Tretja B faza velike italijanske ofenzive v Ljubljanski pokrajini

(Po Lado Ambroi-Novljan, Partizanska protivofanziva, Beograd, 1968)

KNJINICA
NOV IN POS

KNJINICA NOV IN POS 30/4

VELIMIR KRAEVEC-IGOR

ZAPADNODOLENJSKI
ODRED

LJUBLJANA
1985

Uvodna beseda

Zgodovino Zapadnodolenjskega odreda so pisali njegovi borci e v

letih 1942/43, petintrideset let pozneje pa so ustanovili svoj odbor, ki naj
bi negoval spomin nanj in uresnieval izroila narodnoosvobodilnega
boja. e na prvem sestanku odbora je bila sproena zamisel, da se delo
in ivljenje te partizanske enote opie na nain, ki naj trajno zagotovi
spomin nanjo. Ker nihe ni vedel, koliko ohranjenega materiala je na
voljo so prvotno raunali z brouro, a je tudi za to bila potrebna pomo
e iveih borcev odreda.
Aprila 1977 je odbor sklical v Gabrovki prvo povojno sreanje odredovcev, ki so prili v velikem tevilu in enoduno izrazili eljo po pogostnejih sreanjih. Ob tej prilonosti je tudi ideja o pisanju zgodovine
Zapadnodolenjskega odreda dobila mnoino podporo, odbor pa je to
nalogo zaupal meni. Prevzel sem jo kljub temu, da e dalj asa nisem
stalno ivel v Sloveniji. Na to mojo odloitev so vplivali predvsem na
slednji razlogi:
Dolenjsko imam rad, ker sem tam ivel devet let, preden sem iz njene
metropole odel v NOV. V tem predelu Slovenije sem spoznal mnogo le
pih krajev - Gorjance, Dolino gradov, del Bele krajine in zaetek koev
skih vasi pod Rogom. Ker so to bila leta iskanja, sem si med mladimi pri
dobil tudi veliko prijateljev.
V Novem mestu sem prizadeto doivel razpad kraljevine Jugoslavije
in bil, kot skojevec, pria marsikateri zaetni akciji narodnoosvobodil
nega gibanja v tem kraju.
V Zapadnodolenjski odred sem priel kmalu po njegovi ustanovitvi
in ostal v njem, vse dokler ni bil preurejen v brigado.
Dasiravno je bila moja zaetna predstava o nalogi, kakrna je pisa
nje monografije, bolj enostavna, kot se je kmalu izkazalo, sem vendar
imel sreo, da je dotlej izlo e ve zelo pomembnih tovrstnih del, zlasti
Ivana
Ferlea
Druga
grupa
odredov,
Lada
Ambroia-Novljana
Gubeva brigada in Cankarjeva brigada, Radka Polia Belokranj
ski odred ter Zorana Hudalesa Obina Trebnje v NOB. To mi je bilo
uvodno tudijsko gradivo, kjer sem, poleg prvih podatkov in orientacije
za druge vire, v precejnji meri spoznal tudi metodo obravnavanja
takne snovi in nain pisanja. ele temu je sledilo iskanje, urejanje, po
vezovanje in dopolnjevanje dotlej e neevidentiranih materialov in
spominov.

V
jeseni 1977 sem imel prvi pogovor z vejo skupino nekdanjih bor
cev Zapadnodolenjskega odreda in vzpostavljeni so bili prvi pisni
stiki z dvajsetimi izmed njih. Zaetni materiali in snidenja z odredovci
pa so bili tako spodbudni, da smo ob podpori mentorja Ivana FerleaMilana takoj prieli s pripravami za pisanje monografije v obsegu knji
ge in ne broure. Ko se je delo zaelo razgrinjati v irino, pa sta se za
stavili dve vpraanji, na kateri elim tu posebej opozoriti.
Ve starih partizanov se je oglasilo s trditvijo, da je med narod
noosvobodilno vojno na Dolenjskem obstajal samo en Dolenjski od
red, medtem ko da sta Zapadnodolenjska odreda bila dva.
Ni udnega! Do tega je prihajalo zaradi velike asovne odmaknje
nosti in preve skromnega povojnega povezovanja borcev teh enot. ele
po objavi nekaj lankov o delu in ivljenju tako Dolenjskega odreda iz
leta 1942 kot Zapadnodolenjskega odreda so postale stvari precej bolj
jasne. Da bi pri tem ostalo za vselej, sta Dolenjski odred in njegov pred
hodnik. Dolenjski bataljon, e v zaetnem delu te monografije opisana
nekoliko obirneje. To naj vnaprej izkljui monost zamenjave z Do
lenjskim odredom, kije bil ustanovljen 1. decembra 1943 in je bil obas
no v sestavi 15. divizije NOV in POJ na Slovenskem. Le-ta je v na
sprotju s prvim vekrat deloval na obmoju Save in Litije; slednjo je na
dan osvoboditve, 9. maja 1945, tudi zasedel.
Nekaj tovariev iz Zapadnodolenjskega odreda je e danes mnenja,
da bi bilo treba to enoto imenovati Zahodnodolenjski in ne Zapadnodolenjski odred, e da pravimo zahod in ne zapad.
Lahko jim pritrdim le toliko, da je pravnja slovenska beseda res
zahod in ne zapad, vendar moramo v tem primeru spotovati prvot
no, izvirno ime, kot se glasi tudi v dokumentih iz tistega asa.
Obenem z raziskovanjem odredove preteklosti in iskanjem potreb
nih dokazil o dogajanju, je zagnano teklo tudi delo odbora pri zbiranju
finannih sredstev, oivljanju in utrjevanju spomina na Zapadnodolenjski odred, prenaanju njegovih tradicij mlajim rodovom, organi
ziranju sreanj odredovcev, medsebojnem obiskovanju, podeljevanju
spominskih znakov, priznanj in podobnih akcijah. Vse to je ponujalo
nove vire, ki so koristili pisanju te monografije.
Ob tako razgibanem deluje bil ves as zbiranja in razievanja gra
diva vzpostavljen stik s skoraj 150 odredovci in sestavljenih je bilo ve
kakor 50 zelo tehtnih pisnih prievanj. Skoraj vsi, s katerimi sem ta
ko prihajal v stik, so pomagali po svojih moeh.
Pri tem deluje bila sestavljena tudi kartoteka borcev in bork Zapad
nodolenjskega odreda z ve kakor 830 imeni. Zbrana imena odredovcev
so v posebnem seznamu, priloenem tej knjigi; ta naj bi bil tudijski del,
ki ga je mo popravljati in dopolnjevati.
Nadvse pa je pomembno, da so doslej opravljena sreanja borcev
Zapadnodolenjskega odreda in o njem objavljeno gradivo dali tej par
tizanski enoti dostojno mesto med enajstimi odredi in tirimi brigada
mi, ustanovljenimi leta 1942 v Sloveniji.

Zdaj je poglavitna naloga opravljena in bralec ima pred seboj

monografijo o odredu. Nastala je ob veliki zavzetosti odbora skupnosti
borcev odreda, e posebej njegovega predsednika Alojza Beleta-Tika,
tajnika Joeta Lukia-kula in blagajniarke Boene Vidmar-enke.
V monografijo so vgrajena prievanja mnogih odredovcev, zlasti pa
sem koristno uporabil prispevke, ki so mi jih dali Avgust Farnik-Sandi, Albert Jakopi-Kajtimir, Pavel Korelc, Lojze Leni, Nace MajcenTaras, Danica Marinek-Urka, Alojz Rajer-Miko, Aleksander Ravni
kar, Vinko Robek, Joe Slapniar-Jot, Franc Smrke-Jot, Anton timec-Tonek in Avgust Vovk-Jure. eprav ni bil borec odreda, mi je ves
as rad pomagal tudi Franci Strle.
Da seje moje pisanje lahko priblialo ivljenju Zapadnodolenjskega
odreda in asu, v katerem je deloval, je bila odloilna portvovalna po
mo mentorja, pokojnega Ivana Ferlea-Milana. Pri konnem razpore
du in preienju vsebine je s svojimi bogatimi izkunjami sodeloval
Lado Ambroi-Novljan, kije rokopis tudi ocenil. K veji jezikovni is
tosti in ustreznejemu slogu besedila je prispeval dr. Rado Bordon. Mo
ja ena Vera je med nastajanjem te knjige z razumevanjem spremljala
moje delo in mi rada pomagala. Izdajo knjige je omogoila zaloba Bo
rec, ko je bila direktor Andreja Kmecl. Pri tem mi je s koristnimi nasveti
pomagal njen tehnini urednik Sreko Mrak.
Skice sta narisala Vladimir timac in Alojz Ravnik, medtem ko mi
je pri urejanju drugega slikovnega gradiva pridno pomagal Viktor
imnovec. Zahtevno delo tiskanja knjige so strokovno opravili v Tis
karni Tone Tomi.
Vsem navedenim in tudi neimenovanim, ki so pripomogli, da je ta
knjiga izla, moja iskrena zahvala!
Avtor

Dolenjske partizanske ete v prvi polovici

leta 1942

Dolenjski bataljon
Sredi februarja 1942 so se v dve eti zdrueni dolenjski partizani nasta
nili v zapueni koevski vasici Gornja Topla reber, kjer so si uredili dobre
razmere za bivanje in vojako urjenje. Na blinjem Rdeem kamnu so orga
nizirali olski tabor, kar je bilo zlasti vano zaradi nenehnega priliva novin
cev. Do konca februarja seje v etah zbralo in organiziralo e okrog 110 par
tizanov. Njihov nadaljnji dotok je pospeila mobilizacija, ki stajo v prvi po
lovici marca 1942 izvedla okroni komite KPS in okroni odbor OF Novo
mesto.
Po ocenitvi, da so borci bojno pripravljeni in dobro opremljeni, je bil 3.
marca iz obeh et ustanovljen 5. slovenski partizanski bataljon, ki se gaje
takoj prijelo ime Dolenjski, in je takno ime ves as ostalo. V njegov tab
so bili imenovani Ivan More-an za komandanta, Duan Piijevec-Ahac za
politinega komisarja in Filip Tekavec-Gaper kot namestnik koman
danta.
Dne 11. marca je v bataljon vstopilo 18 novincev iz Novega mesta, dva
dni zatem pa e 23 iz entjerneja in okolice, vsi dobro oboroeni, daje ba
taljon takoj tel okrog 160 borcev. Zato je lahko e ez dva ali tri dni usta
novil na Rdeem kamnu e tretjo eto. Kot komandir in politini komisar
sta 1. eto vodila Joe Prijatelj-Slobodan in Niko ilih-Niko, 2. eto Franc
Pirkovi-Cort in Vid Kuljan, 3. eto pa Duan vara-Dule in Odon Paki Koki. Slednja je takoj po ustanovitvi odla prek Krke in se utaborila pod
Ostrim vrhom, blizu Globodola.
V
nadaljnjih desetih dneh so borci Dolenjskega bataljona trikrat iz za
sede napadli italijanske vojake in imeli ve politinih nastopov pred civil
nim prebivalstvom.
Dne 26. marca 1942 zarana je bataljon, z eno eto v napadu in dvema
v zavarovanju, zaman poskual uniiti karabinjersko postajo v uember
ku. Kot vojako dejanje je to bil neuspeh,* politino dobro pa je bilo oce
njeno dejstvo, da so dolenjski partizani takrat zapustili pollegaio ter se pri
bliali ljudem v zaledju in nalogam na terenu.
*
Neuspeh je bil nujna posledica vojake nesposobnosti in politine nezrelosti taba bataljo
na. Tudi vojvodsko vederle njegovih lanov do soborcev je kodljivo vplivalo na ryihovo zavze-

tost.

