne bi imela okusa in
vonja, ima ta povsem drug okus kot ona,
ki prite~e iz pipe mimo Hydronica. Je
~isto druga~na, bolj mehka, bolj prijet-
na je za pitje in nekateri si pridejo k meni
nato~iti steklenico, da jo pijejo...”
Kupci so najprej opazili, da je kruh
bolj obstojen, da se sploh ne posu{i:
“Prej je kruh zdr`al kake tri dni, sedaj
je zelo dober {e tudi peti dan, je tudi bolj
elasti~en in se sploh ne drobi,” pravi
zadovoljni pek, ki je doslej pekel 400
kilogramov kruha in kakih 800 kosov
peciva na dan, sedaj pa bi lahko prodal
veliko ve~, pa ima trenutno le en kombi
in ne more voziti na vse strani, kot `eli-
jo kupci s Ptuja, Maribora...”
Misteriji 21
IDI PO TA BOLJ { I KRUH

RO^NO, BREZ KEMIKALIJ, Z MALO KVASA

Hydronic, ki ga uporablja Stanko Serdin{ek za pripravo vode za testo in za
paro v pe~i, je le krona prizadevanj peka, ki ~e ‘e ni, bi bil rad najbolj{i v Sloveniji.
V pekarni s {estimi zaposlenimi ve~ino dela opravijo ro~no, pri tem uporab-
ljajo kar se da malo kvasa in sami pripravljajo doma~i kvasni nastavek. Medtem
ko v ve~ini pekarn dodajo na te‘o moke 4 odstotke kvasa, ga v doma~i lovre{ki
mini pekarni uporabijo le 0,5 odstotka. Moko kupujejo pri Intesu, ker imajo za
njihove izdelke najbolj{o moko. Ne uporabljajo pa prav nobenih kemikalij, {e
najmanj pa ~rne barve, s katero peki sicer barvajo “imenitne” ~rne kruhe z
zvene~imi imeni.

O tem, da bi ga tedensko po{iljali po
po{ti v kartonskih {katlah, kot to po~no
denimo na kmetijah v [vici, {e ne raz-
mi{lja. Res pa je tudi, da je uporaba Hy-
dronica oziroma o‘ivljene vode na pre-
izku{nji tudi v laboratorijih pekarske
industrije.
Najbolj{i ocenjevalci kruha so otroci.
O tem pravi pekova ‘ena Milena Ser-
din{ek takole:
“Nekaj strank, katerih otroci prej niso
jedli ~rnega kruha, je pri{lo in nam pove-
dalo, da sedaj otroci hvalijo na{ ~rni
kruh. In mamam naro~ajo: ’Idi v pekar-
V zid so izkopali luknjo, pri{li do vodovodne
cevi, priklju~ili 3/4" cev iz najkvalitetnej{ega
inoks jekla, dolgo 190 mm z obsegom 60 mm
in te‘o 1,55 kg. Naprava, narejena po origi-
nalni slovenski tehnologiji Hydronic, ki je
lani dobila dve zlati medalji v ZDA, eno zlato
v Nem~ji in eno zlato odli~je v Sloveniji, brez
dodajanja energije ali kake kemije, a napolnje-
na z informacijami, spremeni vodo tako, da
je ta dokaj podobna zreli vodi; to je tak{ni
vodi, kot jo ustvari narava sama med celot-
nim hidrolo{kim ciklusom in zelo ugodno
deluje na vse biolo{ke procese. Skoraj tako, a
z manj{o mo~jo delujejo informirani kozarci,
ki jih ima ‘e ve~ kot 15.000 ljudi.
no po ta bolj{i kruh.’ In z veseljem jedo Stisnjena sirova {tru~ka (zgoraj) je tako kot
~rni kruh.” vse ostalo pecivo in kruh gostopenasta in se,
ko jo spustimo, takoj povrne v prvotno obliko.
Nekateri pravijo kruhu iz lovren{ke
pekarne kar angelski kruh. Pri tem men-
da mislijo na oboje, na posebno dober ~rn
kruh in {e posebno na mle~no pleteno
pecivo, v katerem so rozine, ki kot vizit-
ka dobrega peka ‘e roma po Sloveniji.
Dogaja pa se {e nekaj, kar ni mogo~e
okusiti. Pek z velikim zadovoljstvom
ugotavlja, da pe~ tudi po {estih tednih,
odkar ima vgrajen vitalizator, deluje
brezhibno in ni {e nikakr{nih sledi o
vodnem kamnu:
“Ne bi rad ni~esar napovedoval, toda pre~uje njegovo nastajanje. Naj re~em,
ventili, ki spu{~ajo paro v pe~, se sedaj, da zaenkrat tako opa`am, natan~no pa
ko uporabljam Hydronic ve~ kot dober bom to lahko povedal, ko bo poteklo tri
mesec, obna{ajo druga~e, kot so se prej. mesece. Po dveh in pol ali treh mesecih
S ^IM PEKI BARVAJO KRUH?
Stanko Serdin{ek nam je razlo‘il, da njegov kruh ni tako ~rn, kot je pri
drugih pekih, zato ker ne uporablja nobene kemije, tudi ~rne barve, s katero
sicer barvajo kruh, ne.
Pozanimali smo se in izvedeli, da so v ~rni barvi za kruh naslednje sesta-
vine: Brillantblack, Patenblue in Tartrazion. Slednji nastane z reakcijo acetile-
na in diazometana in sodi med {kodljive kemikalije... Koliko ton ~rne barve
peki v Sloveniji vsako leto zamesijo v kruh, nam ni uspelo izvedeti. Seveda pa
imate vso pravico, da svojega peka vpra{ate za sestavine, ki so v kruhu, ki ga
kupite. Na va{o zahtevo naj vam natisnjene podatke prilo‘i k hlebcu ali {truci.

Po tem ~asu bi se moralo na njih `e na-
brati nekaj malega vodnega kamna,
morali bi se, glede na dosedanje iz-
ku{nje, `e malce slab{e zapirati. Toda
meni se zdi, da delujejo celo bolj{e kot
tedaj, ko smo jih nazadnje o~istili vod-
nega kamna, morda celo bolj{e kot tedaj,
ko smo pekli prvi~. Vse ka`e, da voda
iz Hydronica topi vodni kamen in pre-
se namre~ nabere toliko vodnega kam-
na, da ga moramo fizi~no odstraniti, saj
se ventili tako zama{ijo, da imamo te`a-
ve s peko. Kamen se nabere v odvisnosti
od peke, ve~ kot pe~emo, hitreje se nabe-
re. Morda pa ga ne bo treba nikoli ve~
~istiti. A o tem natan~neje, ko se bom pre-
pri~al. Koncem januarja, v februarju...”
J.V.

22
 Dopustna vrednost sevanja ne jamèi za zašèito zdravja

Celice razumejo signale

K
oliko sevajo mobilni telefoni? tih ignorirajo raziskave, ki potrjujejo
Vpra{anje postaja vsakdanjih, Tehni~ni razvoj mobilnih nevarnost mobilne telefonije ter dolo-
saj imajo ‘e vse ve~ vsak dan komunikacij dale~ ~ajo dopustne vrednosti, ne da bi pri tem
h glavi prislonjen mini radijski oddaj- upo{tevali raziskave.
nik, ki oddaja ione sprejema radijske presega biolo{ke Na Univerzi v Salzburgu so lanskega
signale zaradi 'nujne' komunikacije. raziskave njenih u~inkov. junija razpravljali o mobilni telefoniji.
Toda, ali sporo~ila sprejema le tisti, ki Na dvodnevnem posvetu so znanstve-
so mu namenjena ali tudi celice, ki so v rasle dale~ od telefona in rast tistih, na niki ter strokovnjaki s tehni~nega pod-
neposredni okolici naprave? In kaj taka katere se je telefon naslanjal. Rezultat je ro~ja, bioznanosti in medicine, pa tudi
sporo~ila, signali, povedo celicam? bil grozljiv. Raziskavo ponavljamo, re- zdravniki, predstavili {tudije in trenut-
^e mobilni telefon postavimo v bli- zultate bomo najverjetneje objavili v pri- no stanje na podro~ju raziskav. Iz vseh
‘ino ra~unalni{kega ekrana, vidimo in hodnji {tevilki Misterijev. referatov je velo sporo~ilo, da je potreb-
sli{imo, da se nekaj dogaja. Prasketanje Tak{nih raziskav so po svetu nare- no trenutno izpostavljenost mikrova-
in pojavljanje ~rt nam dokazuje, da gre dili ‘e veliko, vendar na slu‘benih mes- lovnemu sevanju brezpogojno omejiti.
za relativno velike energije, Vendar se bo to spoznanje le
za celo vrsto informacij, ki jih te‘ko uveljavilo. Udele‘enci
zaznavajo tudi vse ‘ive celice. konference so napovedali ve-
Tehni~ni razvoj mobilnih like te‘ave v zvezi z dolo-
komunikacij dale~ presega ~anjem dopustnih vrednosti
biolo{ke raziskave njenih u~in- elektromagnetnih polj. S tem
kov. Glede na to, kateremu se bosta ukvarjali Mednarod-
taboru oziroma pla~niku pri- na komisija za za{~ito pred
padajo, znanstveniki poro- ne-ionizirajo~imi sevanji (IC-
~ajo o vplivu visokofrekven~- NIRP) in Svetovna zdravstve-
nih elektromagnetnih polj na na organizacija (WHO), nju-
okolico in ‘iva bitja. nim odlo~itvam pa se bo pod-
Neodvisni poskus smo iz- redila ve~ina vlad.
vedli v organizaciji revije Mi- Sporo~ilo, ki so ga sprejeli
steriji. Ra~unalniku smo nalo- na konferenci, je jasno: trenut-
‘ili program, da je klical mo- no veljavna dopustna vred-
bilni telefon v dolo~enih pre- nost je za znanost nesprejem-
sledkih in natan~no do~em ljiva in ne more jam~iti za
~as zazvonil. V laboratoriju za{~ito zdravja.
nih~e ni dvignil telefona, po Dr. Christoph Konig z de-
dolo~enem ~asu zvonjenja je ‘elnega zdravstvenega urada
signal ugasnil in se spet spro- v Salzburgu, je povedal: “Sve-
‘il. Tri dni in tri no~i je zvoni- tovna zdravstvena organiza-
lo, vsak dan natanko tri ure. cija se na izjave ICNIRP-a, ki
K mobilnemu telefonu pa smo ob vsaki priliki zahteva na-
postavili vrsto ~ebulic, ki so daljnje raziskave, dela slepa
srkale povsem ~isto vodo in in gluha, uporablja omejene
poganjale nove korenice. In izjave ali pa dolo~a dopustne
potem smo med seboj primer- vrednosti na na~ine, ki jih ni
jali rast skupine ~ebulic, ki so Telefon je vsakih sedem minut pozvonil in zvonil celo minuto. mo‘no ovre~i. Svetovna orga-

Misteriji 23
CELICE RAZUMEJO SIGNALE

nizacija bi se morala po- o fizikalno-kemijskih me-

gosteje korigirati tako pri hanizmih delovanja {ib-
nizkofrekven~nih poljih kih polj in sevanja na bi-
kot pri dolo~anju dopust- osisteme, o vlogi vode
nih vrednosti {kodljivih pri odzivanju biosiste-
snovi v ozra~ju ter pri mov na fizikalne in ke-
dolo~anju toksikolo{kih mi~ne faktorje nizke in-
dopustnih vrednosti za tenzitete, o medicinskih
pitno vodo. Znanje se vidikih {ibkih polj in se-
razvija, zato so korekcije vanj in o humanitarnih
neizbe‘ne in za‘elene. V vidikih biosfere. Znanst-
tem smislu zamujamo z veno sre~anje so organi-
resno in brezpogojno raz- zirali dr‘avna univerza v
pravo o ne-termi~nih ozi- St. Petersburgu in usta-
roma biolo{kih delova- nove Ruske akademije
njih visokofrekven~nih znanosti: Znanstveni svet
elektromagnetnih polj za biolo{ko fiziko, In-
na podro~ju nizkih vred- {titut za biokemijsko fizi-
nosti sevanja.” ko, In{titut za biofiziko
Prof. dr. Livio Giuli- celice, In{titut za teoret-
ani z Nacionalnega in{ti- sko in eksperimentalno
tuta za varnost pri delu fiziko, In{titut za ob~o in
in prevencijo (ISPEL) v anorgansko kemijo, In-
Rimu, je razlo‘il, zakaj Koreninice so ob prenosnem telefonu poganjale veliko bolj klavrno kot pri {titut za mo‘gane ter
kontrolni skupini, ki je bila nekaj metrov pro~. INIENKO s sodelova-
Italijani ne upo{tevajo
predlogov ICNIRP-a in komisije EU nih vrednosti nima pomembnih zdrav- njem In{tituta za hitro medicinsko po-
za dolo~anje dopustnih vrednosti. stvenih u~inkov, skregana z zdravo mo~ in Rentgenskoradiolo{kega in-
Italijani so leta 1999 prepre~ili uved- pametjo. Na osnovi predlo‘enih razi- {tituta ministrstva za zdravje Ruske
bo zakona po priporo~ilu EU. Tako skav dr. Cherry sklepa, da mobilni telefo- federacije.
danes v Italiji veljajo mejne vrednosti ni najverjetneje povzro~ajo resne zdrav- S kongresa smo povzeli misli iz sklo-
2
100 mW/m , medtem ko je priporo~ilo stvene te‘ave, kot so nevrolo{ke motnje, pa predavanj celi~ne kulture kot indi-
2
EU 9000 mW/m in je v veljavi v ve~ini tumorji, bolezni srca ter da vplivajo na katorjih {ibkega sevanja, ki so temelji-
evropskih dr‘av, tudi v Nem~iji. Italija delovno sposobnost prizadetega prebi- la na spoznanju, da {ibka elektromag-
je priporo~ila znatno ni‘je vrednosti iz valstva. netna polja ne izpolnjujejo le razli~nih
previdnosti, saj u~inki visokofrekven~- Ruska dr‘ava financira kar 300 razi- signalnih funkcij, ki so bistvenega pom-
nih elektromagnetnih polj {e niso za- skovalnih skupin, da preu~ujejo delo- ena za ‘ive celice, ampak lahko v do-
dovoljivo raziskani. ^eprav je to tudi lo~enih pogojih povzro~ijo nepovratne
smernica EU, je svet EU ni hotel upo- spremembe v genetskem materialu.
Trenutno veljavna
rabiti v povezavi z mobilno telefonijo. Raziskovalna ekipa na In{titutu za
Razlog, ki ga je za to navedla nem{ka dopustna vrednost citologijo Ruske akademije znanosti v St.
vlada, je bil ta, da je na~elo previdnosti sevanja je za znanost ne- Petersburgu pod vodstvom prof. dr. Ju-
uporabno le za okolje, ne pa tudi za rija Vakhtina je bila prva, ki ji je to us-
vpra{anje izpostavljenosti prebivalstva. sprejemljiva in ne jam~i pelo dokazati neposredno.
Februarja 2000 je komisija dr‘avam za{~ite zdravja. Nepopolnost za{~itnega sistema ge-
~lanicam poslala pismo, v katerem jim noma omogo~a vzgojo celi~nih kultur,
priporo~a, naj na~elo previdnosti odslej vanje {ibkih polj in sevanj v biologiji in ki selektivno reagirajo na dolo~ene {ibke
dalje uporabljajo tudi na podro~ju zdra- medicini. Predstavniki teh raziskovalnih elektromagnetne signale. Te kulture se
vja in dela. skupin so se julija lani sestali v St. Pe- obna{ajo kot specifi~no programirani
Dr. Neil Cherry z Univerze Lincoln tersburgu na II. mednarodnem kongre- “komandosi”, ki lahko spro`ijo delova-
v Christchurchu (Nova Zelandija) je su z naslovom “[ibka in super{ibka po- nje razli~nih genetskih mehanizmov,
prepri~an, da je izjava ICNIRP in WHO, lja in sevanja v biologiji in medicini” in med drugim tudi smrt celice. Specializi-
ki pravi, da zadr‘evanje mejnih dopust- poro~ali v petih tematskih skupinah in (Nadaljuje se na 29. strani.)