Napadu na uemberk je 27. marca sledila italijanska hajka na obmoju

Ajdovca in Globodola; pred njo seje Dolenjski bataljon umaknil v Dobrav
sko gmajno pri Dobrniu. Tega dne dopoldne so faisti pri Frati ujeli 5 bor
cev bataljona in jih po muenju ustrelili.* Zveer so se bataljonove ete
razle in krenile v nove predele, kot jedra novih partizanskih enot.
Prva eta se je prek Sel pri umberku in Sv. Kria pri Litiji (zdaj Gab
rovka) napotila v Blatni klanec. Med pohodom je poslala manji oddelek,
proti Dobrepoljam in Strugam v Suhi krajini, da bi tam pridobila novin
ce.** En vod 2. ete je odel na obmoje Dolenjskih Toplic, odkoder se je
nekaj borcev vrnilo na domove, druge pa je vodnik Ivan Picelj-Jon vkljuil
v novo eto, ki je nastajala na Pogorelcu. Drugi vod te ete je komandir
Franc Pirkovi-Cort odpeljal v Goijance, kjer so seji kmalu pridruili te
vilni novi borci. Do konca aprila se je v njenih treh vodih zbralo e okrog
300 partizanov.
Iz vodov so nastale ete, ki so jih 13. maja 1942 preuredili v Gorjanski
bataljon. Tretja eta Dolenjskega bataljona se je razporedila na prostoru
kocjan-maijeta, odkoder je delovala v smeri Mokronoga in doline Krke.
tab bataljona pa je po napadu na uemberk imel vse manj vpliva na
ivljenje in delo et, ki so na novih operacijskih obmojih kmalu zaele na
stopati samostojno in uspeno. Njihovi borci so z akcijami v Gorjancih, pri
Sv. Kriu pri Litiji, pred Trebnjem in od Blatnega klanca do Otoca prisilili
okupatorja, daje izpraznil vrsto manjih postojank. Lepe uspehe so dosegli
zlasti pri vkljuevanju novincev, pridobivanju oroja in irjenju vpliva OF
na terenu.
V
mnogih akcijah so bataljonove ete sodelovale s lani Narodne zai
te, ki je e takrat bila mono zaledje in kadrovska baza partizanskih enot.
Sploh je bilo tisti as za nadaljnjo rast osvobodilnega gibanja na Dolenj
skem odloilno dejstvo, da seje osvobodilnega boja udeleeval narod in
da so se v prvih vrstah borile njegove osnovne ljudske mnoice.1 Pri tem
je imel Dolenjski partizanski bataljon nenadomestljivo vlogo. Pospeeval
je splono vstajo, iril osvobojeno ozemlje in pomagal zaetkom ljudske ob
lasti. Obenem se je razvil v jedro poznejih odredov in brigad, nastalih v
tem delu Slovenije.
Konec aprila 1942 je bila na Cirniku pri Mirni ustanovljena e ena eta
Dolenjskega bataljona, dve pa sta nekaj dni pozneje, prek Ajdovca in Krke,
krenili v Suho krajino. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da bodo vse bataljo
nove ete vkljuene v novoustanovljeni Dolenjski odred.
*
To so bili Savo Grom, Lojze pricar in Maks Petri iz Novega mesta, Lojze Potoar iz Mir
ne pei in e en (neugotov\jen) partizan.
** Odpeljal gaje vodnik Ivan Kovai-Efenka in se ez nekaj dni z njim nastanil na Mali gori,
vzhodno od Ribnice. Skupina se ni ve vrnila v sestavo ete.

10

Dolenjski odred

Naloge, ki jih je spomladi 1942 zastavljal razmah osvobodilnega gibanja

in zlasti porast tevilnih partizanskih et, so narekovale novo organizira
nost narodne vojske na Slovenskem. Pri tem so bila zelo pomembna dotlej
zbrana vojaka spoznanja, ki sojih dali predvsem uspehi bojev 2. partizan
skega bataljona.
e 4. aprila 1942 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et izdalo
naredbo o organiziranju odredov in grup odredov.2 Za obmoja Dolenjske
z Belo krajino, Notranjske in Primorske je bila ustanovljena 3. grupa, kije
20 dni zatem objavila ukaz o oblikovanju Notranjskega in Dolenjskega od
reda, vsakega z dvema bataljonoma. Slabe zveze in burni dogodki okrog
1. maja pa so izvritev tega odloka zadrali za dva tedna.
V zaetku m^ja 1942 je bila v Blatnem klancu konferenca vojakih in
politinih voditeljev na Dolenjskem; na njej so sklepali o preureditvi te
vilnih novih partizanskih et in o ustanovitvi Dolenjskega odreda. Obenem
je novim enotam doloila tudi nove naloge; med temi sta bila zlasti poudar
jena iijenje osvobojenega ozemlja in njegova obramba.3
Upotevaje stalia tega sestanka, je 9. m^ja 1942 tab 3. grupe odredov
objavil naredbo o organiziranosti ter kadrovski zasedbi tabov Dolenjskega
odreda in njegovih bataljonov. V okviru Dolenjskega odreda so bili obli
kovani 4 bataljoni, in sicer: 1. bataljon iz et na poloaju v trebanjskem ra
jonu, 2. bataljon iz et na obmoju Mokronoga, 3. bataljon iz et na obmoju
Dolenjskih Toplic* in 4. bataljon, ki je povezal ete v Goijancih in Belo
kranjsko eto. etrtemu bataljonu Dolenjskega odreda je bila tudi zaupana
naloga, da podpre ustanovitev novega belokranjskega bataljona.4
Takna preureditev et dotedanjega Dolenjskega bataljona je bila lahko
izvedljiva predvsem zato, ker so e v zaetnih dneh maja 1942 imele od 35
do 100 borcev, razporejenih v 3 ali 4 vode. V tab Dolenjskega odreda so
bili imenovani: dr. Marijan Dermastia-Urban Velikonja za komandanta,
Joe Nose-Tone pan za politinega komisaija in Franc Bukovec-Andrej
Jeovnik kot operativni oficir.
*
Medtem ko so v 1., 2. in 4. bataljon Dolenjskega odreda vkljuili okrepljene ete Dolenj
skega bataljona, so 3. odredov bataljon sestavili iz iet, ki so se izven njega razvile na obmoju Do
lenjskih Toplic. Njihovo jedro je bila skupina partizanov iz Ljubljane in okolice, ki se je po treh
tednih pohoda prek Notranjske in Koevske utaborila 6. aprila 1942 pod Pogorelcem. Takrat je
bilo v njej okrog 35 partizanov. Dva dni zatem se ji je prikljuilo 11 borcev 2. ete Dolenjskega
bataljona, ki jih je vodnik Ivan Picelj-Jon pripeljal iz Dobravke gmajne pri Dobrniu do
podrokih vasi.
Desetega aprila 1942 so se vsi skupaj organizirali v eto z dvema monima vodoma. Novi eno
ti, ki so jo kmalu zaeli klicati Roka eta, sta poveljevala Martin Kos-Martinov kot komandir
in Ciril Keri-Metod Cestnik kot politini komisar.
V drugi polovici aprila 1942 je bila Roka eta za nek^j dni formalno vkljuena v Junodolenjski polbataljon, vendar ni imela z i\jim nobene pomembneje zveze, niti skupne akcije.5
Do zaetnih dni m^ja 1942 so imeli vodi Roke ete toliken priliv novih partizanov, da so
ob ustanovitvi Dolenjskega odreda iz njih sestavili 3. bataljon s tirimi etami.

11

Novoustanovljeni odred je imel operacijsko obmoje od okupacijske

razmejitvene rte do Koevskega Roga ter od Ribnice in Koevja mimo
Novega mesta v Gorjance. Z ustanovitvijo 5. (Belokranjskega) bataljona pa
je dobil e Belo krajino.*
Prvi bataljon je po oblikovanju et zapustil Sv. Kri pri Litiji in se okrog
17. maja 1942 nastanil v dolini Dobrepolj in Strug, kjer se mu je pridruil
oddelek, kije bil 27. marca odel iz 1. ete Dolenjskega bataljona v Suho
krajino. Na novem prostoru je bataljon razporedil svoje ete od Zagradca
mimo Kompolj do Male Gore pri Ribnici.
Drugi bataljon je dotedanji prostor nadzora med Triem, Mirno in
maijeto poveal e za predel Trebnje-uemberk-Soteska-Novo mesto.
Tretji bataljon je imel ete na poloajih pred Koevjem, pri Smuki, nad
Podturnom in blizu Gornjih Laz.
etrti bataljon je varoval Dolenjsko med cesto Novo mesto-Kostanjevica in hrvako mejo na Gorjancih.
Peti bataljon je z dvema etama zajemal Belo krajino, do rte Stari trg
ob Kolpi-Mavrlen.
Kljub razlinemu terenu so vsi bataljoni Dolenjskega odreda morali iz
vrevati predvsem dve strateki nalogi - iriti in varovati meje svobodnega
ozemlja ter unievati prometne zveze, zlasti eleznike proge.
Prav v asu obstoja Dolenjskega odreda je na njegovem operacijskem
obmoju nastalo veliko osvobojeno ozemlje. Zaelo se je ob koncu aprila
1942 v trikotu entjemej-Novo mesto-Mokronog.9 V naslednjih tednih se
je prek entruperta, doline Mirne, Dobrnia in vse Suhe krajine razirilo
do vrat Koevja, kjer seje povezalo z uspehi Notranjskega odreda. Tako so
se v svobodni del Slovenije zdruili vsi predeli tako imenovane Ljubljan
ske pokrajine, z iqemo velikih mest in monih sovranikovih postojank ter
ozkega pasu ob dolenjski, belokranjski in koevski elezniki progi.
Veliko tega osvobojenega ozemlja je nastalo zaradi nenehnega vojake
ga pritiska et Dolenjskega odreda v maju injumju 1942 na manje in veje
italijanske postojanke, kot so bile na primer kocjan, marjeta, v. Kri pri
Litiji (Gabrovka), Dolenjske Toplice, entjernej, Mokronog, uemberk,
Dobrni in druge.10 Nadvse pomembno vlogo pri nastajanju in obrambi os
vobojenega ozemlja pa je odigrala 1. slovenska brigada,** dokler ni zapus
tila severozahodnega predela Dolenjske. Ves as obstoja Dolenjskega od
*
Skladno z ukazom taba 3. grupe odredov z dne 9. maja 1942 je tiri dni zatem prila v Belo
krajino 19-lanska skupina borcev 4. (Goijanskega) bataljona Doler\jskega odreda s tremi politi
nimi delavci, da pomaga ustanoviti Belokranjski bataljon. Tam so pa e nali partizansko eto z
okrog 33 momi,6 ki stajo vodila komandir Alojz Grar-Mitja tajerc in politini komisar Matija
Bahor-Oskar Slatin. Z zdruitvijo je nastala enota, iz katere so oblikovali dve eti. Takoj zatem,
19. ali 20. maja 1942, so ustanovili 5. (Belokranjski) bataljon Dolenjskega odreda; bataljon je do
24.
junya 1942 narasel na 3 ete, v katerih je bilo 240 borcev.7 V tednu, kije sledil, je bil preurejen
v samostojen odred.
Temu bataljonu Dolenjskega odreda gre del zaslug, daje v drugi polovici maga in zaetku ju
nya 1942 prilo tudi v Beli krajini do razmaha oboroene vstaje proti okupatorju in tudi e do ob
likovala nekaterih predelov osvobojenega ozemlja.8
** Ob reorganizaciji aprila 1942 je bila ta enota preimenovana v 2. grupo odredov.

reda so njegovi borci branili svobodno ozemlje na njegovih mejah in z na

padi na okupatoijeve posadke.
Dne 23. maja 1942 je 4. bataljon Dolenjskega odreda dral eno eto ita
lijanskega 24. pehotnega polka divizije Isonzo ves dan obkoljeno v
entjerneju.
Istega dne je odredov 1. bataljon zael vednevni napad nautijeno oku
patorjevo postojanko Sv. Anton nad Zdensko vasjo in na blinjo elezniko
postajo Dobrepolje. Prvega junija je od 2. grupe odredov prevzel blokado
uemberka.
Peti (Belokranjski) bataljon je 1. junija v Soicah na Hrvakem napadel
sovranikovo obmejno posadko in ji pri tem pobral vse oroje.
etrtega junija 1942 je 4. bataljon Dolenjskega odreda vdrl v Kostanje
vico in uniil obinski urad.
Tri dni zatem je eta 2. bataljona vdrla na elezniko postajo Mokronog-Bistrica in odnesla ve kot 8 ton usnja, pripravljenega za odvoz.
Med 12. in 19. junijem 1942 so bojne skupine 3. bataljona kar trikrat ob
streljevale sovranikove vojake na zapornih mestih Koevja in metale
bombe od ogradnih ic na rudnik znotraj mesta.
Poseben pomen so imele odredove vojake akcije na eleznike proge,
potekajoe prek njegovega operacijskega ozemlja. Tako je njegov 1. bata
ljon napadal elezniki odsek med uperkom in Ribnico, 2. bataljon od
Trebnjega proti Novemu mestu in progo po dolini Mirne, 3. bataljon med
Koevjem in Ribnico ter od Kandije do Ronega dola, 5. bataljon pa belo
kranjsko elezniko progo do hrvake meje.
Samo od 3. do 25. junija 1942 je Dolenjski odred opravil 13 vejih tovr
stnih akcij, tako daje zaradi iztiijenja osmih strojev, ve vagonov in drugih
okvar na eleznikih napravah prilo v vlakovnem prometu do 804 ur za
stoja.
Zaradi unienja mirenske eleznike proge v noi na 21. junij 1942 so
Italijani za dalj asa cel opustili njeno varovanje, vzdrevanje in redno
uporabo.
Poleg teh stratekih nalog so odredovi borci z uspehom opravljali ozi
roma izvrili tudi isto posebne, a zelo pomembne akcije. Med temi velja
nekoliko obirneje opisati spopad 1. bataljona s takrat ele nastajajoo belo
gardo.
Ko je 1. bataljon Dolenjskega odreda priel h Kompoljam v Dobrepolj
ski dolini, seje njegov komandant Janez Marn-rtomir takoj tesno povezal
s svojim prijateljem, tamkajnjim kaplanom Ivanom Lavrihom. Medtem
ko je bilo veliko borcev kmalu mono zaposlenih v akciji proti Italijanom,
so si nekateri partizani tega bataljona privoili vedenje, kije kmalu zaelo
vzbujati pozornost. Vse veje bilo primerov nebudnosti, nediscipline, pi
janevanja, nemorale in podobnega. Prestopki so hitro naraali zlasti zato,
ker jih je dopual in celo z lastnim zgledom spodbujal komandant bata
ljona. Taki izpadi, e posebej pa druenje komandanta rtomira s kapla
nom Lavrihom, so alili ut velike veine borcev in dobivali vse vejo po
litino teo.

13

Veliko osvobojeno ozemlje poleti 1942

Kljub strpnemu vedenju sta sum in nezadovoljstvo veine partizanov

hitro naraala v odpor in napetost, ki bi lahko pripeljala do obraunavanja
znotraj enote. Ko je za to zvedelo glavno poveljstvo, je ostro posredovalo.
Sledila je vrsta disciplinskih ukrepov, vse do zamenjave na poloajih.
Ob vkljuitvi 1. bataljona Dolenjskega odreda v Zapadnodolenjski od
red je ostal komandant Janez Marn-rtomir brez razporeda in je bil postav
ljen pod nadzor. Bremenili so ga za povezovanje s klerofaistinimi ele
menti, politino sovrane in kodljive izpade, kakor tudi za odkrito naspro
tovanje vodilni vlogi KP.*
Zaradi njegove precejnje popularnosti med civilnim prebivalstvom in
obljube, da se bo popravil, je bil Janez Mam sredi avgusta 1942 rehabili
tiran in postavljen za namestnika komandanta Krkega odreda. Navzlic te
mu je vse bolj tonil v belogardistinih vodah, dokler ni v letu 1944 e imel
svoj odred, s katerim je napadal in ubijal pristae OF.13
Tudi 2. bataljon Dolenjskega odreda se je e pred koncem maja 1942
spopadal s prvimi skupinami organiziranih belogardistov.
Poleg akcijskih nalog je 3. bataljon opravljal e nadzor in zaito prosto
ra, kjer so bili nastanjeni CK KPS, IO OF, glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih et. bolninica, tiskarna, tehnika, oroarska in druge delavni
ce.
etrti bataljon je 28. maja 1942 sodeloval s hrvakimi borci v prvi veliki
akciji, ko so izloili 20 sovranikovih vojakov.
Peti (Belokranjski) bataljon pa je tri dni zatem podprl Primorsko-goranski in Notranjski partizanski odred pri napadu na utijeno italijansko posto
janko Stari trg ob Kolpi.
Dolenjski odred je obstajal in deloval samo est tednov, vendar dovolj,
daje z uspehom izvreval vojake in politine naloge tistih dni, tako znotraj
svojih nijih enot kakor tudi na terenu. Bilje sposoben sprejeti vse novince,
ki jih je leta 1942 ponudila pomladanska ofenziva narodnoosvobodilnih et
na Dolenjskem. Ko pa je v drugi polovici junija 1942 spet nastopila potreba
po preureditvi partizanske vojske, je bil odred razformiran. Njegovi bata
ljoni so takrat postali jedro Krkega, Belokranjskega in Zapadnodolenjske
ga odreda.
VIRI
1

Boris Kidri, Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politina situacija v Slo
venci, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1960, t. 1, str. 31, v nadaljnjem- Prispevki
ZDG.
2 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 4. aprila 1942 o reorgani
zaciji slovenskih partizanskih et v odrede in grupe odredov, Zbornik dokumentov in podatkov
o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, kryiga 2, dokument t. 42, v
nadaljnjem: Zbornik.

*
Kasneje je bilo ugotovljeno, da je v tistih dneh propadel poskus poboja, ki naj bi ga v 1. ba
taljonu Dolenjskega odreda s pomojo Janeza Marna opravila skupina etnikov Milana Kranjca.
S tem so namre klerikalni skrsgnei hoteli vzpostaviti v tej enoti svoje poveljstvo. Za novo enoto
so tudi e izbrali ime: Stanovnikov bataljon.12

15

3 Lado Ambroi-Novljan, Organizacija OF v novomekem okroju od okupacije 1941 do

junija 1942, Borec 1971-3/4, str. 264 in 265, Naredba taba IH grupe slovenskih partizanskih od
redov z dne 24. aprila 1942 o formiranju Dolenjskega in Notranjskega odreda, Proletarske udarne
patrulje in ukrepih za poostritev borbe proti okupatorjem, Zbornik VI-2-60, Navodila glavnega
poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 9. maja 1942 o osvoboditvi in obrambi osvobojenega
ozemlja. Zbornik VI-2-77, Naredba taba III. grupe slovenskih partizanskih et z dne 9. m^ja 1942
o imenovanju tabov Dolenjskega odreda, Zbornik VI-2-78.
4 Naredba taba III. grupe slovenskih partizanskih et z dne 9. maja 1942 o imenovanju ta
bov Dolenjskega odreda, Zbornik VI-2-78.
5 Naredba taba III. grupe slovenskih partizanskih odredov z dne 24. aprila 1942 o formiranju
Dolenjskega in Notranjskega odreda, Proletarske udarne patrulje in ukrepih za poostritev borbe
proti okupatorjem, Zbornik VI-2-60.
6 Radko Poli, Belokranjski odred, opomba na str. 148.
7 Prav tam, str. 201.
8 Prav tam, str. 154.
9 Metod Miku, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, II. knjiga, str. 17, v nadaljnjem: Miku,
Pregled zgodovine NOB.
10 Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 243 in 247.
1
' Pregled nezgod na eleznici, ki ga je vodila eleznika direkcija v Ljubljanski pokrajini, ar
hiv Intituta za zgodovino delavskega gibanja, fascikel 529, v nadaljnjem: Nezgode na eleznici
A IZDG F 529.
12 Prispevek: Niko ilih.
13 Lado Ambroi-Novljan, Organizacija OF v novomekem okroju od okupacije 1941 do
junija 1942, Borec 1971-3/4, str. 264.

16

Peta grupa odredov in Zapadnodolenjski

odred

Obdobje maj-junij 1942 je obeleilo Ljubljansko pokrajino z nezadrno

partizansko ofenzivo, mnoino ljudsko vstajo, velikim osvobojenim
ozemljem in naraajoim okupatorjevim nasiljem. Prav to pa je odloilno
vplivalo na hitro in tevilno rast partizanskih et 3. grupe odredov. Ta se
je, od ustanovitve v aprilu do konca maja 1942, nepriakovano mono ok
repila, tako po tevilu enot kot po motvu. Samo v prvih desetih dneh maja
je pridobila prek 1000 novincev in ob koncu meseca tela e okrog 2500 bor
cev.1 V tem asu sta Dolenjski in Notranjski odred narasla vsak od dveh
na pet bataljonov, ustanovljen je bil 1. proletarski bataljon Toneta Tomia,
pri odrednih bataljonih pa so nastajale e posebne delovne skupine *
Nove razmere so zdaj terjale nadzor dosti vejega prostora ter popolnej
o organiziranost in zaposlitev vsega motva. Skladno s tem je glavno po
veljstvo slovenskih partizanskih et v juniju 1942 ukazalo preurediti 3. ter
na novo ustanoviti 5. grupo odredov in nove odrede. eprav o tem ni oh
ranjen zadevni dokument, vemo, da so bili ob tej prilonosti ustanovljeni
in razporejeni v 3. grupo Polhograjski (ali Dolomitski), Krimski in Koevski
odred, v 5. grupo pa vkljueni takrat osnovani Krki, Belokranjski in Za
padnodolenjski odred.
Z odredbo z dne 26. junija 1942 je glavno poveljstvo razdelilo delovanje
v Ljubljanski pokrajini med 3. in 5. grupo odredov.
Od Kolpe proti Ljubljani je razmejitev njunih obmoij potekala po rti
Novi
Lazi^Graica-Maji
hrib-Kopa-Koevski
Rog-Jazbec-ahen-rni
vrh-greben Male gore do Malega hriba-prek eleznike proge na Golo brdo-Puhov hrib-Limberk-Tabor - v ravni rti do kofljice - ob elezniki
progi do Ljubljane. Pri tem je bila 3. grupa odredov odgovorna e za Slo
vensko primorje in vzpostavitev mostia z Gorenjsko, 5. grupi pa je bilo
dodeljeno e nemko zasedbeno ozemlje na desnem bregu Save do Dobo
ve. Od tod naprej je njeno obmoje mejilo s Hrvako do Kolpe in po njej
na jug oziroma zahod do Novih Lazov.
Najpomembneja strateka naloga 5. grupe je bila ruenje eleznikih
prog Ljubljana-Metlika in Grosuplje-Dobrepolje, kar se je kmalu podalj
*
V te skupine so bataljoni vkljuevali novince, ki jih niso mogli takoj oboroiti, ali pa mo
bilizirance. Sposobne med njimi so postopoma vkljuevali v operativne ete, drugi pa so e naprej
opravljali pomona dela; veje tevilo sledr\jih je bilo v juniju 1942 zdruenih v delavske ete, te
pa kmalu povezane v delavske bataljone. Delavske ete so nekaj asa obstajale tudi ob tabih
grup odredov.

17

alo proti Koevju in od Trebnjega do Tria. Strateko pomembno je bilo

tudi vzdrevanje dobrih zvez s hrvakimi borci v umberku in pomo ta
jerskim partizanom.
Glede taktinih vpraanj je glavno poveljstvo z odredbo z dne 26. junija
1942 opozorilo grupe in odrede, daje treba napadati eleznike proge, uni
evati transporte in sovranikovo ivo silo, braniti osvobojeno ozemlje tudi
z akcijami zunaj njegovih mej, e posebej pa hitro in uinkovito unievati
oboroene belogardistine oddelke.
Da bi ete in bataljoni imeli v akcijah veje uspehe, je bilo odredom na
roeno, da smejo ete teti najve 50 do 60 mo, bataljone pa nay sestavljajo
po 3 ete, torej 150 do 200 borcev.
Z omenjeno odredbo so bili tabi posebej opozorjeni na bolj razumno
gospodarjenje z ljudmi in stvarmi. Po etah ni bilo ve dovoljeno zadre
vati vejega tevila neoboroenih ljudi, ampak jih je bilo treba takoj zaposliti
pri gospodarskih delih. Uvedeno je bilo zbiranje odpadkov, ki jih je bilo e
mogoe koristno predelati (kot npr. svinec, bron in baker, kosti in cunje).
Kmalu je 5. grupa prevzela e nalogo zavarovanja in oskrbovanja za
lednih in pomonih enot ter ustanov narodnoosvobodilnega gibanja na Ko
evskem Rogu. Njen tab je imel e posebne obveznosti do zaite vodstve
nih teles, ki so tisti as bivala v taborih oziroma barakah na Kamenjaku in
Kraljevem kamnu.
Ob ustanovitvi 5. grupe odredov je njen komandant postal dr. Marijan
Dermastia-Urban Velikonja, njegov namestnik Janez Hleb-iro Zasavec,
politini komisar Joe Nose-Tone pan, njegov pomonik pa Duan Bravniar-Veljko Koevar. Za obveevalca je bil postavljen Anton PirjevecMarko Belin, za intendanta pa Mihaela Dermastia-Mara.*
Imena novoustanovljenih in v 5. grupo vkljuenih odredov smo e
omenili. Jedro Krkega odreda sta postala 2. in del 4. bataljona bivega Do
lenjskega odreda, le daje bil del 4. bataljona preimenovan v 1. bataljon,
medtem ko je 2. bataljon tudi v Krkem odredu obdral prejnjo tevilno
oznako. ele sredi avgusta 1942 je bil v Suhi krajini ustanovljen e 3. ba
taljon tega odreda, kije zatem odel na svoje operativno obmoje, v okolico
marjete na Dolenjskem.2 Komandant Krkega odreda je bil Ivan Morean Rome, politini komisar pa Nace Maj cen-Taras Tran.
Belokranjski odred je nastal iz 5. ali Belokranjskega bataljona bivega
Dolenjskega odreda. Za komandanta je bil imenovan Janko Stariha, ki pa
te dolnosti ni prevzel, zato jo je po enem mesecu prevzel Duan MajcenNedeljko. Politini komisarje bil najprej Duan Pirjevec-Ahac, ki gaje ez
mesec dni zamer\jal Joe Bortnar-Joe Gabrovan.
*
Mesec dni pozneje so bile v tabu naslednje spremembe in dopolnitve: komandant je postal
Janez Hleb, politini komisar Lado Ambroi-Ambro Roanc, pomonik politinega komisaija
pa Joe Nose. V tab grupe je bil vkljuen tudi zdravnik dr. Pavel Lunaek-Igor.3
Z odlokom t. 10 glavnega poveljstva z dne 26. avgusta 1942 je bila 5. grupa odredov razformirana.