24

VODNIK PRAKTI^NE
AROMOTERAPIJE
Davno izro~ilo in najnovej{e te-
rapevtske informacije o rastlin-
skih eteri~nih oljih, ki jih lahko
kupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-
govini z naravno kozmetiko. Eno-
stavni napotki za odpravljanje
stresa, zdravljenje bolezni, obo-
gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.
Cena: 2.900 SIT
ZDRAVILNA
ENERGIJA DREVES
Vonjajte in oku{ajte popke in
drevesni sok, prislanjajte u{esa in
poslu{ajte notranji {epet debel.
Spoznajte na~ine in vaje za za-
jemanje zdravilne energije dre-
ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,
ne glede na to, kje ‘ivite.
Cena: 4.900 SIT
KAKO VIDIMO,
BEREMO IN
IZBOLJ[AMO AVRO
Priro~nik za spoznavanje avre in
razlage, kako se jo nau~imo gle-
dati in spoznavati njen pomen;
kako nam avra ka‘e na podlagi
bioenergijskih zevov du{evno in
telesno stanje.
Cena: 1.900 SIT
PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ),
• Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica
(1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT),
• Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja
Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)
ZDRAVA
SREDOZEMSKA
PREHRANA
To, kar znanost spoznava za res-
ni~no zdravo hrano, jedo ljudje
ob Sredozemskem morju ‘e od
nekdaj: zelenjavo, pusto meso,
ribe, za~inijo z olj~nim oljem in
~esnom ter vrsto imenitnih za-
~imb. Ve~ kot 100 receptov.
Cena: 2.900 SIT
KOZMOBIOLOŠKI
KOLEDAR
KOZMOBIOLO[KI
KOLEDAR
Preglednica Luninih men od leta
1965 do leta 1980, s katerimi je
mogo~e dolo~iti Lunino meno
ob rojstvu in s tem kozmobio-
lo{ko ovulacijo, nespremenljiv
plodni ~as vsake ‘enske, pa tu-
di spol otroka.
Cena: 1.900 SIT
KAKO ODKRIJETE
VA[A PREJ[NJA
@IVLJENJA
Priro~nik korak za korakom vodi
do znanja, kako se sami, brez
terapevta, spustimo v prej{nja
‘ivljenja in odkrijemo vzroke mo-
rebitnih bolezni, preganjavic,
stisk, ki izvirajo iz davnine.
Cena: 2.900 SIT
PRIKRITA ZGODOVINA
^LOVE[KE RASE
Knjiga opisuje nenavadne izkopa-
nine, predmete, ki jih v muzejih
skrivajo v depojih; strokovnjaki ne
znajo razlo‘iti njihovega porekla.
Knjiga seznanja s predmeti, kate-
rih starost ocenjujejo na milijone
let, ~eprav je ~love{ka rasa urad-
no stara {ele 100.000 let.
Cena: 3.900 SIT
^ESNOVE JEDI
S ~esnom je mogo~e prepre~iti
sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen kre-
pi imunost, premaguje klice...
Vsakdanje u‘ivanje je najmanj,
kar lahko storimo za svoje zdra-
vje. V knjigi ^esnove jedi je ve~
kot 100 receptov.
Cena: 2.900 SIT
KAKO SE NAU^IMO
AVTOMATSKEGA
PISANJA
Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek
avtomatskega pisanja vzpostavite
stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in
vam svetuje, komunicirate z dru-
gimi bitji, ki vam posredujejo raz-
li~ne informacije, dobite odgovo-
re... Cena: 1.900 SIT
ZATON
PROMETEJEVE DOBE
Soodvisnost `ivih bitij je nelo~-
ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je
sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne
inteligence, ki dokazuje, da je ce-
lota skrita v vsakem od njegovih
delov in katere zavest je sestavni
del univerzuma. Knjiga vse to po-
jasnjuje na razumljiv na~in.
Cena: 3.900 SIT
TELO KLI^E
PO VODI
Zdravnik internist F. Batmanghe-
lidj dokazuje, da si lahko zdrav-
je mo~no izbolj{amo s pitjem
navadne vodovodne vode. Medi-
cinsko utemeljeno.
Cena: bro{irane 2.900 SIT
trdo vezane knjige 3.900 SIT
KAKO POVE^AMO
SAMOZDRAVILNE
SPSOBNOSTI
Sami lahko veliko storimo za svo-
je zdravje. Prisluhnimo naravi.
Napotki za klistiranje, post, te-
lesno vadbo in savnanje. Kako,
koliko in kdaj naj bi jedli, da bi
spremenili svoj svet zdavja.
Cena: 1.900 SIT
Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.
Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.
^ESEN,
^UDE@NO HRANILO
Najsodobnej{a znanstvena spo-
znanja iz 2000 raziskav o never-
jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-
letja znane rastline in njenem
vplivu na resnej{e bolezni so-
dobnega ~asa...
Cena: 1.900 SIT
ZDRAVILNI ^AJI
IN NASVETI
^ajne me{anice za vse vrste te-
gob in {e nasvete, s katerimi se
jih da olaj{ati, je zbral v svoji
knjigi starosta slovenskih zeli{-
~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi
je ve~ kot 100 izbranih receptov
in na stotine nasvetov.
Cena: 2.900 SIT
!
VO
NO
KAKO VPLIVAJO
OSEBNA [TEVILA
S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj
pomen, lahko bolje spoznamo se-
be in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [te-
vila nam lahko pomagajo ustvariti
lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko poku-
kamo v preteklost, razumemo se-
danjost in na~rtujemo prihodost.
Cena: 2.900 SIT.
ZALO@BA ARA
!
VO
NO
USODA DU[
Ameri{ki mojster hipnoterapije
Michael D. Newton je na podlagi
{tevilnih seans pri{el do novih
odkritij o usodi du{ in to popisal
v ve~ kot 500 strani debeli knjigi,
ki v obliki intervjujev odstira po-
gled v skrivnost zasmrtja. Knjiga
je ameri{ka uspe{nica.
Cena: 5.500 SIT
^UDE@ OLJ^NEGA OLJA
Priro~nik z razlagami, kako olj~-
no olje varuje pred artritisom,
sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom
na dojki. Ameri{ka uspe{nica na
podlagi rezultatov {tevilnih razi-
skav vodi v svet zdrave in okus-
ne prehrane, ki varuje zdravje.
Cena: 1.900 SIT
POTOVANJE DU[
V knjigi najdemo odgovore na
ve~na vpra{anja, kaj se doga-
ja z du{o, ko ~lovek umre, bo-
disi naravne bodisi nasilne smr-
ti. Kdaj in kako se du{a odlo~i,
da pride v ~lovekovo telo? Kaj
se dogaja z du{o med dvema
‘ivljenjema?
Cena: 3.300 SIT
Misteriji 25
PRODAJA PO PO[TI
KOZAREC 2000
Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu
kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki
daje pija~i desnosu~no energijo in s tem
vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem na-
menjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.
Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca,
ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker
povsem izgubi okus.
2.900 SIT
KOZAREC ZA HUJ[ANJE
V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi
bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v ka-
terega so vsevane enake informacije kot v
Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi
zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, ka-
tere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani,
in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je
treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...
3.800 SIT
KROGLA ZA HLADILNIK
S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo,
da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa
sve‘a in se njena uporabnost podalj{a
vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav
ni~ drugega kot kroglo za hladilnik,
ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve
barve, postaviti v hladilnik. In ‘e de-
luje.
7.200 SIT
SOLNA LU^
Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~ut-
je in zdravje, saj seva negativne ione in
oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno
desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e
je potrebno, napolni vsako telo. Njeno
blagodejno delovanje je priporo~ljivo
predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih
ekranih, mobilnih telefonih, patogenih se-
vanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj
te`ke:
a) 2 - 3 kg 10.900 SIT
b) 3 - 4 kg 11.815 SIT
in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT
26
KOZAREC PROTI STRESU
S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki
ima rde~ informacijski pe~at, si lahko
pomagamo pri prekomernem stresu, ~e
popijemo na dan vsaj pet do {est kozar-
cev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo
kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in ved-
no kake pol ure pred obrokom in kaki dve
uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo za-
u‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec
vode.
3.800 SIT
KRISTALINSKA KROGLA
Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje
su~e desno (preverite z nihalom). V radio-
ni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki
razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi
odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem
centimetrov velika krogla deluje v preme-
ru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na
ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa
na no~no omarico.
6.900 SIT
MAGIC LIFE
Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi
svoje oblike zajema energijo iz okolja in
jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica
je kodirana z orgonskimi sevalniki in
nam pove~a energijo in {~iti pred seva-
nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali
v prsnem ‘epu. 990 SIT
BAKRENA PLO[^ICA
Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s
ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu,
zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima
vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto
energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim
sevalnikom vsevane informacije za bolj{e
po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a)
24 mm in premer b) 28 mmm. 2.200 SIT
SKODELICA MISTERIJI
^rna skodelica za belo kavo z napisom
Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na
majici). 590 SIT
 PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati
pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih
in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodo-
vodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo
natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere
fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj
podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.
Informacije in prodaja:
041/727-899.
Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz fero-
magnetnega materiala in ustrezno kodirana,
odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov
in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno
polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbt-
no stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob
ra~unalni{kega ekrana.
2.500 SIT

CEV ZA AKVARIJ
Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj-
{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina
izdelana steklena cev je kodirana, da
spremeni nekatere fizikalne lastnosti
vode tako, da ta bolj ustreza ribam.
Najbolj{i znak delovanja kodirane ce-
vi je bolj ~ista voda in splo{na pove-
~ana kondicija ‘ivlja.
4.900 SIT
ATLANTIDSKI PRSTAN
IN PLO[^ICA
Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki
sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s
tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-
lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo
nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so
u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni
nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-
tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.
prstan 7.000 SIT
plo{~ica 7.000 SIT
BAKRENE ZAPESTNICE
Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma,
artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...
Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo
jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za
svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.
Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene.
a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900
c) pozla~ena 9.600
in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT
AJDOV VZGLAVNIK
Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami
lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50
cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami
dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje
in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,
predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v
vratu, glavi, hrbtenici...
9.800 SIT
Naro~ilnica Misteriji
Naro~am izdelke: koli~ina cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU LB AMEX
^AKRINA MAJICA {t. kartice:
veljavnost do: podpis:
^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo ime in priimek:
bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena- ulica in hi{na {tevilka:
vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na
papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in po{tna {tevilka, po{ta:
bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. kraj, datum, podpis:
14.900 SIT Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana
Misteriji 27
tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si
Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60
PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b)
- 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika)
so med najbolj znanimi radiestezij-
skimi nihali. Nihali Izis sta poime-
novani po egiptovski boginji Izidi,
primerke tako oblikovanih nihal so
na{li v izkopanih egiptovskih sarko- Pirine lu{~ine ‘e od nek-
fagih. Uporabljamo jih za preiska- daj uporabljamo za polnje-
vo {kodljivih sevanj, iskanje vode, nje blazin. Ker se tak{na
izbiranje primerne prehrane, dozi- blazina idealno prilega vra-
ranje, pa tudi za diagnosticiranje.
tu in glavi, zelo dobro ohra-
Cena posameznega nihala: a nja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealna
b c
4.200 SIT za vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemo
po svoji volji. Velika je 35 x45 cm.
4.900 SIT

TESLOVA RADIESTEZIJSKI PRIBOR

PURPURNA PLO[^A
Deluje s svojim indukcijskim mag-
netnim poljem biostimulativno na
celi~ne procese, pove~uje izme-
njavo plinov, krepi regenerativne
procese in mikro cirkulacijo v obo-
lelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj
in zve~er po dvajset minut, tako da
jo postavimo na obolela mesta in Plastificirana rozeta in nihalo
jo pritrdimo z obli‘em. Lahko upo- z vre~ko sestavljata kpom-
rabljamo tudi dve plo{~i, postav- plet za radiestezijsko delo.
ljeni druga proti drugi. Pomaga tudi Na rozeti je {est razli~nih
proti nespe~nosti. (Prilo‘ena na- skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb,
tan~na navodila, velikost plo{~e: za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti
50 x 85 mm). hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani
rozete so natisnjena natan~na navodila.
3.900 SIT 4.900 SIT

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP? POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, ki
jo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU.
Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda.
V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kih
testov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda,
s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslih
koreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj je
primerna za u`ivanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modri
kozarec, se njena strupenost mo~no zni`a, kot ka`e spodnja preglednica.
Kraj, kjer je bil % genotoksi~nosti % genotoksi~nosti
odvzet vzorec pitne vode vode revitalizirane vode
Dom‘ale, Ljubljanska cesta 12,19 Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primeren
Ljubljana, Pov{etova ulica 15,53 10,76 je za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, toliko
Celje, Celov{ka 10 18,75 11,76 nove vode se nate~e v posodo.
3.900 SIT
Maribor, Pri Treh ribnikih 12,71 8,03
S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na
Kranj, Britof 184 17,39 9,32 revijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke,
Ptuj, Pre{ernova 10 19,81 10,16 ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

28

(Nadaljevanje s 24. strani.)
rane celi~ne kulture lahko uporabimo
kot nadvse ob~utljive detektorje, saj
omogo~ajo natan~no merjenje biolo{ko
{kodljivih polj in sevanj.
Rezultati raziskav ruskih biologov
pojasnjujejo fenomen elektrosenzibil-
nosti na celi~no-biolo{kem nivoju in
omogo~ajo neposredno dokazovanje
pomembnosti elektromagnetnega se-
vanja.
Ortodoksna diskusija o medicinsko
nesporni fizikalni dopustni vrednosti se-
vanja je od tega trenutka dalje zanimi-
va le {e za zgodovinarje.
Nova spoznanja s podro~ja celi~ne
biologije potrjujejo ‘e ve~krat dokaza-
no morfogenetsko delovanje elektro-
magnetnih polj. Celi~no biolo{kih pro-
cesov ne dolo~ajo le genetske strukture,
ampak jih v veliki meri usmerjajo {ibka
elektromagnetna polja. Elektri~nega
onesna‘enja ne moremo izmeriti s fizi-
kalnimi meritvami. Zunanja elektro-
magnetna polja prodirajo v celi~no-
biolo{ke procese ne glede na stopnjo {ib-
kosti.
Za {kodljive spremljevalne pojave ni
odlo~ujo~a intenzivnost elektromagnet-
nega sevanja, ampak njena informativ-
na celi~no-biolo{ka vsebina. @iva celica
Leve {tiri ~ebule so rasle ob mobilnem telefonu, desne pa izven dosega sevanja telefona.
interpretira vsak elektromagnetni signal
kot krmilni signal. ^e je le-ta celi~no-
biolo{ko nesmiseln, ga za{~itni sistem
genoma ignorira. Verjetnost, da pride
do take situacije, pa ni dovolj velika. To
dokazujejo poskusi na elektromagnet-
nih selektivno senzibilnih celi~nih kul-
turah, ki so jih uspe{no izvedli v labo-
ratoriju In{tituta za citologijo Ruske aka-
demije znanosti.
Celice in ve~celi~ni
organizmi so med
evolucijo razvili mnogo-
tere in popolne sisteme, ki
{~itijo genom in procese
ustvarjanja genetskih
programov pred
{kodljivim delovanjem
naklju~nih nihanj.
V naravi ni predmetov, ki bi jih lah-
ko uporabili kot gotove biolo{ke mode-
le za raziskovanje delovanja vsesplo{nih
in fluktuirajo~ih okoljskih faktorjev,
kot so {ibka in super{ibka polja in se-
vanja. Res pa je, da obstojijo razlogi za
predpostavko, da so celice in ve~celi~ni
C ELICE RAZUMEJO SIGNALE
organizmi v toku evolucije razvili mno-
gotere in popolne sisteme, ki {~itijo ge-
nom in procese ustvarjanja genetskih
programov pred {kodljivim delovanjem
naklju~nih nihanj.
Take modele bi lahko izdelali s po-
mo~jo umetne selekcije ob~utljivih in
stabilnih variant. Selekcija bi bila naj-
u~inkovitej{a, ~e bi kot osnovni materi-
al uporabili dovolj velik vzorec popu-
lacije (v fenotipu), ki ga ozna~uje viso-
ka stopnja pojavnosti spontanih mutacij
in epigenetskih sprememb.
Spoznanja, ki so jih dosegli s selekci-
jo celi~nih jeder po sistemu kvantita-
tivnega (poligenetsko pogojenega) oz-
na~evanja, dopu{~ajo hipotezo, da za-
hteva vzgoja jedra rabdomiosarkoma
RA-23 z vtisnjeno senzibilnostjo proti
faktorju A 8 - 12 selekcijskih ciklusov
(pribli‘no leto dni dela). S pomo~jo
selekcije se jedro specificira, t. j. postane
neob~utljivo za delovanje faktorjev A1,
A2 itd.
Na podoben na~in lahko tudi selek-
cioniramo jedra, za katere je zna~ilna
specifi~na senzibilnost napram drugim
faktorjem B,C,D... N.
Vzgoja takih jeder pomeni napredek
na podro~ju raziskovanja biolo{kega
delovanja elektromagnetnih polj, ki
postaja vse bolj dovzetno za aplikacijo
molekularno-biolo{kih metod. Vzgoja
celi~nih jeder omogo~a analizo krivulj
u~inkovitosti razli~nih vrednosti seva-
nja, pa tudi preu~evanje agensov, ki
oja~ujejo delovanje konkretnih polj in se-
vanj.
Selekcija celi~nih jeder s specifi~no
senzibilnostjo proti razli~nim elektro-
magnetnim poljem prav tako omogo~a
razvoj novih metod regulacije aktivnosti
genoma. Zaradi nepopolnosti za{~it-
nega sistema genoma pred {kodljivim
delovanjem naklju~nih sprememb so v
primeru delovanja elektromagnetnih
faktorjev neizbe‘ne neadaptivne spre-
membe aktivnosti genetskega materia-
la. Z drugimi besedami, celico lahko pri-
pravimo do tega, da “razume” govori-
co elektromagnetnega delovanja. D
Misteriji 29
 Vedski misleci so imeli zelo razvito znanstveno pojmovanje vesolja
Vesolje ima 155.521.981.589.103 let
P
redlani je bilo veliko navdu{e-
nje ob za~etku tretjega tiso~let-
ja, saj se je nekaterim za~elo ‘e
1.1.2000, drugim pa {ele letos; {teti pa
za~nemo z 1 in ne z 0. Kakor koli ‘e,
po {tetju let dana{nje civilizacije smo
nekje na za~etku novega tiso~letja. Pri
tem leto gor ali dol res ni pomembno.
Ugibanj, ali bo to obdobje ve~jih pre-
lomnic in ekolo{kih kriz ‘e zato, ker
je letnica tako okrogla, je veliko, vpra-
{anja, ali nam bo uspelo ohraniti mir
in harmonijo v svetu, pa tudi niso red-
ka. Nekateri domnevajo, da bodo ob-
last nad ljudmi prevzeli ra~unalniki,
da bodo vzniknila mesta na Mesecu ali
Marsu, da nas bo uni~ila nekak{na
novodobna epidemija. Nih~e nima
tehtnih razlag, zakaj in kako naj bi se
vse to zgodilo, zgolj okrogla letnica pa
vsekakor ni nikakr{en razlog.
30
V starorimskem koledarju
je bilo novo leto 1. marca,
kar je veliko bolj naravno,
saj se takrat za~enja
pomlad - rojevanje in rast.
^e vemo, da je bilo leto ena na{ega
{tetja dolo~eno {ele nekaj stoletij po Jezu-
sovem rojstvu in je pri tem pri{lo do od-
stopanja za 2 do 5 let (tako da smo prav-
zaprav ‘e nekaj let v 21. stoletju), leti
2000 in 2001 nista ni~ posebnega {e z
mnogih drugih vidikov. Na{e izhodi{~e
za {tetje let je zgolj zgodovina nedavne
civilizacije brez upo{tevanja kozmi~nih
zakonitosti, ki so veliko bolj natan~no
merilo kot rojstva svetnikov na Zemlji.
Ne razumite me narobe, spo{tujem vse
bo‘je poslance: Jezusa, Budo, Mohame-
da itn., vendar pa so datumi njihovega
rojstva le utrinki v vesoljnem ~asu, zato
niso najbolj{e izhodi{~e za znanstveni
koledar.
TRADICIJA
IN NE NARAVNI RED
Koledar, po kakr{nem se ravnamo
danes, se v nekaterih primerih bolj prila-
gaja kr{~anski tradiciji kot naravnemu
redu. Vse se je za~elo v 6. stoletju, ko je
bilo v rimskem imperiju kr{~anstvo
sprejeto kot uradna religija. Tako je bilo
sprejeto {tetje let po sistemu, ki ga upo-
rabljamo {e danes - leto ni~ je letnica Je-
zusovega rojstva, {tetje mesecev pa se
ni ve~ za~elo z marcem, temve~ z januar-
jem, da se bolj ujema z bo‘i~em. Imena
mesecev so {e danes enaka kot v starem
Rimu, ker pa je latin{~ina utonila v poza-
bo, ljudi ve~ ne moti, da re~ejo devetemu
mesecu v letu september (sedmi), dese-
temu oktober (osmi), enajstemu novem-
ber (deveti), dvanajstemu pa december
(deseti). V starorimskem koledarju je
bilo novo leto 1. marca, kar je veliko bolj
naravno, saj se takrat za~enja pomlad -
rojevanje in rast.
Na tak koledar smo se navadili in se
ravnamo po njem, da si la‘je dolo~amo
termine v vsakdanjem ‘ivljenju. Nika-
kor pa ni primeren v znanosti za opiso-
vanje dogodkov v razponu milijonov ali
milijard let. Prav tako nas oddaljuje od
zavedanja o vplivu planetov na nas,
~emur so ljudje v~asih posve~ali veliko
ve~ pozornosti. Zlasti pomembne so jim
bile Lunine mene, ker so poznali njihov
vpliv na rast pridelka, po~utje, vsakdan-
je odlo~itve, razmi{ljanje itn.
Nekateri starodavni koledarji imajo
veliko starej{e izhodi{~e od dana{njega
 V ESOLJE IMA 155.521.981.589.103 LET

in so bolj usklajeni z naravo. Navajam ca (zvezde) dolo~a leta (prithvi-mandala) 5. v sredi{~u galaksij je dolo~ena ‘iv-
nekatere od civilizacij, pri katerih se 3. kro‘enje Sonca (zvezd) okoli sre- ljenjska doba univerzuma (svajambhu-
koledarji za~nejo veliko let pred rojst- di{~a galaksije dolo~a “galakti~na leta” mandala)
vom Jezusa: (surja-mandala) ^asovne enote, ki se uporabljajo, so
• Rim - 749 pr. n. {t. 4. kro‘enje galaksij okoli sredi{~a v razponu od 1/33750 sekunde (truti)
• Gr~ija - 1572 pr. n. {t. galaksij dolo~a “dneve univerzuma” do 311.040.000.000.000 son~nih let (ma-
(parame{thi-mandala) ha-kalpa) in si po velikosti sledijo takole:
• Iran - 2004 pr. n. {t.
• Tur~ija - 2290 pr. n. {t. truti 1/33.750 s
• Kitajska - 2356 pr. n. {t. tatpara 2/675 s 100 x truti
• Judi - 3760 pr. n. {t. nime{a (trepljaj) 4/45 s 30 x tatpara
• starotur{ko {tetje - 5606 pr. n. {t.
ka{tha 8/5 s 18 x nime{a
• Egipt - 26.663 pr. n. {t.
a{u (dih) 4s 45 x nime{a
• Parasi - 187.967 pr. n. {t.
kala 48 s 30 x ka{tha
• Hititi - 88.381.570 pr. n. {t.
• Kitajska - 96.000.297 pr. n. {t. ghati (=60 pal in 3600 vipal) 24 min 30 x kala
• Indija - 1.864.947.102 pr. n. {t. muhurta 48 min 2 x ghati
Torej je {tetje, po katerem se ravna- ahoratra (dan in no~) 24 ur 30 x muhurta
mo danes, predvsem odraz nedavne
pak{a (Lunina mena) 15 dni 15 x ahoratra
zgodovine, versko-politi~nih interesov
in na{e navade. Ob vsem tem se zdi masa (mesec) 30 dni 2 x pak{a
kategori~na izjava nekega srednjeve{- vatsara (leto) 360 dni 12 x masa
kega nad{kofa, da je bil svet ustvarjen
26. februarja 4004 pr. n. {t. ob 9h zjutraj, divja-vatsara (leto polbogov) 360 let 360 x vatsara
naravnost sme{na. divja-juga (era polbogov) 4.320.000 let 12.000 x divja-vatsara
manvantara 308.448.000 let 71,4 x divja-juga
NARAVNI KOLEDAR brahma-dinam (ratri) 4.320.000.000 let 1000 x divja-juga
Pravi znanstvenik bi se moral vpra-
{ati, zakaj praznujemo 2001. rojstni dan brahma-ahoratra 8.640.000.000 let 2 x brahma-dinam
Jezusa kot 2001. leto sveta in v skoraj brahma-vatsara 3.110.400.000.000 let 360 x brahma-ahoratra
enakem duhu? Kot da bi samo iskali
parardha 155.520.000.000.000 let 50 x brahma-vatsara
razlog ve~ za “`ur”. S stali{~a znanosti
bi bilo gotovo pametneje ra~unati ~as mahakalpa 311.040.000.000.000 let 2 x parardha
sveta glede na njegov lastni ritem in
tako, da nam omogo~a orientacijo v Drobnih ~asovnih enot ne bom po- nem pa no~ (ratri). Dan in no~ se imenu-
vseh ~asovnih razponih - od trenutka jasnjeval, ker govorim o koledarju, pri jeta ahoratra. Kasneje se je iz te besede
do bilijona let. Odli~en koledar za to katerem so aktualni {ele ure in dnevi. razvila beseda hora (a-hora-tra), ki te-
uporabljajo v Indiji `e od pradavnih Omenil sem jih predvsem zato, ker sem melji na sistemu {tetja ur, podobnem
~asov in je opisan v 5000 let starih ‘elel pokazati, da so ljudje ‘e pred ve~ dana{njem. Tudi slovenska beseda “ura”
spisih Vedah. tiso~ leti poznali in uporabljali ~asovne in angle{ka “hour” gotovo izvirata iz
Osnova tega koledarja je gibanje enote z minus peto potenco (3x10-5 s). termina “hora”.
nebesnih teles, ne pa rojstva posebnih Zanimivo je, da se ghati deli na 60
ljudi ali bo‘anskih inkarnacij. Obravna- DNEVI, TEDNI, pal, pale pa na 60 vipal, podobno kot
va celoten ~as obstoja vesolja glede na MESECI, LETA... mi delimo ure na minute in sekunde.
pet sistemov v njem: Beseda ghati {e danes uporabljajo v
Dan in no~ se merita glede na giba-
1. kro‘enje Meseca (satelitov) okoli nje Zemlje okoli osi. Njena hitrost je 1600 pomenu “ura” (kot ~asovna enota in
Zemlje (planetov) dolo~a mesece (~an- km/h, tako da med dvema vzhodoma pripomo~ek za merjenje ~asa).
dra-mandala) Sonca mine pribli‘no 24 ur. Na osvet- Sedem dni je en teden. Ta {tevilka je
2. kro‘enje Zemlje (planetov) okoli Son- ljenem delu Zemlje je dan (aha), na tem- bila sprva dolo~ena po sedmih planetih,

Misteriji 31
VESOLJE IMA 155.521.981.589.103 LET

ki najmo~neje vplivajo na zemeljsko
atmosfero. Surjasidhanta navaja imena
sedmih dni v tednu na osnovi imen teh
planetov. Ker je sonce pogoj ‘ivljenja, se
prvi dan imenuje ravi-vasara (Son~ev
dan), zaporedje ostalih pa je predstav-
ljeno v razpredelnici, kjer so primerja-
na z imeni dni v angle{~ini in nem{~ini.
Pri teh jezikih je opazna enaka poveza-
va s planeti, saj imena dni izvirajo iz
starih germanskih nazivov, le-ta pa so
dobesedni prevodi iz latin{~ine. Latins-
ka imena izvirajo iz {e starej{ih gr{kih,
ki pa jih nisem uvrstil v razpredelnico.
Npr. Tuesday izvira iz tiwes daeg, Tiu-
jev dan. Tiu je bog neba in vojne, pred-
stavlja pa ga Mars, ki je povezan z lat-
inskim imenom za torek: Martis dies.

dan planet sanskrt angle{~ina nem{~ina stari germanski naziv latin{~ina

nedelja Sonce ravi-vasara Sunday Sonntag sunnandaeg (Son~ev dan) dies Solis
ponedeljek Mesec soma-vasara Monday Montag monandaeg (Mese~ev dan) Lunae dies
torek Mars mangala-vasara Tuesday Dienstag tiwes daeg (dan Tiu-ja, Martis dies
boga neba in vojne)
sreda Merkur budha-vasara Wednesday Mittwoch* wodnes daeg (dan Wodena, dies Mercurii
Odina, poglavarja bogov)
~etrtek Jupiter guru-vasara Thursday Donnerstag thunres daeg (dan Thora, Jovis dies
gromov-nika bogov)
petek Venera {ukra-vasara Friday Freitag frigedaeg (dan Frigg, Veneris dies
boginje neba, poroke in doma,
Odinove ‘ene)
sobota Saturn {ani-vasara Saturday Samstag saeterdaeg (Saturnov dan) Saturni dies
*Mittwoch je opisno ime, podobno na{i sredi.

Podobna nomenklatura, kakr{na je
najprej veljala v Indiji, je vsaj delno
ohranjena v mnogih drugih indoevrop-
ski jezikih. V sloven{~ini je ni, saj je pre-
vladalo opisno poimenovanje (nedelja,
ponedeljek, sreda) in poimenovanje po
{tevilkah (~etrtek, petek), razen sobote
(iz judovskega Sabatha) in torka (edino
tu se je ohranil Thor, vendar pri torku
in ne ~etrtku kot drugod).
Dnevi in no~i so dolo~eni glede na
vrtenje Zemlje okoli svoje osi, na kar pa
je mo‘no gledati tudi s stali{~a vrtenja
Zemlje okoli Sonca. Zemlja naredi en
krog v 365.25 dneh pri hitrosti pribli‘no
100.000 km/h. ^e ekliptiko Zemlje raz-
delimo na 360 delov (360°), dobimo po
vedskem koledarju en Son~ev dan, ki pa
je za 21 minut dalj{i od navadnega dne.
Son~evi dnevi tvorijo mesece, ki trajajo
30 takih dni (oz. 30 navadnih dni, 10 ur
in 30 minut).
Kljub tako natan~ni opredelitvi me-
seca po Soncu pa se koledar bolj opira
na kro‘enje Lune, glede na kar je en
mesec dolg 29 dni in 12 ur. Torej je med
Son~evim in Mese~evim mesecem 22 ur
in 30 minut razlike. To je re{eno tako,
da se vsakih 32 mesecev (pribli‘no vsa-
ko tretje leto) doda en mesec. Tako se
ohrani dolo~anje mesecev po Luninih
menah, obenem pa let po Soncu.
KAJ JE “JUGA”?
Juga je enota, ki se uporablja za ~a-
sovna obdobja, dalj{a od leta in obsega
obdobja od 5 do 4.320.000 let. Beseda
juga pove, da je merilo za dolo~anje teh
obdobij ~as, ki ga potrebujeta dve ne-
besni telesi (ali ve~ njih), da se v nekem
trenutku sre~ata na dolo~enem mestu.
Prvotna enota je pet let, saj se v tem
~asu Sonce in Mesec sre~ata v sozvezd-
ju dhani{thi (24. mese~eva hi{a). Do take
postavitve pride vsakih pet let prvi dan
meseca maghe (januar-februar). Drugot-
na enota je dvanajst let in je dolo~ena
po gibanju Jupitra. Jupiter je eden od
najvplivnej{ih planetov za Mesecem in
Soncem; velja za u~itelja oziroma lu~
bo‘anskih ljudi. Sonce obkro‘i v pri-
bli‘no 12 letih, kar je osnova za dvanajst-
letno jugo. Tretja enota je {estdeset let
in je nastala ob povezavi zgornjih dveh
(12 x 5 = 60). [tetje {estdesetletnih jug
se za~ne, ko je tudi Jupiter skupaj s Son-
cem in Mesecem v sozvezdju dhani{the.
To se zgodi vsakih 865.000.000 let.
Za {e veliko dalj{a obdobja se upora-
blja pojem divja-juga, za razumevanje
katerega pa je potrebna kratka razlaga.
Na severnem in ju‘nem polu zaradi in-
klinacije osi glede na ekliptiko trajata
dan in no~ po 6 mesecev, tako dolgi pa
naj bi bili tudi dnevi in no~i v dimenziji
vi{jih bitij, imenovanih Deve, ki so prav
tako opisana v Vedah. Obstoj teh bitij je
bil indijskim modrecem pred ve~ tiso~
leti samoumeven, saj so se jim, sode~ po
zapisih, kazala v njim vidni obliki. To je
seveda te‘ko dokazati, vendar enako
te‘ko tudi ovre~i, kar pa za predstavitev

32
 V ESOLJE IMA 155.521.981.589.103 LET

vedskega koledarja niti ni tako pomemb-

no. Ostanimo pri tem, da je en dan vi{jih
bitij, imenovanih Deve, dolg na{ih {est
mesecev, enako dolga pa je njihova no~.
360 takih dni je eno leto Dev oziroma
divja-vatsara, kar je pomembno zato,
ker so vse preostale juge izra‘ene v
glavnem v teh letih.
Divja-juga traja 12.000 divja-vatsar
(4.320.000 let). Sestavljajo jo {tiri kraj{e
juge, imenovane: satja-juga (1.728.000
let), treta-juga (1.296.000 let), dvapara-ju-
ga (864.000 let) in kali-juga (432.000 let).

LOGIKA [TETJA
DIVJA-JUG
Po opazovanjih indijskih modrecev
so bili pred 197.000.000.000 leti vsi pla-
neti v povezavi s sozvezdjem a{vini
(Oven). V istem sozvezdju se zdru‘ijo
vsakih 432.000 let. V sedanji divja-jugi
so minile ‘e satja-, treta- in dvapara-
juga, kali-juga pa se je za~ela nedavno,
20. februarja 3102 pr. n. {t. ob 2 h 27 min
30 s popoldne. Tudi takrat so bili vsi
planeti v istem znamenju zodiaka.