18

Odredba t. 26 taba 1. odredovega bataljona o zaasnih imenovanjih na poloaje

Ustanovitev Zapadnodolenjskega odreda

Zapadnodolenjski odred (s kratico: ZDO) je bil ustanovljen 24. ali 25. ju
nija 1942,* ob preureditvi 3. in oblikovanju 5. grupe odredov na Sloven
skem. Najve borcev je bilo vanj vkljuenih iz takrat razformiranega Do
lenjskega odreda, ki seje razvil iz Dolenjskega (5. slovenskega) partizan
skega bataljona. Tako je Zapadnodolenjski odred postal naslednik osvobo
dilnih teenj in bojev prvih partizanskih et na Dolenjskem.
Odred ni bil sestavljen naenkrat. Ob ustanovitvi sta bila vanj vkljuena
1. in 3. bataljon bivega Dolenjskega odreda, priblino deset dni pozneje pa
mu je bil dodeljen e 1. bataljon Pohorskega odreda 2. grupe. V dogovoru
z glavnim poveljstvom slovenskih partizanskih et neg bi slednji, po odho
du njegove matine grupe na Gorenjsko, zaasno deloval na stikem in li
tijskem obmoju, nato pa krenil prek Save in se prikljuil svoji enoti. Ven
dar so ta nart kasneje spremenili in po ukazu glavnega poveljstva, v prvih
dneh julija 1942, uvrstili bataljon v Zapadnodolenjski odred kot njegov 2.
bataljon.4 Bataljona bivega Dolenjskega odreda sta tako lahko e naprej
obdrala svoji dotedanji tevilni oznaki.
*
Ker odredba o ustanovitvi Zapadnodolenjskega odreda ni ohranjena, se lahko glede datu
ma z najve veijetnosti opremo na naslednja dokazila:
- na odredbo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 22. junija 1942 o organizaciji sanitete v enotah, ki seje e nanaala na Dolenjski odred (Zbornik dokumentov VI/3, dok.
t. 31);
- v delovodniku glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et (Zbornik dokumentov
VI/3, dok. t. 111) je vpisano: daje tab Dolenjskega odreda poslal dnevno poroilo za 23. junij

19

Ob ustanovitvi so bili v tab Zapadnodolenjskega odreda imenovani

kadri iz 1. in 3. bataljona bivega Dolenjskega odreda, ker sta bila naprej
vkljuena vanj. Njegov komandant je postal Martin Kos-Martinov, dotlej
komandant 3. bataljona Dolenjskega odreda. Politini komisarje bil Niko
ilih-Niko tudent, bivi politini komisar 1. bataljona Dolenjskega odre
da. Namestnik komandanta je postal Duan vara-Dule Mornar, predtem
operativni oficir v 1. bataljonu Dolenjskega odreda, pomonik politinega
komisarja pa Franc Perovek-Lado Kran, dotlej politini komisar v 3. ba
taljonu Dolenjskega odreda. Za zdravnika je bil doloen dr. Franc NovakLuka, glavni obveevalec je postal Vladimir Brai-Mirko.
e po nekaj dneh je v tabu odreda prilo do prvih sprememb. Okrog
1. julija 1942 je pomonik politinega komisaija Franc Perovek odel na
Notranjsko, v tab 3. grupe, a na njegovo mesto je bil imenovan Bogomir
Peri-Marko Doline, dotlej politini delavec na terenu. Dne 11. julija je bil
Niko ilih prestavljen v 1. slovensko proletarsko brigado Toneta Tomi
a, za pomonika politinega komisaija. Njegov poloaj v odredu je zase
del Bogomir Peri, za pomonika odredovega komisaija pa ni priel nihe
vse do druge polovice septembra 1942. Prav tako je tab odreda zapustil
Duan vara, kije konec julija odel za komandanta Krkega odreda. Sredi
julija je bil dr. Franc Novak prestavljen v Tomievo brigado, a namesto
njega je priel dr. Maijan Morelj. e ez deset dni je tudi ta odel v Tom
ievo brigado, v odred pa je priel ef sanitetne postaje t. 4 dr. Miroslav
Gerbec-Borut. K tabu je spadala tudi administracija, ki jo je vodil Alojz
okalj-Didi, dokler ni bil konec julija 1942 prestavljen v Krki odred.5

Kadri, razpored in mo odreda

Kljub zamenjavam v tabu odreda je kadrovska zasedba bataljonskih

tabov in etnih komand bila precej stalna. Do redkih sprememb je prilo
le ob zamenjavah, potrebnih zaradi izloenih v akcijah ali prestavljenih v
druge enote. V taknih primerih seje pokazala samostojnost ter vojaka in
politina zrelost et, saj je v njihovih vrstah vselej bilo dosti taknih, ki so
lahko prevzeli izpraznjene poloaje. To so bili borci prvih partizanskih sku
pin na Dolenjskem, ki so li od zaetnih spopadov z Italiani skozi pomla
dansko ofenzivo do uspenih vojakih akcij.
1942, daje tab 1. bataljona Doleryskega odreda poslal 10-dnevno poroilo za as od 14. do 24.
junija 1942 in daje intendantura 4. bataljona Dolenjskega odreda poslala poroilo za as do
junjja 1942;
na odredbo glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske z dne 26. junija 1942, ki v zvezi
s preureditvijo partizanskih et doloa razdelitev operacijskega ozemlja in se v uvodu glasi:
... tabom III. in V. grupe odredov - V zvezi z razporeditvijo partizanskih odredov na sloven
skem ozemlju ... Takne odredbe so praviloma izle vselej ele po objavi odloka o preureditvi
vojakih enot.

20

Potem ko se je Zapadnodolenjskemu odredu prikljuil e 1. bataljon

Pohorskega odreda 2. grupe, so bili tabi njegovih bataljonov in njihova
etna poveljstva sestavljeni takole:
1. bataljon
komandant:
politini komisar:
operativni oficir:
obveevalec:
intendant:
1. eta:
2. eta:

3. eta:

4. eta:

Tone Zgonc-Vasja Draan, predtem koman

dir ete v 1. bataljonu Dolenjskega odreda
Milan Veninik-Milan Savine, dotlej komisar
iste ete Dolenjskega odreda kakor prejnji
Milan Lah-Ivo, vodnik mitraljekega voda v
1. bataljonu Dolenjskega odreda
Mirko Jerman (kraji as tudi intendant)
Mirko Jerman, dokler ga ni zamenjal Edvard
Grar-Edi
komandir Alojz Hostnik-Jovo
politini komisar Odon Paki-Koki
komandir Avgust Vovk-Jure, ki gaje nek^j
dni okrog 1. julija in 18. avgusta nadomeal
Alojz Simoni-Fonzi
politini komisar Franc Kastelic-Don, do ok
rog 14. avgusta, ko ga je zamenjal Janez Vi
potnik
komandir Franc Vrhovek-ierka, dokler ni
bil 7. julija ranjen; takrat ga je zaasno na
domestil Franc Kotar, do okrog 16. julija, ko je
eto prevzel Robert Bortnar-Rade
politini komisar Ivan Jelenc-Ivko
komandir Ivan Kovai-Efenka, do okrog 6.
avgusta, ko je z delom ete odel v Tomievo
brigado; za njim je preostali del ete prevzel
Joe Centa-Milo
politini komisar Ciril Keri-Metod, do ok
rog 15. julija; za njim je bil mesec dni Janez
agar, tega pa je zamenjal France MaleiKostja.

2. bataljon
Tudi po vkljuitvi v 5. grupo so bivi 1. bataljon Pohorskega, zdaj 2. ba
taljon Zapadnodolenjskega odreda, vodili:

21

Mirko Jerman, narodni heroj

Viktor Varek-Vare, do prvih dni avgusta, ko

je bil poklican v glavno poveljstvo; za dva dni
gaje zamenjal Ivan Umek, za njim pa je ta po
loaj prevzel Ivan Ferle-vejk
politini komisar:
do odhoda v Tomievo brigado konec julija
1942 Stane Bizjak-Kosta, za njim od 8. avgu
sta dalje Florjan Pelko-Cvetko, dotlej poli
tini komisar 2. ete 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda
namestnik komandanta: Branko*
pomonik politinega
komisarja:**
Ivan Dorbe-Bojan; le-ta in Branko sta prila
iz 3. ete 3. bataljona Savinjskega odreda
komandant:

obveevalec in sekretar Ivan Ferle-Milan, vejk, do odhoda na polopartijskega biroja v aj komandanta bataljona; za njim je obveebataljonu:
vaino delo opravljal Stane Zupani-Iztok
intendant:

do zaetka avgusta 1942 Joe Draksler-Povh,

za njim Karel Osredkar-Dime

* Priimek ni ugotovljen.
** Razen v teh dveh primerih v tabih bataljonov ni bilo namestnikih poloajev. V 2. bata
ljonu Zapadnodolenjskega odreda sta ostala zato, ker je bil njegov tab tako oblikovan e ob pri
pojitvi k odredu.

22

zdravnik:

nadomeala sta ga medicinca Vlado Kravos

in Miha Kocmur

1. eta:

komandir Josip Strah-Osip

politini komisar Avgust Kregar-Duan

2. eta:

komandir Ivan Ferbear-Jovo

politini komisar Vasja Kogej; oba do 25.
jula, ko sta odla v Tomievo brigado; na
mesto njiju sta preurejeno eto prevzela
komandir Franc Ambro-Aov in
politini komisar Alojz Bizjak-Luka

3. eta:

komandir Franc Eijavec-Dore

politini komisar Miha Beri-Maks
ustanovljena je bila ele okrog 10. avgusta
1942; njen komandir je postal Alojz BizjakLuka, politini komisar pa Veri VinklerAleks

4. eta:

3. bataljon
komandant:
politini komisar:
1. eta:
2. eta:

3. eta:

4. eta:*

Albert Jakopi-Kajtimir, dotlej komandir e

te v 3. bataljonu Dolenjskega odreda
Franc Ali-iro, predtem komisar ete v 3.
bataljonu Dolenjskega odreda
komandir Franc Smrke-Jot
politini komisar Pavle Henigman-Savo
komandir prvih 15 dni Ivan Hrovat-an, nato
Ivan Picelj-Jon; za njim je okrog 8. avgusta
prevzel eto Joe Peaver-Aleks
politini komisar Florjan Pelko-Cvetko, ki ga
je po odhodu v 2. bataljon zamenjal Ljubomir
Turk-Nande
komandir Franc Picelj-Frenk
politini komisar od zaetka julija Ivan Novina-Tomo, za njim Rado kraba-Gorazd
komandir Franc Brada-Botjan
politini komisar Ivan Novina-Tomo

V
sestavo 3. bataljona je spadal e minerski vod, ki seje zveine zadr
eval ob 2. eti pri Podstenicah. Njegov komandirje bil Joe Slapniar Jot.7
*
Ta eta, sestavljena zveine iz starejih ljudi, ni bila uporabljana kot vojaka enota, temve
za pomona dela na Koevskem Rogu. Zato sojo najvekrat tudi imenovali delavska eta.6