MANVANTARA
Naslednja ve~ja ~asovna enota, man-
vantara, je dolo~ena glede na proces
spreminjanja reda na Zemlji. Ta spre-
memba se zgodi vsakih 308.448.000 let.
Takrat pride na Zemlji do korenitih
sprememb pri polarnosti in gibanju
planeta in te geolo{ke spremembe so
povezane tudi z astronomskimi. Najve~
podatkov o tem je zapisanih v spisu
joga-va{i{thi. @e prej je bilo omenjenih
pet vesoljnih sistemov ali mandal, v ka-
terih nebesna telesa kro‘ijo v vedno
ve~jih krogih. Stvarstvo je urejeno tako,
da vsaka ni‘ja mandala ali sistem pod- dolgi 200 milijard km, torej potrebuje za jug + 1 satja-juga. Ta vmesna satja-juga
pira vi{jega. Tako za podporo vi{jemu obhod 250-270 milijonov let. Starodavni je obdobje prehoda oziroma somraka.
sistemu Mesec kro‘i okoli Zemlje, nada- indijski u~enjaki pa so to {tevilko ocenili Takrat naj bi pri{lo do delnega uni~enja
lje Zemlja kro‘i okoli Sonca, Sonce oko- na 308.448.000 let oziroma na obdobje ene vesolja, ki je ponazorjeno kot potop.
li sredi{~a galaksije in nazadnje galak- manvantare. Obe oceni sta si relativno
sija okoli svajambhuva-mandale. blizu, le da so indijski u~enjaki verjetno KALPA
Po ocenah dana{njih znanstvenikov pojmovali galaksijo nekoliko ve~jo, kot Naslednja ve~ja enota ~asa je kalpa,
potuje Sonce okoli sredi{~a galaksije s je po ocenah sodobnih znanstvenikov. ki sestoji iz 14 manvantar in dodatnih
hitrostjo 250 km/s, in sicer po ekliptiki Obdobje manvantara traja 71 divja- petnajstih vmesnih satja-jug. Tako ena

Misteriji 33
VESOLJE IMA 155.521.981.589.103 LET

kalpa zna{a 1000 divja-jug (14 x 71 +

15 x 0.4 = 1000), kar je 12.000.000 bo‘an-
skih let oz. 4.320.000.000 ~love{kih let.
Ta ~as je potreben, da parame{thi-man-
dala (npr. na{a galaksija) naredi krog
okoli svajambhuva-mandale (sredi{~a
galaksij).
En obhod galaksije okoli svajamb-
huva-mandale je znan kot kalpa ali
Brahmov dan in enako dolgo obdobje
je Brahmova no~. Torej dan in no~
Brahme trajata 8,64 milijarde let. 360
takih dni in no~i je eno Brahmovo leto,
kar zna{a 3.110.400.000.000 ~love{kih
let. Celo Brahmovo ‘ivljenje naj bi traja-
lo 100 njegovih, t. j. 311.040.000.000.000
na{ih let. Prvih petdeset njegovih let
se imenuje prva parardha, drugih 50
let pa druga parardha. Po vedski {oli
astronomije je torej skupna ‘ivljenjska
doba vesolja 311 bilijonov let.
Tako smo pri{li od najmanj{e ~a-
sovne enote do najve~je in videli, da so
‘e starodavni vedski misleci imeli zelo
razvito znanstveno pojmovanje vesolja,
pri ~emer so preu~evali tudi take ~a-
sovne razse‘nosti, ki si jih {e danes le
ste‘ka predstavljamo.
Po vedskem ~asovnem sistemu lah-
ko to~no dolo~imo ero, obdobje, leto itn.
od nastanka univerzuma. Pa izrazimo
to s pojmi, ki smo jih pravkar spoznali.
Od za~etka vesolja smo ravno malo ~ez
prvo polovico njegovega obstoja, in si-
cer sredi prve brahma-vatsare v drugi
parardhi. Od za~etka prvega dne 51. leta
Brahme je minilo {est manvantar. V sed-
mi manvantari je minilo ‘e sedemin-
dvajset divja-jug. Osemindvajseta div-
ja-juga je v obdobju kali-juge, in sicer
prihaja 5103. leto. Torej so od nastanka
vesolja minila to~no 155.521.981.589.103
leta, od za~etka zadnje kalpe 1.864.949.
103 leta, od za~etka zadnje manvantare
119.983.103 leta, od za~etka zadnje div-
ja-juge 3.893.103 leta in od za~etka zad-
nje kali-juge 5103 leta.
No, zdaj se pa odlo~imo, katero novo
leto smo praznovali!
Nikola Petrovi}

34

Dvojna sporo~ila
N
adaljujemo raziskovanje skri-
tih pomenov pisanja Julesa
Verna. Ivan Mohori~ ob tem,
da je francoski pisatelj znan po svojih
napovedih tehni~nih udejstvovanj ~lo-
veka, sku{a razkriti veliko ve~je zna-
nje Julesa Verna na bolj skrivnostnih
podro~jih. Natan~no branje original-
nih Vernovih del odkriva povsem svoj
svet. No, prepustimo besedo Ivanu
Mohori~u.
Na vpra{anje, s katerim smo kon~ali
na{e razglabljanje v prej{nji {tevilki, bi
skorajda lahko dali pritrdilen odgovor.
Ne bo sicer dr‘alo, da “brcamo v temo”,
je pa nedvomno res, da se sprehajamo
Po sledeh velikanov (8)
po zamra~enih labirintih nesmrtnosti in
posmrtnega ‘ivljenja, bivanja onkraj
“teme smrti”. Da ne bo kdo neupra-
vi~eno posumil, da govorimo kar tako
na pamet, si preberimo {e kratek citat iz
knjige.
V Trstu sta prebivala dva izmed naj-
zaupnej{ih prijateljev Mathiasa Sandorfa.
Navdihoval ju je isti duh in sklenila sta, da
bosta prijatelju zvesto sledila do konca nje-
govega podviga. Grof Ladislas Zathmar in
profesor Stefan Bathory sta bila Mad‘ara,
oba visokega rodu. Bila sta kak{nih dvanajst
let starej{a od Mathiasa Sandorfa, a skoraj
brez premo‘enja. Enemu izmed njiju je
prina{alo nekaj dohodkov majhno posestvo
v komitatu Lipto, ki je pripadal
okro‘ju onstran Donave. Drugi
pa je pou~eval prirodoslovne vede
v Trstu in je ‘ivel samo od tega,
kar mu je prina{al pouk. Ladis-
las Zathmar je prebival v tisti
hi{i, ki sta jo Sarcany in Zirone
nedavno odkrila v ulici Acque-
dotto. To skromno bivali{~e je dal
na voljo Mathiasu Sandorfu za
ves ~as, ki ga njegov prijatelj ne
bi prebil na svojem gradu Arte-
naku - to je do konca zasnovane-
ga podjetja, kakr{en koli naj bi ‘e
bil ta konec.
Oglejmo si malo pobli‘e ta
dva prijatelja, ki skupaj z gro-
fom Sandorfom sestavljata
nekak{no “sveto” trojico. Pri
na{em iskanju ne bomo tava-
li kar tako na pamet, temve~
Prijatelja Mathiasa Sandorfa:
Ladislas Zathmar in Etiene
Bathory. Zna biti, da je ilustrator
Benett vedel za osnovno idejo,
kajti Bathory (stoji) ima zelo
podobne poteze, kot so poznej{a
poosebljenja vampirjev.
bomo vestno sledili ezoteri~nim zakoni-
tostim zakrivanja sporo~il, od katerih je
eno prvih tisto o uporabi razli~nih jezi-
kov, ki pa morajo biti na nek na~in
definirani. Ko govorimo o Mathiasu
Sandorfu, katerega ve~ina zgodbe se
odvija v Istri in Dalmaciji, je eden izmed
“skritih” jezikov nedvomno hrva{~ina.
Z analiti~nim branjem se
sprehajamo po
zamra~enih labirintih
nesmrtnosti in
posmrtnega ‘ivljenja,
bivanja onkraj “teme
smrti”.
A ~e na{im sosedom poveste priimek
Zathmar nekoliko povr{no, se kaj lah-
ko sli{i kot Zatamar. Tisti h smo po ‘e
znanih pravilih spremenili v a in ‘e smo
dobili zelo povedno besedo, ki prav lah-
ko pomeni “tisti onkraj teme”. Pa smo
spet na istem terenu!
NAMIGI NA
GR[KO MITOLOGIJO
Za vsakega kolikor toliko spodobne-
ga pisatelja {e v dana{njem ~asu velja
nepisano pravilo, da mora poznati anti~-
no literaturo, v ~asu, ko je ustvarjal Ju-
les Verne, pa je bilo to obvezno. [e celo
ve~. Skoraj v vsakem delu klasikov boste
na{li kar neposredno kazanje na dela
velikih Grkov in Rimljanov, da o ome-
njanju osebnosti iz anti~nih legend sploh
ne govorimo. A ~e gre za nekak{no
“zgodbo v zgodbi”, kakr{no nam ponu-
ja Verne v priu~ujo~em delu, potem so
ti n amigi nekoliko bolj zakriti, pa kljub
temu dovolj zgovorni. Na{ imenitni pro-
Misteriji 35
DVOJNA SPORO~ ILA
fesor Zathmar oziroma Zatemar prebi-
va v ulici Acquedotto, kar po na{e po-
meni akvadukt, vodno pot torej. Bi mor-
da lahko sklepali, da gre za namig na
gr{ko mitolo{ko reko smrti, preko kate-
re brodar Haron preva`a mrtvece v
Had? Morda si celo lahko privo{~imo,
da spremenimo prvo ~rko v profesorje-
vem imenu iz L v H, in `e se ponuja po-
trditev, saj lahko preberemo Hadislas.
Na prvi pogled se zdi, da nekoliko preti-
ravamo, a prav zanimiv je odlomek iz
romana, ki opisuje, kako so prenesli telo
navideznega mrli~a Petra Bathoryja iz
pokopali{ke grobnice.
Doktor Antekirtt je odgrnil belo rjuho,
ki je pokrivala truplo in naslonil svojo glavo
na mrtve~eve prsi, ko da bi bil hotel prislu{-
kovati utripanju srca. Nato se je zravnal in
rekel Capu Matifouju: “Potegni truplo ven!”
Cap Matifou ga je ubogal: ne on ne
Pointe Pescade nista ni~ ugovarjala, ~eprav
je bil to prepovedan izkop.
Ko so polo‘ili truplo Petra Bathoryja na
travo, ga je Cap Matifou spet zavil v mrt-
va{ki prt, doktor pa je nanj vrgel svoj pla{~.
Nato so spet privili pokrov, polo‘ili krsto
nazaj v votlino zidu in odprtino znova po-
krili s plo{~o.
Doktor je prekinil tok v svoji elektri~ni
svetilki, in grob z okolico se je spet zagrnil v
gosto temo.
“Primi to truplo!” je velel Capu Mati-
fiouju.
Cap Matifou je s svojimi mo~nimi roka-
mi dvignil mladeni~evo truplo, kakor da bi
bilo otro{ko. Nato pa je krenil - doktor je {el
naprej, Pointe Pescade pa za njim - po
nasprotni poti, ki je vodila naravnost do vr-
zeli v pokopali{kem zidu.
Pet minut zatem so vsi trije zlezli skozi
vrzel na prosto. Doktor, Pointe Pescade in
Matifou so nato ob{li mestno obzidje in kre-
nili proti obali.
Nih~e ni ~rhnil besede. Ubogljivi Cap
Matifou sicer tako ni mislil ni~ ve~ kot
kak{en stroj, a kako hitro so se vrstile misli
v mo‘ganih Pointa Pescada!
Na poti od pokopali{~a do obale niso dok-
tor Antekirtt in njegova spremljevalca sre-
36
~ali ‘ive du{e. Ko pa so se pribli‘ali tistemu
majhnemu zalivu, kjer naj bi jih ~akal ~oln
vozila Electric, so zagledali carinika, ki je
hodil sem in tja po najbli‘jih obalnih skalah.
Vendar so mirno nadaljevali pot, ko da
carinika sploh ne bi bilo. Doktor je znova
kriknil. Pristopil je vodja {e zmerom nevid-
nega ~olna.
Cap Matifou je, ko mu je doktor dal zna-
menje, sestopil po skalah navzdol in hotel
stopiti v ~oln.
V tistem hipu pa se mu je pribli‘al cari-
nik. ^oln naj bi prav tedaj odrinil od obale.
“Kdo ste?” je vpra{al.
“Ljudje, ki vam dajo na izbiro: ali dvaj-
set forintov brez odloga ali pa udarec s pest-
jo tegale gospoda - prav tako brez odloga!”
Za primerjavo: filmski grof Drakula.
je odgovoril Pointe Pescade in pokazal na
Capa Matifouja.
Carinik si ni pomi{ljal: vzel je dvajset
forintov.
“Vkrcajmo se!” je rekel doktor.
Hip zatem je ~oln ‘e izginil v temi.
Tako prepri~ljivo podoben gr{ki mi-
tologiji je ta zapis, ko bistroumni Verne
postavi na prizori{~e kar pravega cari-
nika, ki mu je treba od{teti denar, da nas
mora spomniti na tisti obolos, polo‘en
v mrtve~eva usta, s katerimi si je popla-
~al prevoz preko vode.
ZGODOVINA
NEKE RODBINE
Kar malo za{li smo na na{em popo-
tovanju po knjigi, v kateri i{~emo potr-
ditev, da se je pisatelj res spogledoval z
idejo, da “na zadnja vrata” pripelje va-
njo samega grofa Drakulo, zatorej poi{-
~imo {e kak{en podatek, ki bi nas pre-
pri~al, da je temu res tako.
@e v uvodoma citiranem odstavku
smo lahko prebrali, da je profesorju
Zathmarju oziroma Zatemarju ime La-
dislas. To pa je samo malo bolj “gospo-
sko” zapisana ina~ica imena Vlad, ki je
v Transilvaniji zelo pogosto. A tako je
bilo ime tudi zgodovinskemu vojvodi
Drakuli!
Pa to {e ni najbolj{i ocvirek. Ta {ele
prihaja. @e v za~etku nas pisatelj pre-
pri~uje, da so bili Sandorf, Zathmar in
Bathory nerazdru‘na trojica, zato se ve-
lja posvetiti vsem trem, ker {ele skupek
lastnosti vseh treh oseb da popolno sli-
ko tiste ene, ki se skriva v ozadju. ^e pa
je to res, potem bodo kmalu odpadli vsi
dvomi. Priimek Bathory je v svetovni
zgodovini {e kako znan in marsikate-
rega poznavalca spreleti hladen srh ob
njegovi omembi.
Erzsebet Bathory je bila ena tistih
osamljenih plemkinj, ki je, kot vse ka‘e,
vzela vse {torije o vampirjih ~isto zares.
Njen soprog grof Ferencz Nadasdy ji ni
posve~al kaj prida svojega ~asa, saj je bil
nenehno zaposlen s svojimi vojnimi po-
hodi in zapostavljena ‘eni~ica si je svo-
jo zabavo poiskala drugje. Morda bi celo
lahko rekli, da je posku{ala zdru‘iti pri-
jetno s koristnim, saj si je s svojstveno
zabavo kraj{ala dolge samotne urice,
hkrati pa je storila skorajda vse, da bi si
podalj{ala ‘ivljenje. Na svojem gradu
Cseythe na skrajnem severozahodnem
delu Transilvanije je uprizarjala krvave
orgije, kakr{nih se ne bi sramoval niti