23

Konec junija 1942 je bil Zapadnodolenjskemu odredu prikljuen tudi

Delavski bataljon s tremi etami. Te so najvekrat taborile: 1. eta v Pug
ledu pod Koevskim Rogom, 2. v Starem Bregu in 3. v Novem Logu. Za
radi potrebe po delu so prostor bivanja vekrat menjale. Komandant ba
taljona je bil Stefan tangelj-tefanov, njegov namestnik Joe Ferle-Fazan, politini komisar pa Avgust Farnik-Sandi.
Ker vemo, da je bil odredu dodeljen zahodni predel operativnega ob
moja 5. grupe, poglejmo, kako so bile razporejene njegove ete.
Predvsem velja poudariti, da so morali novi odredi v prvi vrsti nadalje
vati z nalogami tistih enot, iz katerih so bili sestavljeni. Ustrezno temu je
tudi poveljstvo Zapadnodolenjskega odreda odloilo, da svojega 1. in 3. ba
taljona ne bo premestilo, temve ju bo pustilo tam, kjer sta bila ob reorga
nizaciji. Takno stalie je zavzelo tudi do pozicijske razporejenosti in nalog
pripojenega bataljona 2. grupe. In pri tem je ostalo vse do zaetka velike
italijanske ofenzive na Rog.
Prvi bataljon ie imel svoje ete razporejene v velikem loku na najbolj
vroih tleh Suhe krajine,
Njegova 1. eta, kije taborila na Grmadi (k. 887) nad Podgoro, v smeri
proti Ortneku, je imela nalogo nadzorovati dolino od Dobrepolj do Kompolj
in izvajati pritisk na elezniko progo od Vidma do lebia. Najpogosteje
je ta predel morala braniti pred vpadi italijanskega vojatva iz posadk v
Velikih Laah in Ribnici ter utijenih postojank na eleznikih postajah
Dobrepolje in Velike Lae. Napadala je stalne in obasne sovranikove
zaitne poloaje in patrulje vzdol eleznike proge, kije tekla ob njenem
operativnem prostoru.
Druga eta je e kot eta Dolenjskega odreda bila vkljuena v blokado
uemberka in je imela tabor na desnem bregu Krke, blizu Gradenca. Ok
rog 14. julija 1942 se je vrnila v okoli Dobrepolj, se utaborila v gozdnem
predelu Javh in od tod napadala elezniko progo od Rane do Vidma.
Tretja eta se je razporedila med Zagradcem in Gradencem ter bedela
nad dognanjem v dolini reke Krke, od njenega izvira do bliine uember
ka. Prvi in drugi vod sta imela tabor pri vodovodnem rezervoarju blizu
Kamnega vrha nad Ambrusom, tretji pa v gozdu nad Stransko vasjo in
Gradencem. Med 13. in 15. julijem 1942 seje z obmoja Sv. Kria pri Litiji
(Gabrovka) vrnilo v sestav te ete 5 borcev, ki so pripeljali 28 novih par
tizanov. Veina jih je ostala v tej, nekaj pa jih je bilo razporejenih v 1. in
2. eto tega bataljona.
etrta eta seje razvila iz voda 1. ete in karavle t. 4 za zvezo med Not
ranjskim in bivim Dolenjskim odredom. Najvekrat je taborila na obron
kih Sv. Ane in Kurjega gria, sredi Male gore, odkoder je odhajala v akcije
na elezniko progo med Ortnekom in Ribnico. Nadzorovala je dolino Stru
ge, kjer je pogosto prila v stik z Italijani iz ribnike posadke. V tem pro
storu je ostala do okrog 10. julija, ko je njen veji del odel v dolino Krke.
Tam si je za nekaj dni uredila tabor pri Kueljevcu blizu Korinja, med 20.
julijem in 10. avgustom pa je spet bila v Mali gori.

24

tab 1. bataljona je imel tabor v gozdu pod Polniki, vzhodno od Kom

polj, kar mu je omogoalo najboljo zvezo s etami. Hitri kurirji so oprav
ljali pota s kolesi.
Drugi bataljon je ob prikljuitvi k odredu bil e nekaj dni v starem ta
boru blizu Luarjevega kala, nato pa seje premaknil do Sel pri umberku.
Po enem mesecu seje premaknil na Javhe blizu Korinja in tam ostal do ok
rog 25. avgusta 1942. Njegovo operacijsko obmoje je bilo znotrsy rte Po
ljane (severozahodno od Vinje gore) do Leskovca na okupacijski razme-

Razporeditev odredovih et poleti 1942

25

jitveni
rti,
eleznika
proga
Grosuplje-Dobrepolje,
Korinj-Zagradec-entlovrenc-Primsko vo-Polj ane.
ete niso imele svojih stalnih taborov in sektorjev, pa pa so se na po
loajih vekrat izmenjale in znotraj svojih akcijskih obmoij tudi pogosto
spreminjale prostor bivanja. Tako je zdaj ena nadzorovala elezniko progo
med Vinjo goro in entlovrencem ter varovala smeri proti Zagradcu in
Dobrniu, druga je s irega obmoja Polevega nadzirala smeri proti alni
in Grosupljemu, medtem ko je trelja iz okolia Javhe-Ilova gora uvala smeri
proti uperku, Zdenski vasi in Dobrepoljem. Slednja je tudi vzdrevala
zvezo z enotami 1. bataljona, ki so bile v Suhi krajini, na desni strani reke
Krke.
Z enim okrepljenim vodom je bataljon stalno nadzoroval okupacijsko
razmejitveno rto severno od Vinje gore. Ta oddelek je poleg obveeval
nih nalog in pregleda nad nemkimi obmejnimi postojankami zbiral tudi
oroje in strelivo na obeh straneh rte. Vodje obiajno pripadal eti, ki je
trenutno delovala na obmoju Vinja gora-Sentlovrenc-Zagradec.
Pri menjavi svojih poloajev so morale ete paziti, da so bile v stalni
zvezi, ki je omogoala hitro medsebojno pomo ali zdruitev za vejo ak
cijo. To je utrjevalo obutek varnosti in predstavljalo vejo ognjeno mo.
tab 2. bataljona ni imel lastnega tabora. Zadreval seje ob eni svojih
et ali pa bil razdeljen pri dveh, pa v odvisnosti od predvidenih akcij, kad
rovske zasedbe, terena ali drugih okoliin.
Tretji bataljon, kije nadzoroval Rog in njegovo iroko okolje od Koev
ja, ez uho krajino do reke Krke in jugozahodnih obronkov Gorjancev, je
imel 1. eto, s katero je sodeloval pri blokadi uemberka, razporejeno na
poloaju nad Jamo pri Dvoru, kakor je bilo doloeno e v Doler\jskem od
redu. Z enim vodom na Vinkovem vrhu onstran Krke je nadzoroval smeri
proti Soteski in Ajdovcu, z dvema pa varoval vstop v Suho krajino.
eta je zapirala cesto z Dvora proti Laam in prehod ez reko Krko na
Jami. Taborila je blizu La, dokler ni 13. julija odla v uemberk za za
ito komande mesta.
Druga eta, s taborom pri Podstenicah, je hodila v akcije na elezniko
progo od Kandije pri Novem mestu do predora nad Lazami pri Urnih se
lih. Pogosto je prihajala v stik z italijansko vojsko, kije vdirala na obmoje
Dolenjskih Toplic in v severne obronke Koevskega Roga. Ta enota je pri
peljala v partizane ve kot 100 novih borcev z velikega novomekega ob
moja, ki so akali na njene patrulje v Suicah, Podturnu, Podhosti in dru
gih podrokih vaseh.
Tretja eta je bila v gozdu pri vasi Mala gora. Mono je prekopala in za
sula ceste, ki peejo proti Gorenju in Plumbirtu ter med Grintovcem in Kli
njo vasjo. Ovire na cestah je branila s stalnimi bojnimi skupinami in obhod
nimi patruljami.8 V mai\je akcije je odhajala vse do inih ovir okrog Ko
evja, na elezniko progo od Stare cerkve proti Ribnici in nadzorovala ju
ne meje odredovega obmoja. V svojem taboru je oskrbovala in varovala
tudi civilne prebivalce-begunce, ki so se z domov v eljnah, Mlaki, Klinji

26

vasi in od drugod umaknili okupatorju. Na tem prostoru je bila 27. julija

1942 zamenjana in prestavljena k Podstenicam, v bliino 2. ete.
tab 3. bataljona je bil ob svoji 3. eti do okrog 8. julija, potem pa seje
premaknil k Smuki, v neposredno bliino taba odreda, in tam ostal.
tab odreda se je utaboril blizu ceste med Smuko in Starim Logom,
tam, kjer se odcepi pot k Cinku. Za povezavo z nadrejenimi poveljstvi je
bil ta prostor kar v redu, ni pa ustrezal lokaciji bataljonov oziroma et, ki
so ves as utile potrebo po veji navzonosti odrednega poveljstva in kraj
i zvezi med njimi. Nezadovoljstvo je bilo upravieno, s^j je tudi pri tem
tabu lo za pojave takrat razirjenega in hudo kodljivega vojvodstva.*
Na omenjenem poloaju je imel tab odreda z glavnim poveljstvom stal
no telefonsko zvezo. Za delno olajanje pri premikih enot, prevozu ranjen
cev in blaga, za bolje in hitreje kurirske zveze pa so bili vekrat na voljo
kamioni, motorna in osebna kolesa. Tako je bila zelo velika oddaljenost
med etami in tabi vssy deloma ublaena; to pa vseeno ni moglo na
domestiti nujno potrebnega neposrednega stika. Na zaetnem prostoru je
tab odreda ostal vse do 14. avgusta 1942, ko so tja prile sovranikove eno
te.
In kakna je bila tevilna ter oboroitvena mo et Zapadnodolenjskega odreda?
Za natanno sliko o tevilu motva in oroja po vseh odredovih bataljo
nih nimamo dovolj dokazil, vendar lahko kljub temu zapiemo, da so bile
ete priblino enako mone. To ugotovitev potrjuje nekaj ohranjenih
podatkov in uporaba odredbe glavnega poveljstva z dne 26. junija 1942, ki
doloa, da morajo biti ete tevilno enako mone. Pri tem bomo upote
vali podatke od prvih dni j ulij a 1942, ker sta 1. in 3. bataljon takrat e oddala
veino svojih neoboroenih pripadnikov za delavske ete, 2. bataljon pa
ljudi brez oroja tako in tako ni zadreval. Poleg tega je o tem za 2. bataljon,
z nek^j poznejim datumom, na voljo natanno poroilo. Ohranjeni
podatki pomagajo sestaviti naslednji prikaz tevilnega stanja in oboroit
ve:
V
1. bataljonu so v juliju 1942 imele prve tri ete po tri vode. Zanesljivo
vemo, daje bilo v 3. vodu 2. ete 14 mo.9 To dovoljuje sklep, daje bilo v
vseh treh etah okrog 130 partizanov. Za 4. eto, v kateri sta bila samo dva
voda, je podatek, daje tela 34 mo.10 Ker je tab bataljona, skupaj s kurirji
in prateem, imel takrat okrog 16 ljudi, lahko sklepamo, daje bilo vseh sku
paj v bataljonu okrog 175 ljudi. To pa v celoti ustreza omenjenemu pripo
roilu glavnega poveljstva.
Za 2. bataljon povzemamo iz poroila, da je bilo
v 1.
v 2.
v 3.

eti
eti
eti

46 borcev
48 borcev
40 borcev

39 puk
44 puk
33 puk

1 pukomitraljez
1 pukomitraljez
1 pukomitraljez

3 pitole
5 pitol
3 pitole

* Podrobneje o tem na koncu tega razdelka.

27

v tabu
skupaj

32 borcev
166 borcev

13 puk
129 puk

3 pukomitraljezi

6 pitol
17 pitol1

Za 3. bataljon imamo na vo]jo podatke, da je junija 1942 tela njegova

1. eta 40 in 3. eta 50 strelcev, priblino tako mona pa je bila tudi 2. eta.
e prve dni julija je vsaka od njih imela okrog 60 borcev, ki so bili vsi
oboroeni. Vsaka eta je imela tudi po en pukomitraljez. Ob upotevanju
istih meril kakor pri 1. bataljonu je ta dredova enota tela do 200 ljudi.
Za vse tri ete Delavskega bataljona, skupaj z njegovim tabom, vemo,
da so konec junija 1942, ob ustanovitvi, tele okrog 70, dne 28. julija 304 in
en teden pozneje e 357 ljudi. Najveji priliv so imele po prihodu interni
rancev, reenih pri Verdu.* Oboroitev tega bataljona je bila slaba, za kar
je bilo zelo veliko tehtnih razlogov, med njimi ne na zadnjem mestu odkriti
primeri belogardistov in vohunov. Sredi julija je bilo v bataljonu 13 puk
za straarje in nekaj pitol.12
*

Vojvodstvo v slovenskih partizanskih enotah seje pojavljalo in irilo

obenem z njihovimi uspehi od zgodnje spomladi do sredine poletja 1942.
Svoj viek je doseglo v asu najbolj razirjenega osvobojenega ozemlja v
Ljubljanski pokrajini.
Ta pojav ni bil lasten in enkraten samo partizanstvu na Slovenskem,
kjer je pa nastopil v posebni obliki, pogojeni z razmerami v tistem asu.
Med narodnoosvobodilno vojno so ga poznali e v drugih predelih Jugo
slavije, znan pa je tudi v svetu, zlasti v pogojih vojskovanja, okupacije in
sploh takrat, kadar odloa oroje.
Leta 1942 je bilo vojvodstvo med slovenskimi partizani posledica vrto
glavosti zaradi vojakih uspehov proti Italyanom in velike popularnosti
borcev, posledica premajhne vloge ljudske civilne oblasti, v prvi vrsti pa
nezadostne politine zrelosti poveljnikega kadra, tudi politinih komisar
jev. Javno seje izraalo v samovolji, oblastnikem odnosu do soborcev in
civilistov, neupravienem prilaanju materialnih in drugih dobrin, eno
stranskem odloanju o ljudeh in stvareh, neupotevanju nasvetov od zgoraj
in predlogov od spodaj, v samopatvu in podobnem. S tem obremenjeni
partizani so postajali domiljavi, zanemarjali so stik s podrejenimi enotami
in imeli do soborcev brezduen odnos, terenske politine delavce pa so teli
celo za nekaj drugovrstnega. Podcenjevali so politino delo na terenu in za
nemarjali skrb za utrjevanje zaledja.
*
Ob prehodu trake proge v noi na 29. juny 1942 je 2. grupa odredov napadla med Borov
nico in Verdom tovorni vlak, v katerem je bilo 598 oseb iz Ljubljane, namenjenih za koncentra
cijska taboria v Italiji. V akc\ji, kije trajala kom^j 10 minut, jih je bilo reenih 332, med temi
so bile ubite 3, ranjenih pa je bilo 7 oseb. Partizani so imeli enega mrtvega in enega ranjenega,
Italiani pa 2 mrtva in enega ranjenega. Z reenci so se partizani umaknili nad Borovnico, kjer
seje nekaj mladih takoj odloilo za partizane; velika veina pa je bila poslana s spremstvom na
Dolenjsko, kjer so bili razporejeni po etah Delavskega bataljona in po delavnicah.
Jar re^enc* ^ so krg 20. julija 1942 prili v Stari Log, je bil tudi slovenski knjievnik Miran

28

Sprio vsega tega sta v nijih enotah in na terenu rasla nezadovoljstvo

in nezaupanje, prihajalo je do odpora in razoaranja pri borcih in civilnem
prebivalstvu. Vse negativne posledice pa je predvsem sovranik, zlasti na
raajoa bela garda, izkorial za propagando proti partizanom in OF ter
v prvi vrsti proti komunistom.
eprav so posamezne primere vojvodstva poskuali sproti odpraviti, je
glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et izdalo na pobudo CK KPS
posebno odredbo, v kateri je bilo reeno, daje vojvodstvo nekaterih par
tizanskih voditeljev made naih et in na alost zelo razirjeno. Taki par
tizanski voditelji se imajo za neodvisne vladarke na ozemlju, ki so ga za
sedle ete pod njihovim vodstvom; tak vojvoda gre prek sklepov terenskih
politinih organizacij, prav tako pa ne jemlje obvezno povelj vijih parti
zanskih intanc. Na konuje odredba zahtevala hitro in brezkompromisno
ozdravitev vsakega primera, ki bi lahko povzroil teje posledice za osvo
bodilni boj.13
Na vojvodstvo je z vso resnostjo opozorila tudi konferenca KPS na Ko
evskem Rogu od 5. do 8. julija 1942 ter sklenila, da je treba ta pojav v
najkrajem asu in s podvojeno pazljivostjo do kraja izkoreniniti.
Z naredbo glavnega poveljstva z dne 26. julija 1942 so tabi odredov pre
jeli natanna navodila za premagovanje posledic vojvodstva.14 Istega dne
je izla e naredba o nekaterih zamenjavah v tabih grup in odredov. V Zapadnodolenjskem odredu ni bilo sprememb.

Razmere na operativnem obmoju odreda

Vzporedno z naglo rastjo osvobojenega ozemlja v maju in juniju 1942 se

je hitro krepila tudi materialna in politina mo narodnoosvobodilnega gi
banja. Obenem z novimi etami so nastajale bolninice, delavnice, tiskarne
in druge potrebne dejavnosti. S pomojo portvovalnih odborov ljudske
oblasti je zaledje dobro organiziralo pridobivanje in predelavo hrane. Zlasti
pa je znala OF v veliki meri izkoristiti ugodne razmere in geografske pred
nosti na prostoru, kjer so bile enote Zapadnodolenjskega odreda.
Dolenjska je bila do druge svetovne vojne gospodarsko, socialno in kul
turno zaostal predel Slovenije, brez primernih prometnih zvez, pomemb
neje industrije ali drugih pridobitnih dejavnosti. Zveine kmeko prebi
valstvo je ivotarilo na razdrobljeni, skopi zemlji ter le steka pridelalo za
vsakdanje potrebe in obvezne dajatve. V preve primerih so ljudje skuali
blaiti ivljenjske tegobe z alkoholom, kije bil marsikje hudo zlo. Nasproti
temu pa so e vedno obstajala mona fevdalna gospodarstva, z gradovi ob
Krki in pod Gorjanci, na Hmeljniku, v Klevevu, Pogancah in drugod.
Najbolj zaostali del Dolenjske pa je bila Suha krajina. e tak skopo
krako zemljo e posebej pestijo zelo neugodne vremenske razmere, pred
vsem sua. Ko je konec 19. stoletja zaelo obrtnitvo v dolini Krke propa-

29

Maksimalni cenik ivljenjskih potrebin, ki gaje izdal Narodnoosvobodilni svet, po

verjenik za prehrano, in je veljal tudi na osvobojenem ozemlju, ki so ga varovale ete Zapadnodo lery skega odreda

dati, je hitro sledilo tudi opadanje tevila prebivalstva. Veliko si jih je nalo
izhod v izselitvi, drugi pa so iz leta v leto drseli v vse vejo gospodarsko,
kulturno in politino revino.
V
popolnem nasprotju z ekonomsko vrednostjo pa je bila geografska
pomembnost Suhe krajine. Ob njenih mejah so potekale elezniki progi
Grosuplje-Koevje in Grosuplje-Novo mesto ter cestne zveze Ljubljanavzhod in Ljubljana-jug. Z njenega ozemlja se lahko vstopi v Ljubljansko
kotlino in osrednjo Koevsko, od tod pa na jug v Gorski kotar ali na zahod
na Notranjsko ter naprej v Slovensko primoije. Na jugovzhodu se Suha
krcyina spaja z obmojem Koevskega Roga, odkoder se zlono in varno
pride v Belo krajino oziroma na Gorjance. Samo Ribnika dolina jo deli od
gorskega masiva Velike gore in Bloke planote.
Izjemno pomembno in skoraj nenadomestljivo vrednost pa je predstav
ljal predel od zahodnih obronkov rokega pogorja do koevske eleznike
proge.
Koevske domaije in vasi, ki sojih v zimi 1941-42 lastniki zapustili, so
bile osnova za prvo obseneje partizansko gospodarsko podjetje na Slo
venskem. Dobre sadovnjake in njive, ohranjene stanovanjske hie in gos
podarska poslopja, zapuene obrtne delavnice, e uporabno kmetijsko
orodje, vse to je takrat bilo treba smotrno izkoristiti. V zahodnih obrokih
koevskih vaseh Stari Log, Cesta, Pugled, Stari in Novi Breg, Trnovec,
Grintovec, Lae in drugih so, nekje prej, nekje pozneje, organizirali pri
delovanje in skladienje hrane. V Starem Logu sta imela terenski in ra
jonski odbor OF na skrbi obdelovanje polj in spravilo sena. V Pugledu, Sta
rem in Novem Bregu so bile nastanjene ete Delavskega bataljona, ki so
obdelovale njive, spravljale pridelke, pasle ivino, pripravljale les in kur
javo ter sploh bile, sprio dobre organizacije, docela izkoriene. Suile so
sadje, pekle kruh in prepeenec, pripravljale izdelke iz suhega mesa, skr
bele za svee meso in drugo.
Pri tem je partizanom pomagala tudi mnoica civilnega prebivalstva iz
eljn, Mlake, Stare cerkve in drugih vasi okrog Koevja, ki je pred nasi
ljem okupatorja in njegovih pomagaev morala zapustiti svoje domove,
najvekrat zato, ker so bili svojci partizanov ali znanih terenskih politinih
delavcev. Vse od maja do sredine julija 1942 so se ti begunci naseljevali ob
partizanih v Grintovcu, Pugledu, Mali gori in Starem Logu, po potrebi pa
tudi v njihovih taborih v vaseh ali gozdovih. Ubeniki iz Mozlja, Koarjev,
Suhega potoka in od drugod so se skrivali e vse od pomladi 1942. Ko so
se zadrevali v vaseh ali gozdovih blizu Ferdrenga, so bili varovanci borcev
Koevskega bataljona in pozneje odreda.
Pregnanci z Mlake so eli po poljih okrog Starega Loga ito, ga spravljali
in ob mlavi dobili zanj doloeno merico ita za lastno porabo. Podobno so
pridobivali in delili tudi krompir, meso, mleko in drugo. Delo je organiziral
takratni sekretar rajonskega odbora OF za Stari Log Stefan Trobi-Ale, ki
je bil obenem vodja gospodarske dejavnosti v tistem okoliu.
Tudi po veliki ofenzivi na Rog avgusta 1942, vse do popolne osvobodit
ve, so bile na tem prostoru dobro organizirane in koristno uporabljane

31

gospodarske baze. Tako so ob kapitulaciji Italije uredili v Trnovcu veliko

skladie streliva, ki je oskrbovalo partizanske enote vse do konca vojne.
Za vasjo Pugled je bila baza rajonskega odbora OF za Stari Log, ki je ni
sovranik nikoli odkril. V blinji vasici iben pa so imeli kurirji TV 14
postajalie z barako, ki je delovalo do osvoboditve.
Poleg gospodarske je v teh krajih takrat nastajala tudi partizanska kul
turna dejavnost. V Starem Logu so v zaetku julija 1942 oblikovali prvo
partizansko igralsko skupino, imenovano Agitteater, kije kmalu tela 6 po
klicnih kulturnih delavcev. Od ustanovitve do sredine avgusta 1942 je to
gledalie imelo nastope v Starem Logu, Grintovcu, Polomu, Smuki, u
emberku, Ambrusu in Strugah.*
Se posebej smotrno in s polno iznajdljivosti je bil uporabljen gorati
gozdni predel Koevskega Roga do Pogorelca.
V prvi polovici junija 1942 je bila Auerspergova gozdarska koa na Da
le hribu, vzhodno od Podstenic pod k. 640, preurejena v prvo partizansko
bolninico, ki je imela svojo ambulanto in zbirno postajo. V njej so delali
zdravniki dr. Pavel Lunaek-Igor, dr. Boena Ravnihar-Nataa in dr. An
drej upani-Mike ter bolniarki Pepca in Ida Henigman. Namenjena je
bila predvsem hudo ranjenim in je prve sprejela e okrog 15. junija 1942.
Potrebe so narekovale, daje bila kmalu zatem in blizu bolninice zgrajena
e saniteti namenjena baraka z dvaintridesetimi leii. Za primer letalske
ga napada je bilo bolninici na voljo v bliini zgrajeno podzemno zakloni
e.16
V juniju je zaela delati tudi splona ambulanta na Podstenicah. Me
sec dni kasneje je bila ustanovljena bolninica v Novem Logu, vendar so
jo e pred sovranikovo ofenzivo prestavili blizu vasi Smuka, po kateri je
tudi dobila svoje ime. Dve zapueni hii in pripadajoa gospodarska po
slopja so preuredili za potrebe bolninice Smuka, v kateri je bilo okrog 80
lei za laje rar\jence. V vasi Smuka je bila tudi ambulanta za civilno pre
bivalstvo, Delavski bataljon pa je imel svojo v vasi Pugled.
Zdravljenje in organizacija zdravstvene slube sta bila v rokah sposob
nih in portvovalnih zdravstvenih kadrov. Samo med 22. majem in 1. ju
nijem 1942 je prilo iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje 15 zdravnikov, 1
medicinec in 1 zobotehnik.16 V tistih dneh je la na pot za Koevski Rog
tudi vagonska poiljka zdravil in ambulantne opreme, kar je vse hitro in v
redu prispelo do prve partizanske bolninice.
Navzonost vodstva osvobodilnega gibanja na Rogu od sredine junija
1942 je narekovala potrebo po posebni ciklostilni tehniki. V prvih dneh ju
lija sojo namestili v koo na Jelenii (severozahodno od k. 947) in v njej e
do 10. julija natisnili drugo tevilko Slovenskega partizana v 2000 izvo
dih. Kljub vekratni prekinitvi zaradi vdorov italijanske vojske je tehnika
na Jelenii izdelala do konca julija 1942 veje tevilo ciklostiranih tiskov na
91 614 malih in 42 030 velikih straneh.17
*
Iz velike italijanske ofenzive na Rog se je od Agitteatra reil samo pesnik Ivan Rob. Glej
tudi opombo pod rto na strani 216, v razdelku Odgovornost za ranjence.