najbolj{i pisec scenarijev za filmske
grozljivke. Njeni slu‘abniki so po vsej
de‘eli nabirali mlada dekleta in jih vodili
v krvavi grad, kjer se je perverzna plem-
kinja iz‘ivljala nad njimi. Zbadanje z
iglami in sesanje njihove krvi je bilo
obvezen del rituala, ob~asno si je pri-
vo{~ila celo lastnozobno grizenje mla-
denk in hkratno napajanje z ‘ivljenjsko
teko~ino. Nekateri viri vedo povedati,
da celo kopanje v krvi ubogih ‘rtev ni
bilo prav posebej redko.
[est let je trajal krvavi ples in, ~e lah-
ko verjamemo poro~evalcem, ve~ kot
{eststo lepotic je dobesedno izkrvavelo
na tiso~krat prekletem gradu. Govorice
so se {irile po de‘eli, a za kapljo ~ez rob
je poskrbela krvolokinja sama, ko je dala
{tiri izmozgana trupla vre~i ~ez obzidje
gradu. 30. decembra leta 1610 je njen
bratranec grof Gyorgy Thurso s svojimi
vojaki in ‘andarji obkolil grad in ga zav-
zel prav v trenutku, ko je v njem potekal
krvavi ples. V grajskih je~ah so na{li ‘e
mu~ene mladenke in tudi nekaj takih,
ki jim je bilo najhuj{e do takrat {e pri-
hranjeno.
V sodnem procesu naslednjega leta
so grofi~ine pomaga~e obsodili in jih
kruto usmrtili, a krvava plemkinja se je
zaradi svojih sorodstvenih vezi s kralje-
vo dru‘ino najstro‘ji kazni izmaknila.
Kljub temu so jo ‘ivo zazidali v njeno
sobo, le majhno lino, skozi katero je
dobivala hrano, so pustili. Tri leta so bila
{e na voljo krvavi plemkinji, da je v
popolni temi svoje samote premi{ljevala
o svojih grozodejstvih, preden je svojo
pregre{no du{ico zaupala kdo ve komu.
Grad je bil po njeni smrti zapu{~en in
prepu{~en po~asnemu propadu. Ljud-
stvo je vedelo povedati, da se je grofica
v temnih no~eh vra~ala in nadaljevala
svoje krvavo opravilo kot vampirka.
Bo ‘e dr‘alo, da je Jules Verne grofu
Bathoryju pripisal vse lepe lastnosti do-
brega rodoljuba, a te‘ko bi verjeli, da je
edini zgodovinsko izpri~ani priimek
za{el v knjigo pomotoma. Bolj verjetno
je, da je pisatelj, kateremu vsi analitiki
priznavajo, da se je o vsaki stvari dodo-
D VOJNA SPORO~ ILA
bra pou~il, preden jo je zapisal v svoja Mno‘ica Arabcev in ~rncev je bila vsa iz
dela, vedel tudi za krvavo zgodbo in je sebe, rjula je, ploskala, tolkla z nogami po
prav zaradi tega tudi tako neposredno tleh. Ne Samson pu{~ave, neustra{eni Mus-
pokazal nanjo. Za pou~ene je bilo to tafa, najdrznej{i Tuareg - nih~e se ni povz-
dovolj, oni drugi pa tako ali tako berejo pel tako visoko!
samo na pol. Tako nedol‘no se da vse to povedati,
le na nekaj malenkosti je treba popaziti,
SLIKA MORA pa gre. In katere so tiste malenkosti?
Predvsem je pomembno, da so prisotni
BITI POPOLNA
muslimani, kajti ravno teh je najve~
Do sedaj smo v knjigi na{li ‘e skoraj
kon~alo na pri{pi~enem lesu pravi~nega
vse, kar bi nas prepri~alo, da je Verne
grofa. In v mno‘ici, ki je opazovala
zelo resno namigoval na grofa Drakulo,
vragolije dveh akrobatov, je bilo zelo
le tistega najbolj krutega obreda, po ka-
malo tistih, ki niso prisegali na Alaha in
terem je transilvanski plemi~ celo dobil
njegovega preroka
“ljubkovalno” ime Tepe{ - Nabadalec na
Mohameda!
kole, ne najdemo nikjer. Vsaj na prvi po-
gled. Najbolj zagnani morda celo pore- Ivan Mohori~
ko, da bi bilo smiselno ugotoviti, da je v
celem romanu na pretek tepe‘kanja, a to
pri “akcijskih” zgodbah, kot je tale ni ni~
posebnega. A ~e pozorno beremo celo
povest, lahko ugotovimo, da je Sandorf
alias doktor Antekritt kljub vsemu na-
taknil svojega slu‘abnika na kol, le v
malo bolj blagi obliki se je to zgodilo.
Gledalci so se zato kar trli, da bi vide-
li ~im bolj od blizu oba akrobata, ki sta
“delala” ob lu~i bakel.
Cap Matifou je bil pograbil drog, dolg
petindvajset do trideset ~evljev, in ga dr‘al
navpi~no z obema rokama, ki si jih je pritis-
nil k prsim. Na skrajnem koncu tega dro-
ga pa je stal Pointe Pescade, ki se je bil
povzpel nanj spretno kot opica. Lovil
je ravnote‘je v presenetljivo drznih
polo‘ajih, da se je drog vznemirljivo
upogibal.
Ampak Cap Matifou je ostal
neomajen, samo malo se je pre-
stopal, da je ohranil ravnote‘je.
Ko pa je prispel ‘e blizu zidu
hi{e, v kateri je prebival Sadi
Hazam, je imel {e toliko
mo~i, da je z roko zalu~al
drog; Pointe Pescade pa
je zavzel pozo slavnega
artista, ki po{ilja ob~inst-
vu poljube.
Krvava grofica
Erszebet Bathory.
Misteriji 37
 Senca pilota {e vedno blodi v kraju, kjer ga je doletela smrt
Duh kapetana Blacka
^
e se mornarica lahko pohvali z
legendo o “Lete~em Holandcu”,
se aviacija enakovredno lahko
postavi s kapetanom Blackom. Zgod-
ba kapetana Blacka je namre~ poveza-
na z enim od najbolj znanih posmrt-
nih prikazovanj v letalskem svetu. Le-
genda je `e stara, prav tako, kot je star
kraj, ki je pri tem igral (in {e igra) po-
membno vlogo: staro letali{~e Speke v
bli`ini Liverpoola.
@e samo prizori{~e, strogo letali-
{ko poslopje, namenjeno potnikom,
ki so ga dogradili leta 1939, pri
naklju~nem obiskovalcu izzove nela-
godne ob~utke: stroga arhitektura
zgradbe mrko kraljuje nad celotnim
letali{~em, prav tako mra~no pa deluje
kontrolni stolp, ki je zgrajen v domala
neogotskem stilu, in je {e najbolj podo-
ben svetilniku. Veliki hangarji za tem
prav ni~ ne zaostajajo. Hangar {tevilka
1 je postal znan zaradi ob~utkov nela-
godja, ki jih je povzro~al pri ljudeh. Prav
na tem letali{~u se je torej rodila in raz-
vijala legenda o kapetanu Blacku. [tevi-
lo civilnih in voja{kih uslu‘bencev, ki
so se sre~ali iz o~i v o~i z njegovo prikaz-
nijo, je presenetljivo veliko.
ZAVIDLJIVA KARIERA
^eprav tone njegova zgodba po~asi
v pozabo, lahko trdimo, da je Thomas
Campbell-Black odigral zelo pomemb-
no vlogo v svetu aeronavtike, ki se je
prav v njegovem obdobju mo~no raz-
mahnila povsod po svetu. Sredi tride-
setih let so njegovo ime povezovali z
juna{ko epopejo “nemogo~ih” poletov.
Kot pilot se je Campbell najprej kalil v
vrstah aviacije in kasneje mornarice
Njenega Veli~anstva. Odpu{~en je bil s
~inom kapetana pilota. Na za~etku 20.
let se je preselil v Kenijo, kjer se je name-
38
raval posvetiti obdelovanju planta`e, ki
jo je imel v lasti. Kmalu pa ga je ponovno
zagrabila sla po letenju.
@e po nekaj letih si je ustvaril sloves
z vrsto pionirskih poletov v Veliko
Britanijo. Imel je celo ~ast,
da so ga izbrali za
uradnega pilota,
ki je wale{-
kega
Okretni DH.88, s katerim je
posadka Scott-Black zmagala na
zahtevnem tekmovanju Velika
Britanija - Avstralija leta 1934.
princa (bodo~ega kralja Jurija II.) po-
spremil na obisk v Kenijo. Kasneje je
Black zastavil ves svoj vpliv in presti‘,
Le nekaj mesecev po
Blackovi smrti se je za~el
pojavljati njegov nemirni
duh. V bli‘ini hangarja
{t. 1 so ljudje ve~krat
opa‘ali bledo prikazen.
Nenavadna sre~anja so se
vrstila tako pogosto,
da so jih naposled
uslu‘benci za~eli jemati
kot nekaj normalnega.
da bi Velika Britanija vzpostavila redno
letalsko linijo med Londonom in vzhod-
no Afriko. Bil je tudi med ustanovitelji
Wilson Airways, prve letalske dru‘be,
ki je za~ela z rednimi poleti v Nairobi.
Ves prosti ~as, ki mu ga je dopu{~alo
delo na planta‘i, je posve~al {oli letenja,
ki jo je ustanovil in je kaj kmalu postala
njegov najljub{i konji~ek.
Med mnogimi piloti, ki so v Black-
ovi {oli pri{li do pilotske diplome, je bila
tudi privla~na Angle‘inja Beryl Mark-
ham. Med njo in Blackom naj bi se na
kenijskem nebu celo spletla roman-
ca. Na za~etku je kazalo, da sta se v
~ustvenem in tudi aeronavtskem po-
gledu odli~no ujela. Mladenkin odlo~en
in neodvisen zna~aj pa ji ni dovolil, da
bi sprejela vlogo zakonske ‘ene in gos-
podinje. Nesoglasja so se {e pove~ala
zaradi privo{~ljivosti in obrekovanja
okolice in par se je kon~no raz{el. Mark-
hamova se je {e naprej izpopolnjevala v
pilotiranju in je kasneje kot prva ‘enska
v zgodovini preletela Atlantik iz Evrope
v Severno Ameriko brez vmesnega post-
anka (september 1936).
ODLI^EN PILOT,
TE@AVEN ^LOVEK
Na za~etku 30. let se je Black za stal-
no vrnil v Veliko Britanijo. Leta 1934 se
je prijavil na zahtevno tekmovanje Veli-
ka Britanija - Avstralija. Zahvaljujo~ nje-
govemu presti‘u, so ga izbrali za piloti-
ranje enega najbolj{ih britanskih letal
iz tega obdobja, hitrega dvomotorca De
Havilland DH.88 “Comet”. A ne za prve-
ga pilota, ampak za pomo‘nega. Prvi pi-
lot je bil nek Charles Scott, ki je bil odli~no
usposobljen v svojem poklicu. Resnici na
ljubo pa odnosi med Blackom in Scottom
niso bili najbolj idealni. Kot da to ne bi
zadostovalo, pa sta bila oba zaradi oseb-
nih in {portnih razlogov skregana z za-
koncema Amy Johnson in Jim Mollison,
ki sta veljala za glavna favorita. Zakonca
sta pilotirala enak tip letala kot Scott in
Black. Slednja pa sta kljub slabi popotnici

zmagala in razdaljo preletela v 70 urah
in 59 minutah letenja.
Po dveh neuspelih poskusih, da bi
postavil nov ~asovni rekord na razdalji
Velika Britanija - ju‘na Afrika, se je Black
leta 1936 prijavil na tekmovanje Schle-
singer, ki je predstavljalo hudo preiz-
ku{njo tudi za izku{enega pilota. Cilj tek-
movanja je bil Johannesburg, podro~je,
ki bi ga moral preleteti, pa je bilo ob{irno
in divje. Black je izbral enomotorno leta-
lo Percival “New Gull” ter na njem izve-
del vse potrebne spremembe, ki so bile
nujne za uspe{en prelet za~rtane poti.
Odlo~il se je, da bo pred poletom letalo
predstavil javnosti v Liverpoolu, rojst-
nem mestu svojega sponzorja. A prav
tam se je moral sre~ati z usodo.
“ABSURDNA” NESRE^A
Black je na nebu nad letali{~em izve-
del nekaj vratolomnih akrobacij ter letov
tik ob tleh, da so prisotni komaj lovili
sapo. Nato je pristal, da bi letalo napolnil
z gorivom in se vrnil v London. Ko je
izvedel omenjeno operacijo, je letalo
zapeljal na skrajni konec piste. Tu ga je
ustavil in prosil kontrolni stop za dovo-
ljenje za vzlet. Medtem ko je ~akal, je
Black po vsej verjetnosti preu~eval le-
talsko karto. Nepazljivost je bila zanj
usodna: pilot voja{kega dvokrilca Haw-
ker Hart je prav takrat sporo~il kontrol-
nemu stolpu, da namerava pristati.
Letali{ko poslopje na liverpoolskem letali{~u Speke na fotografiji iz 60. let. V zgradbi, ki je
nih~e ve~ ne uporablja, se zadr‘uje duh kapetana Blacka, s katerim so se sre~ali ‘e mnogi.
Pilota voja{kega letala so oslepeli son~ni
‘arki, ki so se odbijali od armaturne
plo{~e in ni opazil ~akajo~ega letala. Trk
je bil neizbe‘en. Hawker je Blackovemu
letalu odtrgal levo krilo in pristajalno
kolesje, propeler pa je neusmiljeno za-
rezal v trup in kabino letala. Blacka so
takoj prepeljali v bolni{nico, vendar so
bile po{kodbe tako hude, da je malo
zatem umrl. Razbitine njegovega letala
so prepeljali v hangar {tevilka 1.
Naj omenimo, da je v naslednjih letih
tragi~na usoda doletela tudi druge zname-
nite protagoniste tekmovanja Velika
Britanija - ju‘na Afrika. Amy Johnson je
leta 1941 iz nepojasnjenih vzrokov strmogla-
vila v morje ob izlivu reke Temze. Niko-
li niso na{li ne trupla ne razbitin letala.
Scott je leta 1946 napravil samomor.
Mollison je poniknil v anonimnosti in se
zapijal vse do svoje smrti leta 1959.
VRNITEV KAPETANA
Edini, ki ni izginil, je Black. Le nekaj
mesecev po njegovi smrti se je za~el po-
javljati njegov nemirni duh. V bli‘ini
hangarja {t. 1 so ljudje ve~krat opa‘ali
bledo prikazen. Nenavadna sre~anja so
se vrstila tako pogosto, da so jih napos-
led uslu‘benci za~eli jemati kot nekaj
normalnega. Z minevanjem let so se
pojavljale nove zgodbe in legende, pri-
~evanja pa so pridobivala podrobnosti
in {tevil~nost, tako da bi lahko govorili
D UH KAPETANA B LACKA
o pravem ljudskem izro~ilu. Naj omeni-
mo le nekatera pri~evanja, povezana s
hangarjem {t. 1, v katerem so vse do tre-
nutka, ko je pri{el na vrsto za ru{enje,
popravljali in vzdr‘evali letala.
Eden od delavcev si je po kon~anem
delu umival roke v kopalnici, ko je nena-
doma zaznal prisotnost nekega ~loveka
za svojim hrbtom. Obrnil se je in zagledal
mo{kega, oble~enega v star letalski kom-
binezon. Nek varnostnik je na svojem
obhodu opazil, da so bila vrata hangar-
ja odklenjena, zato jih je zaklenil. Ko je
{el ~ez nekaj ~asa ponovno mimo istih
vrat, so bila le-ta spet odprta. Varnost-
nik je vrata ponovno zaklenil in {el da-
lje. Naslednji~ so bila spet odprta. Drug
varnostnik je pregledoval tema~no not-
ranjost hangarja. Naenkrat ga je nekdo
mo~no povlekel za rokav ter ga nato {e
“krepko” stisnil za roko. Varnostnik se
je mo~no prestra{il in stekel nazaj v
stra`arnico. Roka ga je bolela, tako da je
poiskal pomo~ zdravnika. Ta je lahko
ugotovil le pet podplutb, ki so po obliki
spominjale na ~love{ko roko.
Leta 1966 so za~eli letali{~e prenav-
ljati. Obnovili so pristajalno stezo in plo{-
~ad za zaustavljanje letal ter kontrolni
stolp. Sredi 80. let pa je za‘ivelo novo
letali{ko poslopje. Stare zgradbe so opu-
stili, kar pa ne pomeni, da so prazne.
Pred ~asom so se na ob~inski upravi,
ki ima v lasti letali{~e, odlo~ili, da bodo
podrli vse stare stavbe. Govorilo se je,
da bodo na mestu starega letali{kega
poslopja zgradili trgovski center. Nobe-
na od dru‘b, ki so predstavile svoje pro-
jekte, le teh ni uspela uresni~iti. Nena-
vadno, se vam ne zdi? Tik pred zdajci
se je nekaj zgodilo: bankrot dru‘be,
nenadna smrt direktorja, prestrukturi-
ranje podjetja in tako naprej.
Kapetanova legenda pa je ‘iva kot {e
nikoli poprej. Pred kratkim so za~ele
kro‘iti informacije, da namerava ob~ina
staro letali{ko poslopje spremeniti v
hotel, zemlji{~e pa v {portni center. Ali
se bo to res zgodilo, bomo {e videli, saj
se na tem letali{~u ni~ ne more spreme-
niti brez vednosti kapetana Blacka in
predvsem mimo njegove volje! D
Misteriji 39
 Vsaj 4 prednosti...
[koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajal-
cih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se za
dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali
brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novih
ugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

MISTERIJI 73 MISTERIJI 78 MISTERIJI 82 MISTERIJI 85

o Napoleon mojster vuduja? o um deluje na materijo o so ra~unalniki prepametni? o biolo{ko polje = gravitacija
o kujejo si svoj CREDIT o Slovencem je presno - resno o neokortikalna vojna o Lunino `elezo ne rjavi
o energijski zdravilni gaj o `ivljenje po smrti o manj bakterij in ni~ plesni o Slovenija se dviguje...
o s stolpi lovili energijo o nove razlage Roswella o so na{i o~etje nebe{~ani? o vitalnej{i akvarij
MISTERIJI 74 o kako dobra je voda? o tisto o bakterijah ni res o fenomen bioenergije
o videnje o~eta [peli~a o prebudimo rado`ivost o slovenski shod zeli{~arjev
o kamni, nabiti z energijo
MISTERIJI 79 o dr. Yuri Yatsko odgovarja o zdravljenje s folijami
o Searlov generator
o zbujanje spe~ih mo`ganov in razlaga o zdravljenje z vspodbudo DNK
o Kozarec 2000
o fantka ali pun~ko o miza, ki se vrti sama MISTERIJI 83 o klistiranje z urinom
o te~aj radiestezije I. o nadaljevanje Karantanije o `iveti je mogo~e dlje o ljudje se vrnejo iz smrti
o kapljice za du{o o geometrijski simbol energije MISTERIJI 86
MISTERIJI 75
o kaj je zasijalo na nebu? o mandala minljiva in ve~na o zapostavljena kovina
o du{a kloniranega ~loveka o zdravilne grajske vibracije o pogled v zdravje o vzvod in te`i{~e
o sporazumevanje z Nezemljani
MISTERIJI 80 o ozdravljenja ob truplih o di{e~e zastrupljanje
o kje je le`ala Atlantida?
o Zemljo bo treslo in oblivalo o Odisej ni videl Sredozemlja o kozarec popravi pitno vodo
o skrivnost zemeljskih mre`
o obiskali bomo Damanhur o med strastmi in trpin~enjem o o`ivljena Kamni{ka Bistrica
MISTERIJI 76 o ~ista voda o Jules Verne vedel za NLP? o ptica, ki ni ptica
o je Zemlja morda votla? o ali molitev zdravi? MISTERIJI 84 o atomski spopad v davnini
o egiptovske magi~ne prakse o zdravilni magnetizem o bioenergijski kvader
o zaupa se jim vsak tretji
o bioenergijska soba o dihanje za zdravje in dolgo`ivost o po vrnitvi iz smrti
o spolni odnosi z Nezemljani
o diagnostika prek avre o mleko - da ali ne?
MISTERIJI 81 o je Luna morda votla?
o prepovedana, a deluje
o astronomija o sevanje mobilnih telefonov MISTERIJI 87
o strah pred neumrlimi
o ali smrt pre`ivimo? o praznik misterija `ivljenja o `ivotvorna energija
MISTERIJI 77 o se je tedaj naselila du{a? o angelska pripoved slik o je ali ni voda na Luni?
o zakaj so mamuti izumrli? o misterij podzemnega templja o kristali nas pokli~ejo o za`igalna zrcala
o piloti morajo poro~ati o NLP o huj{anje z vodo o na{ izum najbolj{i v Ameriki o skrivnost ptic velikank
o veliko vesolje - mala te`nost o merjenje avre vode o ozdravitev svete Fo{ke o volja najvi{jega biosistema

o astrologija - prva znanost o reiki je ljubezen o je Troja na Finskem? o fotografije kakovosti vode
o Mars vznemirja
NARO^ILNICA o vas preganja duh?

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov o resni~nost ali halucinacija?

o kis in sladkor nepotrebna?
MISTERIJI 88
Ime in priimek: ..................................................................................................................................................................................... o nesmisel, ki deluja
o skrivnostne tvorbe na Luni
Ulica in hi{. {tev: ................................................................................................................................................................................
o s kozarcem do vitkosti
o slovenska sfinga
o `iveti brez bolezni
Po{t. {tev. in kraj: ................................................................................................................................................
o mesta mo~i
Naro~nino 1.800 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic. o na vodo deluje kisik
o onkraj ~asa in prostora
Datum .............................................................................................................., podpis .......................................................... o je bila zlata krona res zlata?
o bitka pri Mrzli reki
Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, o Slovenija v letu 2001
37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65,
66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89. Cena arhivskih
40
{tevilk je 500 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.
 Skrivnostni telefonski klici iz onstranstva

Posmrtni dogovori
G
lavni junak teh nenavadnih
dogodkov je bil znameniti
humanist in filozof iz petnajs-
tega stoletja Marsilio Ficino, eden od
vidnej{ih predstavnikov Platonske
akademije, ki je bila v tistem ~asu
pomembno zbirali{~e kulturnikov.
Gre za zgodovinski paranormalni pri-
mer, in sicer za enega tako imenovanih
“dogovorov o prikazovanju po smrti”.
Posamezniki, ki nastopajo v tovrstnih
primerih, se vzajemno obve`ejo, da
bodo po lastni smrti, ~e bo le obstajala
mo`nost, pre`ivelemu posredovali do-
kaz o tem, da obstoji `ivljenje po smrti:
obvezo mora seveda izpolniti tisti od
(navadno) dveh posameznikov, ki prvi
zapusti ta svet. Anekdota, ki jo v delu
Annales ecclesiastici pripoveduje Bar-
onio, je ena najbolj znanih.
Marsilio Ficino je sklenil posmrtni
dogovor s prijateljem Michelejem Merca-
tom, ki ni verjel v pre‘ivetje. Neke no~i je
bil Mercato zatopljen v prevajanje nekega
besedila, ko je na lepem zasli{al glas, ki
ga je klical s ceste. Stekel je k oknu. Bil je
Ficino, ki mu je pri{el povedat, da je vse,
kar se govori o drugem svetu, resni~no!
Marsilio Ficino je prav tisto no~ umrl.
Spiritisti so prepri~ani,
da so dogovori, katerim
sledijo prikazovanja,
neizpodbitni dokazi
o pre‘ivetju po smrti.
Znan je tudi primer Janeza Boska in
njegovega prijatelja semeni{~nika Luigija
Comolla, s katerim je Don Bosko skle-
nil dogovor o posmrtnem prikazovan-
ju. Comollo je umrl 2. avgusta 1839.
Pokopali so ga naslednjega dne. V no~i,
ki je sledila pogrebu, je Bosko spal v
semeni{~u skupaj z drugimi udele‘enci
teolo{ke {ole. Sredi no~i so na hodniku
pred skupno spalnico zasli{ali zamolkel
ropot, ki se je vse bolj bli‘al. Udarci so
se stopnjevali in sli{ati je bilo, kot bi nek-
do tolkel po stenah, podu, vsepovsod... Sv. Janez Bosko je bil italijanski redovnik, ki
Vsi semeni{~niki, tudi don Bosko, so bili je postal znan tudi zaradi dogodkov, pove-
na nogah. Ropot se je {e naprej pribli- zanih s posmrtnim dogovorom.
‘eval vratom. Vrata spalnice so se z
neznanskim tru{~em odprla, nakar se je Janeza Boska. Kot bi hotel odgovoriti na
ropot kot po ~ude‘u polegel. Tedaj je vpra{anje, ki si ga premnogi ljudje, {e
prostor zasijal z nadnaravno lu~jo in posebej tisti verujo~i, nenehoma zastav-
pretreseni semeni{~niki so zasi{ali Co- ljajo, je glas vzkliknil: “Re{en sem!” Prav
mollov glas, ki je trikrat zaklical ime zaradi verodostojnosti in dokazani po{te-

ZUNAJDIMENZIONALNA BITJA
P arapsihologa Scott Rogo in Raymond
Bayless sta postavila zanimivo hipotezo
v zvezi s tako imenovanimi “telefonskimi
klici iz onstranstva”: poleg realne mo`nosti
intervencije pokojnih ali razodevanja psiho-
kineti~nih sposobnosti `ive~ih, naj bi obsta-
jala tudi t. i. “zunajdimenzionalna bitja”
(extradimensional beings ali EDB). To naj bi
bile hipoteti~ne oblike inteligentnega `ivljen-
ja, ki so sposobne posegati v telefonske siste-
me in znajo posnemati glasove umrlih. Naj-
bolj verjetna hipoteza pa ostaja psihokineza
(PK), ki pa jo, kot nas opozarja psiholog John
Beloff, ne smemo razumeti kot eno od
naravnih sil oz. fizi~ni proces, ampak kot re-
zultat povezave oz. medsebojnega razmerja
med ~love{kim umom in okoljem. Spomni-
mo se tudi, da so med parapsihologi tudi
taki, ki verjamejo v pre`ivetje nekaterih ele-
mentov ~love{ke osebnosti. Prav ti elementi
naj bi spodbujali fenomene, kot so polter-
geist, prikazovanje duhov in medijska sporo-
~ila, ter naj bi tudi omogo~ali vzpostavitev
psihi~nega stika z `ive~imi.

Misteriji 41
POSMRTNI DOGOVORI
nosti pri~evalca, kot tudi ostalih prisot-
nih, ima dogodek kot parapsiholo{ko
pri~evanje dokaj visoko vrednost.
Isto bi lahko rekli o dogodku, v kate-
rega sta bila 31. julija daljnjega leta 1697
vpletena opata Benzuel in Des Fontai-
nes. Sredi belega dneva je Des Fontaines
med sprehodom po parku zagledal ob
sebi duh Benzuela v premo~eni kuti, ki
mu je povedal, da je prav v tistem tre-
nutku utonil v reki. Kasneje se je izka-
zalo, da je bilo to res.
Bolj kompleksen pa je bil primer, ki
je vseboval tudi slutnjo smrti. Dva aris-
tokratska prijatelja, markiza Rambouil-
let in Precy, sta podobno kot v prej
omenjenih primerih izmenjala obljubo
o posmrtnem prikazovanju. Neke no~i
leta 1647 je markiz Precy po~ival v svoji
sobi, ko ga je prebudil glas, ki ga je kli-
cal po imenu. Ob njegovi postelji je stal
Rambouillet. Povedal mu je, da je padel
v bitki. V dokaz mu je pokazal smrtno
rano. A to ni bilo vse. Prikazen je Precyju
napovedala, da tudi njega ~aka enaka
usoda. Minilo je nekaj mesecev in Precy
je prav tako padel v bitki.
Spiritisti so prepri~ani, da so dogo-
vori, katerim sledijo prikazovanja, neiz-
podbitni dokazi o pre‘ivetju po smrti.
Parapsihologi pa pripisujejo ve~jo te‘o
nezavednim potencialom in pri~akova-
njem pre‘ivelega, ki naj bi spodbudili
pojavo telepatskih in jasnovidnih spo-
sobnosti, ter celo halucinacije. Sorodni
fenomeni, ki sicer niso povezani z “do-
govorom o prikazovanju”, so navzkri‘-
ne korespondence, medijske identifi-
kacije in tako imenovani “telefonski klici
iz onstranstva”. ^e vse primere iz po-
sami~nih polj obravnavamo kot celoto,
lahko govorimo o dovolj oprijemljivi
zbirki dokazov, ki govorijo v prid pre‘i-
vetju po smrti.
Ameri{ki parapsiholog Scott Rogo je
zaslovel po svojih raziskavah zagonet-
nih fenomenov, ki jim pravimo telefon-
ski klici iz onstranstva. Gre za pravo
telefonsko komunikacijo, katere avtorji
so domnevoma sami pokojni posamez-
niki. V sodelovanju s parapsihologom
Raymondom Baylessom je Rogo zbral
42
niz primerov, ki so vredni temeljite
obravnave. V knjigi je med drugim
omenjen tudi domnevni telefonski klic
iz onstranstva, katerega avtor je bil Arne
Gandy, o katerem je leta 1955 v reviji
Coronet pisal mojster filmske srhljivke
Alfred Hitchcock v ~lanku z naslovom
“Mojih pet najve~jih misterijev”.
Poglejmo zna~ilen primer iz knjige,
ki sta jo napisala prej omenjena razis-
kovalca. Lee Epps in P. Owens sta se
rodila v istem kraju; ko se je Lee prese-
lil, sta nekaj ~asa vzdr‘evala stike, ki so
naposled popolnoma zamrli. Minila so
leta, ne da bi se nekdanja prijatelja sre-
~ala. Owensovo pri~evanje je zato toliko
bolj pretresljivo. “26. oktobra 1968 ob
22.30 uri je moja ‘ena v moji odsotnosti
prejela telefonski klic. Bil je Lee. @ena
ga je spoznala po glasu. Poklical jo je po
imenu in ji povedal, da se zelo slabo
po~uti, ter jo prosil, naj ga pokli~em
takoj, ko bo mogo~e.” Zakonca sta se
prestra{ila in takoj posku{ala vzposta-
viti stik z Leejem, a zaman. Gospod
Owens tako zaklju~uje svoje pri~evanje:
“Kasneje so mi povedali, da je bil Lee
tistega ve~era v komi v Mercy Hospita-
lu. Umrl je prav ob uri, ko je moja ‘ena
prejela omenjeni telefonski klic.”
Naj omenimo tudi primer Stefana
Beccamortija in njegovega prijatelja
Luigija. Luigi je bil kljub svojim sedem-
desetim letom poln ‘ivljenja. Tistim, ki
ga niso dobro poznali, se je zdel le stari
neotesanec, ki se mu je tu pa tam posre-
~ila duhovita opazka. Luigi je bil ~lovek,
od katerega se je mlaj{i Stefano zelo veli-
ko nau~il. Luigi ni verjel v posmrtno ‘iv-
ljenje in je govoril, da se s smrtjo vse
kon~a. Rad se je blagohotno nor~eval iz
Stefana, ki se je navdu{eval za vse, kar
je bilo zunaj meja normalnosti. Ve~krat
je rekel: “Ah, duhovi! ^e bom umrl pred
teboj, bom neke no~i pri{el in ti poteg-
nil rjuhe s postelje, prise‘em... ali kaj
podobnega.” Bil je dinami~en in {por-
ten tip, vse dokler mu niso diagnostici-
rali raka na plju~ih. Kmalu je za~el vid-
no huj{ati in ni kazal ve~ nobene volje
do ‘ivljenja. Njegov glas je postajal vse
slabotnej{i in ko je Stefano v telefonski
Risba na drevesnem lubju, ki so jo naslikali
avstralski aborigini, prikazuje du{o, ki mora
premagati preizku{nje in ovire, preden pride
v svet mrtvih.
slu{alki zasli{al ‘vi‘ganje, je takoj vedel,
da gre za Luigija, ki skoraj ni mogel ve~
govoriti. Takoj po prijateljevi smrti, je
za~el Stefano do‘ivljati nekaj nenavad-
nega. Vsi vemo, da preko telefonske
tajnice lahko neposredno poslu{amo
glas klicatelja. Do tu ni~ nenavadnega.
Veliko ljudi je raje tiho, kot da bi pustili
sporo~ilo. Takoj po Luigijevi smrti pa se
je Stefanu dogajalo, da je ob ponovnem
poslu{anju posnetkov telefonskih klicev
pri tistih klicih, ki jih ni spremljalo
sporo~ilo, ostal na traku zabele‘en nena-
vaden ‘vi‘g. Ni {lo za obi~ajen kovin-
ski pisk, ampak za zvok, ki je zelo spo-
minjal na slabotno ‘vi‘ganje, kakor je
to po~el Luigi v svojem zadnjem ob-
dobju. Nenavaden vidik tega dogaja-
nja pa je, da je ‘vi‘g sli{en le ob ponov-
nem poslu{anju, ne pa takrat, ko klica-
telj govori neposredno preko tajnice.
Ali gre za dokaz o obstoju posmrtnega
‘ivljenja?
Na koncu naj {e enkrat omenimo
Hitchcocka, ki je dogodke v zvezi z Arne-
jem Gandyjem na svoj zna~ilen samoza-
vesten na~in tako komentiral: “Zame je
ta primer eden od petih najbolj vzne-
mirljivih misterijev na{e generacije. ^e bi
o njem posnel film, mi ne bi nih~e ver-
jel.” Kinematografija je tovarna sanj, ki
nas pripravi do tega, da se ~ustveno tako
mo~no v`ivimo v posami~ne zgodbe, da
se nam zazdijo resni~ne. Paranormalno
pa je tako nenavadno, da daje videz na-
vadne izmi{ljotine, v resnici pa vsebuje
prepri~ljive indice, ki jih ne moremo in
ne smemo preprosto odmisliti.” D
 Kako du{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da bi jih potola‘ile