32

Na Podstenicah in v okolici so bili razvreni tudi drugi pomoni objek

ti, od katerih velja posebej omeniti dobro organizirane in velike delavnice.
K njihovemu nastanku so v veliki meri pripomogli obrtniki in obrti izueni
delavci, kijih v vaseh Toplike in Poljanske doline ni manjkalo. Veliko so
pri tem pomagali tudi znani obrtniki, organizatorji iz Novega mesta. Na vo
ljo sta bila potrebni les in obratovalno sposobna aga na Podstenicah. Iz
varnostnih razlogov so za delavnice doloili teren v gozdnih globelih, ven
dar v bliini uporabnih cest. Za delavnice in tiste, ki so v njih delali, so
nsyprej zgradili primerne lesene barake, v krakih jamah blizu delavnic
pa naredili skladia.
Vse delavnice so do 26. junija bile v pristojnosti 5. grupe odredov, ki je
za nj ihovo zaito imela posebno eto. e v m^ju 1942 je zaela delati kro
jaka delavnica v baraki velikosti 12 krat 10 metrov, kjer je na osmih strojih
delalo 15 krojaev in ivilj. evljarja Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic
in Franc ali iz Vavte vasi sta z dvema preivalnima strojema in vsem dru
gim potrebnim orodjem opremila mono evljarsko delavnico. Nameena
je bila v baraki velikosti 13 krat 10 metrov in je zaposlovala 23 evljarjev.
V dveh barakah izmere 8 krat 4 in 4 krat 4 metre je 6 ljudi opravljalo mizarsko-kolarska dela. Ti so naredili tudi operacijsko mizo za prvo partizan
sko bolninico na Dale hribu. Poleg teh je delovala posebno mona tesar
ska skupina, ki je postavljala barake, skladia in zaklonia.
Nezanimivejo razvojno pot je naredila oroarska delavnica. Za njeno
ustanovitev je dal pobudo Joe Slak-Silvo iz Dobrnia, ki je junija 1942 po
stal politini komisar vseh delavnic. Delati je priela v zaetku junija in
so v njej najprej delali 1 oroar in 2 kljuavniarja. Poleg potrebnega orodja,
ki so ga zveine preskrbeli novomeki obrtniki-kljuavniarji, je vodja de
lavnice Sreo Preelj nabavil iz novomeke jetninice tudi strunico na
noni pogon. Kmalu je bila delavnica opremljena e z avtogenim varilnim
aparatom, poljsko kovanico in drugim orodjem ter je zaposlovala 2 meha
nika in 4 kovinarje. Od zaetnega popravljanja oroja in orodja se je hitro
razvila v delavnico, kjer so lahko izdelali tudi nadomestne dele za oroje in
rone bombe.'8 Iz varnostnih in praktinih razlogov so, vstran od barak,
zgradili novo enonadstropno delavniko stavbo velikosti 10 krat 4 metre,
v kateri je avgusta 1942 delalo e 16 ljudi.
Stalni dotok novih delavcev in vse ve opreme je spodbudil k postavitvi
lastne elektrarne. V opuenih agah na Novem Taboru pri rmonjicah
in v Starih agah, pa tudi drugod, so nali in prinesli na Rog potrebne dele,
jih predelali in potem zgradili majhno elektrino centralo; od nje do oroar
ske delavnice so imeli industrijski vod, do drugih delavnic pa je tekla na
peljava za razsvetljavo.19
Na Rogu je bilo v asu od 17. junija 1942 do konca najhujega pritiska
velike italijanske ofenzive tudi celotno vodstvo slovenskega osvobodilne
ga gibanja. eprav v navideznem miru, so prav tu iveli in delali lani CK
KPS, IO OF in glavnega poveljstva v stalnem in ivem stiku s svojo vojsko,
z organizatorji in delavci OF ter civilnim prebivalstvom. To jim je omogo-

33

Joe Slak-Silvo, narodni heroj

ilo, da so lahko sproti in na najbolji nain oceryevali dogajanje ter usmer

jali nadaljnji politini in vojaki razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.
IO OF in CK KPS sta imela bazi na Kamenjaku, medtem ko je glavno
poveljstvo bivalo v gozdu pri Kraevem kamnu. V bliini je bilo e zakloni
e, imenovano Bunker 42. Prav v asu bivanja vodstvenih organov v
teh bazah je bilo sprejetih in objavljenih mnogo, za ljudsko revolucijo v Slo
veniji zelo pomembnih odlokov, sklepov in izjav. Med njimi so zgodovin
skega in trajnega pomena: Odlok IO OF o ustanovitvi Narodnoosvobodil
nega sveta, Odlok o prvem sklicu zbora odposlancev narodnoosvobodilnih
odborov, Komunike CK s partijske konference na Rogu v dneh od 5. do 8.
julija in Opozorilo IO OF zoper nasipe nad slovenskim narodom.
Na Cinku blizu Kraevega kamna seje nastanil tudi tab novoustanov
ljene 5. grupe odredov. Sprio majhne oddaljenosti sta si z glavnim povelj
stvom brez zastojev izmenjavala dnevna obvestila. Takratni politini ko
misar Lado Ambroi-Roanc je zapisal, daje tisti as skoraj vsak dan za
hajal na Kraevi kamen po direktive in na razgovore. Takna delovna po
vezanost je dajala pobude za vrsto vojakih in politinih ukrepov, od iroko
zasnovanih vojakih operacij pa vse do kritinih ocen, s katerimi n^j bi od
pravili nekatere nevarne pojave v posameznih partizanskih enotah. tab 5.
grupe se je zadreval na Cinku do prietka velike italijanske ofenzive na
Rog sredi avgusta 1942.
Vse navedeno je pomenilo slovensko partizansko organiziranost, ki se
brez taknega zaledja ne bi mogla razviti do stopnje, kakrno je dosegla.
Svoj enkratni vrhunec pa je dosegla v gozdovih Koevskega Roga. Na tem
prostoru je, ob prvi obletnici poziva KP Slovenije na oboroeni boj proti fa
izmu, imelo nae narodnoosvobodilno gibanje e svoje glavno mesto.

34

Na ta prostor Ljubljanske pokrajine ter e posebej v zelo pestre oko

liine in razgibano ivljenje na irokem obmoju Koevskega Roga je ob
koncu junija 1942 stopil Zapadnodolenjski odred. T u j e zael svojo bojno
pot, ki je trajala 447 dni.

Italijanske posadke in ustanovitev bele garde

V
prvi polovici leta 1942 je italijanski okupacijski 11. armadni korpus
imel v predelu Ribnica-Koevje-Morava razporejen 2. grenadirski polk di
vizije Granatieri di Sardegna, po vsej preostali Dolenjski, z Belo krajino
vred, pa divizijo Isonzo, ki je imela sede v Novem mestu.
Ob poveljstvu divizije Isonzo sta bila 24. pehotni in 6. topniki polk,
v rnomlju, Metliki in Semiu bataljoni 23. pehotnega polka, v Trebnjem
in Mokronogu pa po en bataljon 98. legije rnih sr^jc. Enote teh polkov in
bataljonov ter pritabni deli divizije so bili razporejeni v predelu entvid
pri
Stini-uemberk-Soteska-Toplice-tari
trg ob
Kolpi-Vinica-GribIje-Metlika-entjemej-Kostanjevica-Trie-Krmelj-okupacijska
razme
jitvena rta severno od entvida pri Stini. V Beli krajini je bil e 111.
mitraljeki bataljon iz sestave pritabnih korpusnih enot, s sedeem v Vi
nici.

Del obrambnega pasu okrog Koevja

35

Dejavnost vojakih enot sta dopolnjevali dve eti kraljevih karabinjer

jev s sedeem v Novem mestu in Koevju, ki sta imeli notranje in obmejne
karabinjerske postaje ter oddelke finanne strae. Kljub vekratnim spre
membam v tevilu karabinjerskih postaj in tudi njihovega motva je v pri
stojnost divizije Isonzo sodilo povpreno 17 notranjih in 16 obmejnih ka
rabinjerskih postelj, vsaka s po 11 do 13 karabinjerji.20
Od zaetka junija do zaetka julija 1942 so prile v Ljubljansko pokra
jino dodatne italijanske vojake enote, ki n^j bi 11. armadni korpus okre
pile in mu pomagale, da v veliki ofenzivi unii partizanske ete. Veina te
ga vojatva je zasedla Dolenjsko in se nastanila vzdol pomembnih pro
metnih zvez, zlasti ob dolenjski in koevski elezniki progi ter globoko v
njunem zaledju.
Grosuplje je postalo sede pehotne divizije Cacciatori delle Alpi z 51.
in 52. pehotnim ter 1. topnikim polkom. Iz sestave te divizije je 105. legija
rnih sr^jc odla s 104. in 105. bataljonom v Zagradec, vas Krko in Videm-Dobrepolje; 22. minometni bataljon seje utrdil v vasi Breg, juno od
Radohove vasi; v Stini seje nastanil 2. divizion 1. topnikega polka.
V Koevje je prila divizija Macerata ter v tem mestu zadrala 1. in 3.
bataljon 121. pehotnega polka, 1. divizion 153. topnikega polka in 153. me
ani inenirski bataljon. Druge svoje enote je razporedila takole: v Ribnico
2. bataljon 121. pehotnega polka, v Moravo komando 122. pehotnega polka
z njegovim 1. bataljonom in 2. divizionom 153. topnikega polka, v Koev
sko Reko in Petrino pa 2. oziroma 3. bataljon 122. pehotnega polka.
V Velikih Laah sta se nastanila 4. gorski bataljon in 132. mitraljeka
eta grupacije rnih srage XXI Aprile.
V Koevju, Ribnici in Moravi je bilo razporejenih e nekaj manjih pritabnih divizijskih in armadnih oddelkov.21
Okrepile so se tudi karabinjerske postaje, tako da je poslej bilo v ome
njenih 33 postajah, ki so spadale v pristojnost divizije Isonzo, okrog 785
karabinjerjev.22
Vse te enote so mono okrepile e prej omenjene posadke, zlasti v ve
jih krajih, bolje zavarovale obmoje dolenjske, koevske in mirenske elez
nike proge ter vzpostavile nadzor nad delom dotlej osvobojenega parti
zanskega ozemlja ob gornjem toku Krke.
*
Kljub okrepitvam so italijanske posadke kmalu dobile e novega zavez
nika, ki nsy bi prevzel del njihovih skrbi in nalog v zvezi z nezadrnim na
predovanjem partizanskih et. Za to seje potrudila slovenska kontrarevo
lucija.
V marcu 1942 so se slovenske meanske stranke in skupine povezale
v Slovensko zavezo ter vanjo vkljuile tudi vse tri ilegalne, polvojake or
ganizacije - Slovensko, Sokolsko in Narodno legijo, ki sojih organizirale v
Prvih mesecih okupacije. Raunale so, da bodo tako bolj uspene proti OF
in e posebej v boju s partizanskimi etami.

36

Medtem ko so se v Slovenski legiji zdruevali klerikalni elementi, so v

drugi dve vstopali nacionalisti, ki niso hoteli iti v prvo, pa tudi ne v narod
noosvobodilne enote. Slovenska legija je kmalu prispevala prv belogar
diste, Sokolska in Narodna legya pa sta postali temelj etnike vojake or
ganizacije, ki jo je vodil predstavnik Drae Mihailovia v Sloveniji, aktivni
m^jor Karel Novak. Temu je jugoslovanska begunska vlada v Londonu
prav kmalu zagotovila potrebno finanno pomo. V Novakovem etnikem tabu so vse tri legije imele e maja 1942 svoje zastopnike, ki so med
legionarji izbirali bojevnike ter nabavljali oroje za prve bojne skupine pro
ti partizanom.
Prva belogardistina eta v Ljubljanski pokrajini seje zbrala maja 1942
v Lokem potoku, a so jo partizani e po nekaj dneh razgnali. Da bi orga
niziralo bolj vrste vojake oddelke, je klerofaistino vodstvo v Liubliani
odloilo, da najprej ustanovi oboroena jedra pri Dobrepoljah v Suhi kra
jini in blizu Novega mesta, ki n^j bi se polnila iz zbirnih taborov na Primskovem pri ateu in na Sv. Urhu blizu DobrunjZaetno etniko-belogardistino skupino, v kateri je bilo 17 ljudi, so
sredi m^ja 1942 zbrali okrog Dobrunj in ji za stareino doloili poronika
Milana Kranjca. Namenjena je bila za osrednjo Dolenjsko, kjer je major Ka
rel Novak postavil za poveljnika bivega mornarikega kapetana Janka
Debeljaka, temu pa za pomonika dodelil kaplana Nandeta Babnika. Ta
dva sta sredi maya 1942 stopila v stik z Ivanom Lavrihom, kaplanom v Do
brepoljah, da bi jima pomagal spraviti Kranjevo skupino do Novega mes
ta, obenem pa podprl mobilizacijo za belo gardo.
Dne 17. maja 1942 je poronik Milan Kranjc odpeljal dobrunjsko etni
ko-belogardistino skupino proti Suhi krajini, kjer je takoj stopil v stik s
kaplanom Lavrihom, ki mu je poslal tiri domaine za okrepitev oddelka
in orientacijo v prostoru. Potem je nek^j nadaljnjih dni akal na prevrat
niki spopad v 1. bataljonu Dolenjskega odreda,* ki pa ni uspel.
Kot je spodletela namera v partizanski enoti, je neuspeh doivela e be
logardistina mobilizacija, ki jo je onemogoila predvsem Osvobodilna
fronta na terenu.
estindvajsetega maja je Notranjski odred pri Vodicah blizu Turjaka
odkril, napadel in razgnal Kranjevo skupino iz Dobrunj, da seje za nekaj
dni morala prikriti blizu uperka.
Prav tako ni uspelo zbiranje belogardistov na Primskovem pri ateu.
Njihov tabor je 7. junya napadla eta 2. grupe odredov in razprila tam
zbranih okrog 10 mo, ki so pobegnili prek okupacijske razmejitvene rte.
Partizani so pri tem zaplenili dve lahki strojnici, 9 puk in mnogo streliva.23
Iz okolice uperka so etniki in belogardisti Milana Kranjca odli proti
vzhodu ter si pri t. Jotu blizu Novega mesta utrdili svoj tabor. Tu je ta
kontrarevolucionarna skupina zaela lano uporabljati ter izkoriati po
pularnost in odsotnost 2. grupe odredov; na njen raun je krepila svoje vr
ste, odkrito napadala in pobijala borce ter vnaala zmedo med pristae OF
* Obirneje v razdelku z naslovom Dolenjski odred.