Sorodne du{e niso lo~ene

K
aj se dogaja z du{o po smrti? zi za~etni {ok, se soo~iti z zanikanjem,
To nam je v svoji prvi knjigi Ko se du{e v duhovnem jezo in potrtostjo, dokler se navsezadn-
Potovanje du{ razkril Michael svetu pripravljajo na novo je na nek na~in ne sprijaznimo z izgubo.
Newton, dr. sc., ki je opravil doktorat Vsaka izmed teh stopenj ~ustvenega ne-
na podro~ju svetovanja in je usposob-
‘ivljenje, se med vajami mira je razli~no mo~na, traja pa lahko
ljen hipnoterapevt ter ~lan Ameri{kega za njihovo naslednjo mesece ali celo leta. Ob izgubi osebe, s
svetovalnega zdru‘enja. predstavo na velikem katero smo bili tesno povezani, lahko za-
Z razvojem svojega lastnega na~ina pademo v tak obup, da se nam zdi, kot
odru na Zemlji prav da smo za{li v brezno brez dna, iz kat-
regresije je odkril, da lahko kliente po-
vede prek do‘ivetij iz prej{njih ‘ivljenj zabavajo. Vedo namre~, erega ni mogo~e pobegniti, saj je smrt
in tako odkrije pomembni vidik obstan- da so vse vloge samo videti tako dokon~na.
ka du{ med ‘ivljenji. Ker je njegova prva V zahodnih dru‘bah pomeni vera v
knjiga naletela na izreden odziv bralcev,
za~asne. dokon~nost smrti oviro pri zdravljenju.
je izdal novo, kjer @ivimo v dinami~-
na njegov lasten na- ni dru‘bi, v kateri si
~in v obliki vpra- ne znamo predsta-
{anj in odgovorov vljati, kako je, ko
razkriva ‘ivljenje nas ni ve~. Dinami-
du{, njihovo po~et- ka smrti v ljube~i
je, njihov vpliv na dru‘ini je podobna
ljubljene osebe. Tu- uspe{ni gledali{ki
di njegovo drugo igri, v kateri izguba
knjigo z naslovom ene izmed zvezd po-
Usoda du{, novi pri- vzro~i pravo zme{-
meri {tudij o ‘ivlje- njavo. Soigralci se
nju med ‘ivljenji, zaman trudijo spre-
bomo v zalo‘bi ARA meniti scenarij, pra-
izdali v slovens- znina v zgodbi os-
kem jeziku. Tokrat taja, vloge preosta-
pa vam predstavlja- lih igralcev pa se ji
mo del, ki se nana{a morajo prilagoditi.
na smrt, ‘alost in Tu obstaja neke vrs-
tola‘bo. te dihotomija, saj
Preboleti izgubo ko se du{e v duhov-
ljubljene osebe je ena nem svetu priprav-
izmed najte‘jih ‘iv- ljajo na novo ‘iv-
ljenjskih preizku- ljenje, se med va-
{enj. Med prema- jami za njihovo na-
govanjem bole~ine, slednjo predstavo
ki jo ob~utimo ob na velikem odru na
smrti bli‘njega, se Zemlji prav zaba-
moramo prebiti sko- vajo. Vedo namre~,

Misteriji 43
SORODNE DU { E NISO LO ~ ENE
da so vse vloge samo za~asne.
V na{i dru‘bi se na smrt ne priprav-
ljamo ustrezno ‘e med ‘ivljenjem, ker
je smrt tako ali tako nekaj, ~esar ne
moremo dolo~iti ali spremeniti. Zaskrbl-
jenost zaradi smrti nas za~ne glodati {ele
z leti. Takrat se nam zdi - ne glede na
to, v kaj verjamemo po smrti - da je smrt
vedno nekje v bli‘ini, da pre‘i na nas iz
teme in ~aka na pravi trenutek, da nas
zasa~i. Na mojih predavanjih o ‘ivljenju
po smrti me je mo~no presenetilo spo-
znanje, da se smrti najbolj bojijo prav
tisti ljudje, ki gojijo zelo tradicionalne
verske poglede.
Ve~ina nas se boji neznanega. Razen,
~e se nismo s smrtjo ‘e sre~ali iz o~i v
o~i ali do‘iveli regresije v preteklo ‘iv-
ljenje, kjer smo podo‘iveli lastno smrt,
ostaja ta za nas {e vedno skrivnost. Ko
se moramo z njo soo~iti bodisi kot so-
delujo~i bodisi kot opazovalci, je lahko
zelo bole~a, ‘alostna in grozljiva. Zdravi
ljudje ne ‘elijo govoriti o njej, resno bolni
tudi ne. Smrt je v na{i dru‘bi nekaj zelo
zoprnega.
Odnos javnosti do ‘ivljenja po smrti
se je v 20. stoletju precej spremenil.
Medtem ko je na za~etku stoletja {e
ve~ina ljudi verjela, da ‘ivimo samo en-
krat, so v zadnji tretjini 20. stoletja v
Zdru‘enih dr‘avah Amerike ocenili, da
v reinkarnacijo verjame ‘e okoli {tiri-
44
deset odstotkov ljudi. Ta sprememba v
odnosu je omogo~ila, da ljudje la‘je
sprejemajo smrt, nekateri so postali bolj
duhovni in se po~asi oddaljujejo od
prepri~anja, da po smrti ni ni~esar.
Eden izmed pomembnej{ih vidikov
mojega dela o duhovnem svetu je spo-
znavanje z zornega kota preminule
du{e, kako je, ko umremo, in kako du{e
posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da
bi jih potola‘ile. Upam, da vam bom v
tem poglavju dokazal, da to, kar ~utite
globoko v sebi po izgubi, niso samo
pobo‘ne ‘elje. Va{a ljubljena oseba vas
ni zapustila. Ko ste se utelesili, je del
va{e energije ostal v duhovnem svetu
in ko se va{a ljubljena oseba vrne do-
mov, jo bo ta del energije, ki je takrat
ostal za vami, ‘e ~akal. Ta ista energija
se bo kasneje zdru‘ila z du{o, ki se bo
vrnila. Pomembno odkritje mojih razi-
skav je tudi spoznanje, da sorodne du{e
niso nikoli lo~ene druga od druge.
Odhajajo~a du{a
je precej nestrpna,
rada bi, da bi se ~im prej
odpravila na pot domov,
saj ji gostota Zemlje
iz~rpa precej energije.
V naslednjih razdelkih so prikazane
nekatere metode, ki jih du{e uporabijo,
da se pove‘ejo z ljubljenimi osebami. Te
tehnike lahko za~nejo uporabljati takoj
po smrti in so lahko zelo intenzivne.
Kljub temu je odhajajo~a du{a precej
nestrpna, da bi se ~im prej odpravila na
pot domov, saj ji gostota Zemlje iz~rpa
precej energije. Ko je du{a odre{ena in
osvobojena, odpotuje v duhovni svet, a
~e jo potrebujemo, nam lahko vedno
prisko~i na pomo~.
Z razmi{ljanjem in meditacijo naj bi
dosegli ve~jo sposobnost zaznavanja
preminulih. Za to niso potrebna nika-
kr{na ustna sporo~ila z druge strani.
Bole~ino boste la‘je premagali ‘e samo,
~e boste prenehali dvomiti sami vase in
sprejeli mo‘nost, da je tisti, ki ste ga
imeli tako radi, {e vedno z vami.
ZDRAVILNE
TEHNIKE DU[
Moj prvi primer opisuje napredovalo
du{o z imenom Tammano, ki se uspo-
sablja za to, da bi postala vodnica. Ta-
mmano mi je povedala: “Na Zemlji
umiram in se utele{am `e ve~ tiso~ let,
vendar {ele zadnjih nekaj stoletij spo-
znavam, kako se da spremeniti vzorec
negativnega mi{ljenja in pomiriti ljudi.”
Primer se za~ne s Tammanovim opisom
trenutkov, ki sledijo njeni nenadni smrti
v prej{njem `ivljenju.
1. primer
S (subjekt): Moja ‘ena ne ~uti moje
prisotnosti. Nikakor ji ne morem blizu.
Dr. N: Kaj je narobe?
S: Preve~ bole~ine, neustavljive ‘a-
losti. Alice je v takem {oku zaradi moje
smrti, da je preve~ otopela, da bi ~utila
mojo energijo.
Dr. N: Tammano, se vam je to doga-
jalo tudi po prej{njih ‘ivljenjih ali se ta
te‘ava pojavi samo pri Alice?
S: Takoj po smrti so ljudje, ki te imajo
radi, bodisi zelo razburjeni ali popolno-
ma otopeli. V obeh primerih se lahko
popolnoma zaprejo vase. Moja naloga
je, da poskusim vzpostaviti ravnote‘je
duha in telesa.
Dr. N: Kje se trenutno nahaja va{a
du{a?
S: Na stropu v najini spalnici.
Dr. N: Kaj ‘elite dose~i?
S: @elim, da bi moja ‘ena nehala
jokati in osredoto~ila svoje misli. Ne
verjame namre~, da bi bil lahko {e ‘iv,
zato so vsi njeni energijski vzorci ena
sama zme{njava. To me tako mori! Tik
ob njej sem, pa tega ne ve!

Dr. N: Ali boste sedaj, ko je njen duh
nedostopen, za trenutek odnehali in
odpotovali v duhovni svet?
S: Zame bi bilo to najla‘je, zanjo pa
ne. Preve~ jo imam rad, da bi sedaj odne-
hal. Ne bom od{el, dokler vsaj malce ne
zasluti, da je nekdo z njo v tej sobi. To
bo moj prvi korak, potem bom lahko sto-
ril kaj ve~.
Dr. N: Koliko ~asa je ‘e minilo od
va{e smrti?
S: Nekaj dni. Pogreb je ‘e mimo, jaz
pa {e nisem od{el, ker ‘elim potola‘iti
Alice.
Dr. N: Predvidevam, da va{a vodni-
ca ‘e ~aka, da vas pospremi domov?
S: (se zasmeje) Moji vodnici Eaan
sem povedal, da bo morala malce po-
~akati... ~isto po nepotrebnem. Kot da
ne bi vsega tega ‘e vedela - prav ona
me je to tudi nau~ila!
Ta primer ka‘e obi~ajno stisko du{,
ki so ravnokar zapustile svoje fizi~no
telo. Ve~ina jih seveda ni tako izku{ena
in odlo~ena, kot je Tammano. A kljub
temu ve~ina du{, ki si sicer ‘eli ~im prej
odpotovati v duhovni svet, zemeljske
astralne ravni ne zapusti tako dolgo,
dokler vsaj nekoliko ne potola‘i tistih,
ki jih imajo radi. Klientovo pripovedo-
vanje o tem, kako je Alice pomagal
premagovati bole~ino, sem skraj{al, da
bi se osredoto~il na bla‘ilne u~inke, ki
jih imajo energijski vzorci du{e na razr-
vano ~love{ko energijo.
Dr. N: Tammano, zelo bi vam bil
hvale‘en, ~e bi me popeljali skozi teh-
nike, ki jih uporabljate, da bi Alice
pomagali ubla‘iti njeno trpljenje.
S: Najprej vam moram povedati, da
me Alice ni izgubila (globoko vzdihne).
Pri~nem s prho energije, s katero prekri-
jem Alice od prsi do glave. Videti je, kot
da bi bila pod nekak{nim de‘nikom.
Dr. N: Kako bi to videl jaz, ~e bi bil duh?
S: (se nasmehne) Kot oblak sladkor-
ne pene.
Dr. N: Kak{en u~inek ima to?
S: To je kot odeja du{evne topline, ki
pomirja. Priznati vam moram, da tega
pokrivanja {e ne obvladam popolnoma,
toda v zadnjih treh dneh po moji smrti
sem Alice uspel prekriti z oblakom ener-
gije, da bi tako postala bolj dovzetna.
Dr. N: Torej ste se ‘e lotili dela. Kaj
storite potem?
S: Skozi ta oblak energije, ki jo obda-
ja, za~nem pronicati dolo~ene podobe
samega sebe, dokler ne pridem do to~ke,
kjer je najmanj upora. (premor) Najdem
jo na levi strani glave, tik za u{esom.
Dr. N: Ali ima ta to~ka kak{en pose-
ben pomen?
S: Alice je bilo zelo v{e~, ~e sem ji
poljubljal u{esa. Spomini na to~ke ljub-
kovanja so zelo pomembni. Ko zagle-
V reinkarnacijo verjame
‘e okoli {tirideset
odstotkov ljudi.
dam prosto pot na levi strani njene
glave, svojo energijo pretvorim v ‘arek
in ga usmerim na to mesto.
Dr. N: Ali Alice to takoj za~uti?
S: Na za~etku za~uti ne‘en dotik,
toda njeno zavedanje razjeda bole~ina.
Nato pove~am mo~ mojega ‘arka, po{i-
ljam ji misli ljubezni.
Dr. N: Ali to deluje?
S: (veselo) Da, zaznal sem nove vzor-
ce energije, ki niso ve~ temni. Tudi v
njenih ~ustvih se nekaj premika... prene-
hala je jokati... gleda naokoli... sluti me.
Nasmehne se. Imam jo.
Dr. N: Ali ste kon~ali?
S: Vse bo {e v redu z njo. Zdaj je ~as,
da odidem. [e bom pazil nanjo, ampak
vem, da se ji bo uspelo prebiti ~ez vse
to, kar je zelo dobro, saj bom zdaj nekaj
~asa precej zaposlen.
Dr. N: Mar to pomeni, da zdaj ne
boste ve~ v stiku z Alice?
SORODNE DU { E NISO LO ~ ENE
S: (u‘aljeno) Seveda bom! Kadar koli
me bo potrebovala, bom ob njej. Ona je
moja ljubezen.
Povpre~na du{a je mnogo manj spret-
na kot celo najmlaj{e vodnice. O tem
bom podrobneje spregovoril v ~etrtem
poglavju v razdelkih o rehabilitaciji
energije. Kljub temu pa se ve~ina du{, s
katerimi delam, kar dobro izka‘e. Obi-
~ajno se odlo~ijo, da se bodo osredo-
to~ile na eno mesto, pri ~emer uporabijo
u~inek ‘arka, ki ga je opisal Tammano.
Te projekcije ljube~e energije na ljudi, ki
so pre‘iveli du{evno in telesno travmo,
so lahko celo iz neizku{enih du{ zelo
u~inkovite.
Vzhodne prakse duhovne koncen-
tracije in meditacije, kot je na primer
joga, uporabljajo ~akre na podoben na-
~in, kot du{e po ~love{kem telesu raz-
poredijo zdravilno energijo. Ljudje, ki se
ukvarjajo z umetnostjo ~aker, pravijo, da
moramo pri zdravljenju upo{tevati dejst-
vo, da imamo eteri~no telo, ki ‘ivi v
so‘itju s fizi~nim. Zdravljenje s pomo~jo
~aker vklju~uje osvobajanje na{e ~ust-
vene in duhovne energije prek razli~nih
telesnih to~k, od hrbtenice, srca, grla do
~ela in tako dalje, s ~imer odpremo in
uglasimo na{e telo.
Prihodnji~:
Kako se duhovi
povezujejo z ‘ivimi
Misteriji 45
 NEZNANE ~LOVE { KE RASE
(Nadaljevanje z 12. strani.)
sestavljeni iz levje glave, kozjega telesa
in ka~jega repa.
^LOVEK -
REZULTAT POSKUSOV
Nekateri menijo, da je bil tudi ~lovek
sam rezultat raznovrstnih genetskih
poskusov. Kratko povedano, mi smo pro-
dukt dolgoro~no na~rtovanega projekta,
pogosto spreminjanega do dana{nje ob-
like. Osebno menim, da je to popolnoma
mo‘no; ~e se samo ozremo in si v antro-
polo{kih muzejih ogledamo ostanke
na{ih pradavnih prednikov, ki so neko~
hodili pa tem svetu, lahko vidimo {tevil-
ne rase, ki nam {e dale~ niso podobne,
D ARWIN NI IMEL PRAV ?
(Nadaljevanje z 18. strani.)
Glejte, dandana{nji je zelo
udobno, biti prista{ Darwi-
novega razvojnega nauka, saj
si ~lan velike organizacije, ki
ti zagotavlja varnost in lagod-
no `ivljenje. Toda leta 1860,
ko je bila ideja nova, so bili le
redki, ki so si upali zastaviti
besedo zanjo. Isto se dogaja
danes. ^e ho~emo, da bodo
nova spoznanja, ki so jih pri-
spevale generacije uglednih
znanstvenikov, pri{la med
ljudi in pomagala najti pravo
resnico, potem je nujno, da
nekdo zastavi svoje ime in
delo za to stvar. Moje stali{~e,
ki ga zagovarjam, je, da smo na
tem planetu samo majhen del-
~ek velike kozmi~ne hierar-
hije, ki si je {e ne znamo razlo-
`iti samo z nekaterimi prepros-
timi zakoni fizike, ki smo jih
Preglednica, ki sta jo pripravila
Cremo in Thompson ima na levi
danes veljavno lestvico razvoja
‘ivljenja na tem planetu, na
desni pa so nanizane arheolo{ke
najdbe iz posameznih obdobij, ki
niti pribli‘no ne ustrezajo uradno
priznani stopnji razvoja,
temve~ jo mo~no “prehitevajo”.
46
razen tega, da skoraj hodijo po dveh
nogah. Nekaterim vrstam lahko sledimo
v razvoju, drugim ne, in za tiste druge
‘ivijo paleoantropologi v nestrpnosti,
kdaj jim bo uspelo odkriti vmesni ~len;
ta pa se nikakor no~e in no~e prikazati iz
zemlje. Lep primer povedanega je pove-
zava med neandetralsko in kromanjon-
sko raso. Povezave ni! Vmesnega ~lena
ni nikjer! Dolga desetletja so bili znan-
stveniki prepri~ani, da je bil na{ nepo-
sredni prednik, ki ga tudi imenujemo
kromanjonec, naslednik neandertalcev.
Nekaj manj kot pred dvajsetimi leti pa
so ugotovili, da sta si kromanjonec in ne-
andertalec dokaj dolgo obdobje skupaj
delila svet. Potemtakem, kromanjonec ni
naslednik neandertalca. Od kod potem
pa je pri{el na{ neposredni prednik? Je
mogo~e tudi on rezultat poskusov?
Neandertalci so naglo izginili s prizori-
{~a in na njihovo mesto je vstopil kroma-
njonec; je bilo to na~rtovano ali pa je bilo
to samo naklju~je? Mogo~e nam bodo
dogodki v prihodnosti dali odgovor na to
vpra{anje. Soo~eni s podobnimi vpra{anji
lahko brez te‘av domnevamo, da je bila
na{a, ~love{ka vrsta, na neki to~ki svojega
razvoja oplemenitena s posebnimi spo-
sobnostmi, ki so nas lo~ile od ‘ivalskih
vrst. Nekateri vidijo v tem delo Boga,
drugi pa vpletanje nezemeljskih bitij v
evolucijo na Zemlji. Ni pomembno, kako
si to kdo predstavlja, pomembno je, da
se je to v resnici zgodilo. To je dejstvo!
Boris Mu‘evi~
odkrili do zdaj, temve~ bo tre-
ba raz{iriti na{e poglede. ^e-
prav je ortodoksna znanost {e
vedno na izredno mo~nih pozi-
cijah, se vendar ka`e dolo~en
napredek v tej smeri.
- Torej verjamete, da bodo te
nove ideje v bli`nji prihodno-
sti postale tudi predmet pre-
davanj in {tudija v {olskih
ustanovah?
Na vsak na~in. Smo na pra-
gu nove znanstvene revolucije,
~eprav se na prvi pogled zdi, da
temu ni tako. Toda za primer
lahko vzamemo komunizem,
kjer je partija do samega razsula
dozdevno trdno dr`ala vajeti v
rokah. Tu in tam so se pojavlja-
li posamezni centri opozicije, ki
so bili na videz nepomembni.
Potem pa se je njihovo {tevilo
nenadoma pove~alo in preo-
brat se je zgodil tako reko~ ~ez
no~. Isto se dogaja danes v zna-
nosti. Posamezniki postajajo
vse glasnej{i s svojimi neizpod-
bitnimi dokazi in tudi tu se bo
zgodil zasuk. Do tega trenut-
ka ni prav dale~.
Ivan Mohori~
 Novi knjigi
poglavitno delo, izku{nje ~loveka, ki je spoznal, kaj
vse se da dose~i, ~e ~lovek vzame stvari na pravi
na~in v svoje roke.
V knjigi razlaga, da ni enotnega modela in mora
vsakdo sam v sebi prepoznati voditelja. Pri tem
nam pomaga z nasveti in nas pou~i, kako se lahko
za~nemo sporazumevati z ljudmi druga~e, kot smo
vajeni, kako lahko ljudi okrog sebe motiviramo...
V knjigi so navedeni resni~ni primeri vodenja
vrhunsko uspe{nih poslovne‘ev, {portnikov,
politikov, umetnikov in njihovo delovanje v
nepredvidljivem poslovnem okolju. Iz primerov bo
vsakdo sam lahko izlu{~il na~ela, po katerih lahko
vsak, ne glede na delo, ki ga opravlja, izkoristi
svojo ustvarjalnost in navdu{enje, da bo uspe{en.
O~itno bo sposobnost sporazumevanja in spodbu-
janja ljudi v prihodnjih desetletjih odlo~ala, kdo bo
zmagal in kdo bo izgubil. Ta knjiga nam pomaga
oblikovati temeljne med~love{ke odnose, s
pomo~jo katerih razvijemo spretnost, ki je
potrebna za uspeh ‘e v sedanjosti.

VITAMINSKA BIBLIJA ZA NOVO TISO^LETJE

KAKO USPE[NO VODIMO LJUDI
Stuart R. Levine in Michael A. Crom
Prevedla: Marija Brezigar
Izadala: Mladinska knjiga, zbirka Za zdravo ‘ivljenje
Cena: 4.780 SIT
Obseg: 184 strani
Format: 14,5 x 20,5 cm
Trda vezava
^asi ostrih voditeljev so ‘e zdavnaj minili. Toda kdo
so sploh voditelji? Je to lahko vsakdo ali le izbranec?
V podnaslovu knjige je zapisano, da lahko vsakdo
sam prepozna svojo voditeljsko mo~ in usvoji
spretnost, ki je potrebna za uspeh.
In odgovor na zgoraj postavljeno vpra{anje:
vsakdo je voditelj. Vedno se lahko znajdemo v
vlogi, ko smo voditelji. @e doma je povsem
druga~e, ~e se ravnamo po knjigi in na prijateljski
in nevzvi{eni na~in urejamo odnose; ne le da je
tako manj ali ni~ prepirov, tudi stvari so urejene z
zadovoljstvom in brez slabe volje.
Rojenih voditeljev pa je malo. Tako kot se moramo
nau~iti najbolj preprostih stvari, se je mogo~e
nau~iti tudi voditeljstva in zato ne potrebujemo
nobenega predznanja ali kakih posebnih {ol. Treba
se je pa~ u~iti in vaditi.
Na tujem imajo {ole in te~aje, pri nas pa zaenkrat le
Earl Mindell
Prevedla: Irena Kova~i~
Izdala: Mladinska knjiga, zbirka Za zdravo ‘ivljenje
Cena: 5.290 SIT
Obseg: 414 strani
Format: 16,5 x 24,5 cm
Trda vezava
Naj najprej zapi{emo, da so na svetu prodali ‘e ve~
kot 9 milijonov izvodov te knjige in da je Vitamin-
ska biblija za novo tiso~letje po vsem svetu
Deset najbolje prodajanih knjig
v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani
1. Zdravilni ~aji in nasveti, Jo`e Toma`in~i~
2. Zdravilna energija dreves,
Patrice Bouchardon
3. Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidij
4. Potovanje du{, dr. Michael Newton
5. Pot do srca, M. P. Podvr{i~
6. Nspametni bodo `ejni, Anton Komat
7. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro,
dr. Tom J. Chalko
8. Napovedovanje usode iz igralnih kart, Sophia
9. Ribe na 150 na~inov, Veljkovi}
10. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H.Lee
najbolje prodajana knjiga o vitaminih.
^e se strinjate z ugotovitvijo, da ima hrana
najpomembnej{i vpliv na na{e zdravje, potem
posezite po tej izredni knjigi, ki nima ni~ skupnega
z dolgo~asno biblijo, marve~ je izredno prakti~no,
predvsem pa pregledno napisan priro~nik. Torej je
ne bomo brali kot roman, od za~etka do konca (ali
kot nekateri berejo roman, od zadaj), marve~ je
najbolje, da jo dobro pregledamo in spoznamo,
kaj vse je v njej in jo potlej vzamemo v roke, ko
re{ujemo kako zdravstveno te‘avo. In ~e bi radi
vedeli, ali je na{e telo dovolj oskrbljeno z vitamini,
bomo dobili ne nek splo{en, marve~ kar konkreten
odgovor, saj so, denimo, vitamiske potrebe
razlo‘ene po poklicih, razvadah, uporabi prostega
~asa ... Tako se lahko poi{~emo med pevci,
pivci, teka~i, u~itelji, ra~unalni~arji, med doje~imi
‘enskami ... in za vsakega veljajo druga vitaminska
pravila. ^e pa imamo kako te‘avo, najdemo
pregled bolezni in stanj, ki jih je mogo~e z vitamini
omiliti ali celo prepre~iti.
Velja opozoriti na cele strani pregledno nanizanih
podatkov, ki nam povedo veliko na povsem
enostaven na~in in nam mo~no raz{irijo vedenje
o prehranjevanju.

Misteriji 47

Pri{la
je po slovo
Dogodek je iz ~asa, ko si
nenavadnih dogodkov nismo
razlagali, sega v pozna sedem-
deseta leta.
Moja prijateljica manj{e
postave, nervozne narave je
‘ivela ve~ kot sto kilometrov
oddaljena od mene. V dru‘ini
je imela velike te‘ave. Videva-
li sva se zelo poredko, vendar
pa sva si ob~asno dopisovali.
Tudi takrat je pri{lo njeno pis-
mo, seveda zadnje.
Zdelo se mi je, da mi ho~e
nekaj povedati, oziroma raz-
kriti svojo ‘alost, vendar je
nekako prikrila in omenjala,
da je hudo ‘iv~na in obupa-
na. To njeno pismo je bilo po-
slovilno, le da jaz nisem prav
vedela, kaj mi je storiti. Po
dolgem razmisleku sem se na
dolgo razpisala in jo tola‘ila,
da bo vse minilo in da ji za
bolj{e po~utje po{iljam paket
z zdravilnim ~ajem, kakr{ne-
ga sem uporabljala tudi sa-
ma, saj sem imela odgovorno
delo. Prosila sem jo, naj mi
sporo~i, ~e ji je kaj bolje, ~e so
se te‘ave umirile. Paket s pis-
mom sem oddala in ~akala
povratne informacije, ki pa
jih ni bilo.
Nekega ve~era, bila je ‘e
trda tema, jaz pa sem bila sa-
ma doma in sem za naslednji
dan pripravljala kosilo. @iveli
smo v bloku v tretjem nad-
stropju. Lu~ sem imela pri-
‘gano samo v kuhinji na ele-
mentih. Zasli{ala sem ropot v
otro{ki sobi in mislila, da se je
vrnil mo‘ z otroki. Pogledat
pa nisem {la, ko sem se del-
48
Nenavadna do`ivetja
no obrnila, je poleg mene sta-
la majhna ‘enska. Segla je v
omaro nad mojo glavo, vzela
kozarec, ga nesla k ustom in
kretnjo ponovila. Za trenutek
sem ostala z odprtimi usti, z
no‘em v rokah, besed pa ni-
sem spravila iz sebe.
Ko sem le spregovorila,
Mnogim med nami se je ‘e zgodi-
lo kaj nenavadnega. V~asih o do‘iv-
ljaju povemo najbli‘jim, v~asih
zgodbo zadr‘imo zase. Vabimo vas,
da nam nenavadne dogodke opi{ete,
objavili jih bomo na tej strani.
Honorar za opis nenavadnega
do‘ivetja: majica Misteriji. Zgodba
mora biti resni~na. Napi{ite jo tako,
da bo dolga od 30 do 60 tipkanih vrstic.
Zgodbo po{ljite na naslov:
MISTERIJI, [martinska 10, Ljubljana.
sem se vsa tresla, hotela sem
vedeti, kdo je in kaj po~ne.
Odgovora pa nisem dobila.
Tako iznenada, kot se je po-
javila, je tudi izginila.
Odhitela sem ven na stop-
ni{~e in vpila nanjo tako, da
so pri{le ven tudi moje sose-
de. @enska na stopni{~u se je
obrnila in za trenutek obstala,
nato pa izginila. Moje sosede
niso videle nikogar.
Dogodek pa me je mu~il
{e dolgo predvsem zato, ker je
bil viden samo meni. Ko sem
izvedela za tragi~en konec mo-
je prijateljice, mi je bilo vse
jasno, pri{la se je poslovit, le
jaz tega takrat nisem vedela,
zato mi je {e danes te‘ko, ko
se spomnim, da sem vpila za
njo. Tak{nega slovesa si ni
zaslu‘ila. Ko bi jaz le vedela
takrat ...
Justina
P. S.
Dogodek je ‘e res z brado,
pa saj tudi moja leta hitijo. Vi
ste drugi, ki sem ga zaupala,
raje mol~im, saj vsakdo ne
verjame v te stvari. Moj o~e
mi je o tem nekaj povedal,
tako da vem, da so te stvari
mo‘ne. Tudi moji mami se je
dvakrat nekaj zgodilo.
 Izidi ‘rebanja
Mali oglasi Z Misteriji k sveti Fo{ki
za nagradno
10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo
BTC v Ljubljani, hala A, tel: 061/ 14 11 760 enodnevnega avtobusnega izleta k sveti Fo{ki v Istri kri‘anko {t. 70
s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi
naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira
tretjo soboto v januarju, to je 20. januarja 2001.
naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba PRVA NAGRADA (20.000 SIT):
vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige @eljko Vragovi}.
za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti
Vinko Trplan, Li{kova 40, ^er-
revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~is-
Organizacijo izleta smo poverili turisti~ni agenciji nelavci, 9000 Murska Sobota.
tej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA
ALCONA-AQUA. Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130,
tel.:01/519-74-59. DRUGA NAGRADA ({tirimese~na
naro~nina na revijo Misteriji):
NOVO! TRAJNO NEVTRALIZIRANJE
[KODLJIVIH SEVANJ v bivalnih objektih. Marjan Marin{ek, Znojile pri
Z geonevtralizatorjem za zmeraj odstranimo Krki 23, 1301 Krka.
zdravju {kodljiv vpliv vseh vodnih, zemeljskih
in tehni~nih sevanj. Nevtraliziramo celotno 3 TRETJE NAGRADE
hi{o z vrtom ali celotno stanovanje. Uvodno (majica Misteriji):
preverjanje negativnih energij na domu je
brezpla~no. GSM 031/817-400 Levko Salesin, Regentova 4,
2000 Maribor
REIKI INICIACIJE vseh stopenj, terapije, Sladjana Milenkovi}, Zikova 8,
meditacije - za vse iskalce resnice na duhovni REIKI TE^AJI IN TERAPIJE 1241 Kamnik
poti, 041/711-685, Rada. tel.: 01/723-94-91, 041/791-345
Ana Golja, Grmi~eva 27,
DNK AKTIVACIJA - Uvodna predavanja in e-mail: reikiposta@yahoo.com 4000 Kranj.
aktivacija kromosomov mladosti in vitalnosti;
informacije in prijave po tel. 02/320-04-50,
Nagrade bomo poslali po po{ti.
Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot
041/695-171.
Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82:
IZKU[ENI ASTROLOG Robert Simoni~ TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA VODORAVNO:
pomaga najti pot naprej. Osebno in poslovno Iskra, Viren, Amerika,
svetovanje, dopisni te~aji astrologije. Infor- 24.1.– 29.1. v Ljubljani sanjar, sen, Amado, Otta,
macije: 04/580-65-59, 041/344-037, ob nivo, Una, zdravljenje,
delovniki: 18h–2130h ZDA, dvom, ~ut, Favn,
delavnikih.
sobota, nedelja: 9h–14h opazka, Ira, opolzkost, GR,
Z 20. novembrom leta 2000 so se spremenile telefon- {~ip, potep, sla, lica, ^A,
Vsak teden brezbla~na predstavitev. trosovka, Pasok, ion, dir, pav,
ske {tevilke. Svoje cenjene stranke obve{~am o tem.
GORAZD GAVEZ, dr. med., Mestni trg 8,
041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 rakar, K^, bober, nadloga,
1000 Ljubljana, tel.: 00386-01/426-41-89. umetnostzivljenja@yahoo.com Ana, ulani, ido, Inn, irida,
Moja dejavnost je: svetovanje o prehrani, kom- konkubinat, karo, Arh, tapeta
plementarna in alternativna medicina, zdravlje- NAGRADNI POJMI:
Knjiga je zanimivo branje, v njej je navedenih kar
nje rakavih in drugih bolezni s hrano, zdravljenje ZDRAVLJENJE
nekaj ozdravitev, ki jih pripisujejo zgolj ustreznemu
s postom, z zdravilnimi sokovi, s tibetanskimi Z VZPODBUDO DNK,
~aji, huj{anje, zdravljenje z bioenergijo, z magne-
postenju in pravemu na~inu prehranjevanja.
AJDOV VZGLAVNIK
toterapijo, s tachionsko energijo, zdravljenje z Knjigo lahko naro~ite pri zalo`niku Marjanu
elektro akupunkturo, homeopatijo, s kristalo tera- Viden{ku po telefonu 03 / 577 37 17. Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.
pijo in druge metode, iris diagnostika, vizualna januarja 2001 v ovojnici s pripi-
analiza aure, radiestezija in za{~ita pred sevanji. som KRI@ANKA 71 na naslov:

BIOENERGETIK STJEPAN [EPAT je doseg-

ljiv po telefonu 041/726-084, njegov e.mail je
stjepan.sepat@zg.tel.hr, o njegovem delu pa si
lahko preberete tudi na spletni strani http://
ai.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/zdravilci/stjepan.htm
Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na
tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-
jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o
kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje
mnenje.
Mali oglasi v Misterijih Misteriji, [martinska 10,
CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT za 15 besed ali manj). 1000 Ljubljana.
10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,
vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno. ki bodo prejeli:
ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo 1. nagrada: 20.000 SIT
vnaprej na ‘iro ra~un {t.: 50101-601-274645. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.
2. nagrada: {tirimese~na
SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) naro~nina na revijo Misteriji
ali po faksu 01/230-16-27.
3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49
Nagradna kri`anka 71
Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t.: `iro ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

50