37

na terenu in partizanske ete. Kot partizanska enota je lani tajerski ba

taljon 17. junija 1942 sodeloval v napadu na Italijane iz Ratea pri Novem
mestu, toda v odloilnem trenutku je sovraniku izdal polone 4. bataljona
Dolenjskega odreda in ga tako prisilil k umiku. Tisti as seje namre e po
vezoval z italijansko okupacijsko komando v Novem mestu; razen zanjo pa
je takrat povsod nastopal kot tajerski bataljon. In to mu je omogoilo,
daje v prvi polovici julija 1942 tel e 109 dobro oboroenih mo.24
Izdajalsko poetje te lane enote se je zaelo odkrivati ele po odhodu
2. grupe odredov iz Dolenjske in potem ko je bila med konferenco KPS na
Rogu, od 5. do 8. julija 1942, potrjena domneva, da gre za oboroeno pro
tirevolucionarno enoto. Takrat so jo tudi zaeli zasledovati.
Po vpadu Belokranjskega odreda v etniki tabor Milana Kranjca pri
Dolu je njegovo motvo krenilo vstran od Novega mesta in pri Zalogu pre
lo na levi breg Krke. Blizu ee vasi (zahodno od Novega mesta) je lani
tajerski bataljon 16. julija hudo napadel eto Krkega odreda, kije pri
tem izgubila 19 tovariev. Potem je dva dni poival v Brljinu tik Novega
mesta in se medtem oskrbel s strelivom, ki so mu ga dali Italijani. Osemnaj
stega julija je mimo Mirne pei krenil v Mirensko dolino in se, zasledovan
od partizanov in lanov NZ, proti koncu julija spet vrnil k Novemu mestu.
Po nastanitvi v taboru pri Sv. Ani se je tajerski bataljon preimenoval
v Legijo smrti. Takrat je tel 140 ljudi. Njegovo poveljstvo je 29. julija 1942
sklenilo s komando italijanske divizije Isonzo dogovor o skupnih nasto
pih, oskrbi ranjencev in preskrbi z orojem.26
Sedem dni zatem so Italijani v svojem poroilu brez zadrkov legalizi
rali vse belogardistine in etnike oboroene enote ter tako ustanovili
MVAC (Milizia volontaria anticomunista - Prostovoljna protikomunistina
legija).26

viri

' Miku, Pregled zgodovine NOB, II, str. 93.

Lojze Vrnik, Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in ryihovega poveljni
kega kadra, Prispevki ZDG 1960-1, str. 193.
3 Prav tam, str. 192.
4 Ivan Ferle, Druga grupa odredov in tajerski partizani 1941-1942, str. 317, v nadaljnjem:
Ferle, Druga grupa odredov.
6 Lojze Vrnik, Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljni
kega kadra, Prispevki ZDG 1960-1, str. 192 in 193.
6 Pismo Avgusta Vovka-Jureta z dne 3. januaija 1981.
7 Lojze Vrnik, Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljni
kega kadra, Prispevki ZDG 1960-1, str. 192 in 193; prispevki Avgusta Farnika-Sandya, Ivana
Ferlea-Milana, Alberta Jakopia-K^jtimira, Alojza Rsgeija-Mikota, Joeta Slapniaija-Jota in
Franceta Smrketa-Jota.
8 Ustni vir: Albert Jakopi-K^jtimir.
9 Poroilo nadzornega organa taba Dolenjskega odreda z dne 27. maja 1942 tabu Dolenj
skega odreda III. grupe o poloaju in oboroitvi nekaterih et, Zbornik VI2114.
' Prav tam in prispevek: Joe Volk-Voli.
" Poroila taba drugega bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 5. avgusta 1942oorfiamzaciji bataljona in o italijanskih postojankah na njegovem sektorju, Zbornik VI-3-100.
2

38

12 Arhiv Intituta za zgodovino delavskega gibanja, fascikel VII/1, v nadaljnjem: AIZDG F

VII/1; prispevek: Avgust Farnik-Sandi.
13 Zapisnik partijske konference na Koevskem Rogu od 5. do 8. julija 1942. Dokumenti ljud
ske revolucije v Slovenci, knjiga 2, str. 273, v nadaljnjem: Dokumenti LRS.
14 Naredba glavnega poveljstva partizanskih odredov Slovenije z dne 26. juljja 1942 o reorganizacyi tabov partizanskih enot, Zbornik V1-3-83.
15 Janko Jarc, Partizanski Rog, druga izdaja, str. 249.
16 prav st,. 247.
17 Prav tam, str. 307.
18 Metka Lovri, Oroarske delavnice na Doler\jskem in Notranjskem, Prispevki ZDG
1965-1/2, str. 269.
19 Prav tam, str. 271.
20 Ferle, Druga grupa odredov, str. 34.
21 Razmestitev podrejenih ustanov in enot vije komande oboroenih sil Slovenya-Dalmac\ja z dne 1. novembra 1942, Zbornik XIII-2-117.
22 Vojno-zgodovinski intitut Beograd, fotokopije dokumenta br. reg. 15/8 - 5 K 470.
23 Ferle, Druga grupa odredov, str. 303 in 304.
25
26

Franek S^je, Belogardizem, druga izdaja, Ljublana 1952, strani 304 do 309.
Zoran Hudales, Oina Trebnje v NOB, Ljublana 1975, str. 313.

Obramba velikega osvobojenega ozemlja

Veliki uspehi pomladanske ofenzive narodnoosvobodilnih et so parti

zane hitro usposabljali za boj proti okupatoiju. V primeru Zapadnodolenjskega odreda potrjuje to naslednja ugotovitev: Za dejavnost njegovih ba
taljonov v prvih dveh mesecih delovanja je znailen r\jihov pravilen odnos
do stratekih nalog. Kljub ibki povezavi s tabom odreda je bila njihova
bojna zavzetost na zahtevani viini. e ve. Samostojnost, ki sojo dovolje
vali svojim etam, je pripeljala do mnogih zelo uspenih akcij.

Obleganje uemberka
Hud poraz italijanskih vojakov v bojih z bataljoni 2. grupe in 1. bataljo
nom Dolenjskega odreda od 6. do 12. junija 1942 pri Muljavi je med drugim
imel za posledico njihov zelo skromen nadzor nad dolino zgornjega toka
Krke; takno stanje je trajalo cele tri tedne* K temu je poveljstvo 11. ar
madnega korpusa e zaelo intenzivno pripravljati veliko ofenzivo proti
partizanskim etam v Ljubljanski pokrajini in zato prav gotovo omogoalo
poitek enotam, doloenim za nastop v zaetnih operativnih ciklusih.
Za sovranikove priprave na ofenzivo je takrat e vedelo tudi vodstvo
osvobodilnega gibanja, kije prav zaradi tega hotelo e poveati manevrski
prostor za svoje bojne enote in druge pomone organizacije. Pri tem je
nsy ve raunalo z monostjo, da Italijane prisili k izpraznitvi uemberka,
v katerem so takrat bili vojaki 1. ete 1. bataljona 24. pehotnega polka di
vizije Isonzo, karabinjerski oddelek in nekaj financarjev, skupaj okrog
350 oboroenih.
Osvoboditev uemberka bi omogoila povezavo osvobojenega ozem
lja od Kolpe do dolenjske eleznike proge, obenem pa bi vsaj za nekaj asa
prepreila monost nenadnih sovranikovih vdorov na desni breg Krke in
v pogorje Roga iz tega sovranikovega garnizona. Vse to je narekovalo, da
so blokado uemberka, ki jo je bil zael 1. bataljon Dolenjskega odreda,
nadaljevale tudi ete Zapadnodolenjskega odreda.
Pri obleganju uemberka, ki gaje e 25. maja zaela 2. grupa in okrog
1. junija nadaljeval Dolenjski odred, je imel 1. bataljon Zapadnodolenjske*
Med boji pri Muhavi so imeli Italiani, po lastnih podatkih, 18 mrtvih in 44 ranjenih, uni
enih pa je bilo 7 vojakih vozil in izgubljenega veliko orodja in streliva.'

40

ga odreda svojo 3. eto razporejeno od Ambrusa do Trkega borta nad

Stransko vasjo; v nadaljevanju je imel 2. eto, ki seje vzhodno od Stave
vasi dotikala 1. ete 3. bataljona; njena zadnja izvidnika skupina je bila pri
Grmadi ob Krki (severozahodno od k. 310). Z borci stalne zasede 1. ete 3.
bataljona na Vinkovem vrhu je odred prihajal vse do bliine Zafare in
Cviblja nad uemberkom.
Tako razporejeni na stalnih in preminih mestih varovanja in blokade
so borci skrbeli tudi za druge pomone varnostne ukrepe. Vsi mostovi ez
Krko so bili onesposobljeni do stanja najmanje prepustne moi, cesta iz
Jame proti Laam ter poti iz Stranske vasi, mihela in drugod, ki po des
nem bregu Krke peljejo v Suho krtino, pa so bile prekopane ter mono za
delane z drevjem, odvali kamenja in podobnim. Kadar je bilo priakovati
poskus sovranikovega izpada, so ete vpeljale dodatna stalna ali premina
opazovalna in signalizacijska mesta. Za vaneja obvestila o dogajanju v
obkoljenem garnizonu so skrbeli lani NZ in simpatizerji OF. Najbolj upo
rabno pa je bilo to, kar so povedali tajni sovranikovi kurirji, ki sojih borci
prestrezali na poteh uemberk-Novo mesto, uemberk-Trebnje in na
sprotno, ali kar so nali pri njih. Pri tem je bil najuspeneji vod 1. ete 3.
bataljona na Vinkovem vrhu.
Vse bolj tesna blokada garnizona je sovranikovo posadko gnala do sta
nja nenehne negotovosti in zaradi tega do stalne pripravljenosti. Nartno
stopnjevanje dnevnega in nonega obstreljevanja mesta, streljanje na ita
lijanske vojake v skupinah ali na posameznike, prepreevanje dovoza hra
ne in streliva, vtihotapljanje paninih vesti o obsenih partizanskih pripra
vah za napad in unienje posadke, pravica vsakega borca, da z ugodnega
poloaja odda strel vznemirjanja, vse to je prispevalo, daje bilo ozraje v
uemberku vsak dan bolj napeto. Paniko v sovranem taboru je e pove
al poskus obstreljevanja s partizanskim topom.
Po zamisli partizana Maksa Biorghie iz entruperta so se v 3. eti 1. ba
taljona lotili izdelave oroja, ki naj bi poneslo granato na obkoljeno mesto.
Na poboju hriba Primo nad Stransko vasjo je Biorghia nael lito cev,
namenjeno za vodovod, in jo dal preagati na polovico. Potem je na konec
pritrdil elezno ploo za podstavek. Cev so napolnili s priblino 1 kg smod
nika in vanjo spustili granato, v kateri je bilo nekaj trotila. Vrh so zalili z
betonom.
Top so pripeljali na poloaj 2. ete nad Stavo vas, ga z verigo privezali
k bukvi in naravnali cev na vrata uemberke osnovne ole. Dne 3. julija
1942 ob 11. uri so iz topa izstrelili granato, kije odtrgala cev, jo odnesla v
uemberk, tam napravila veliko luknjo in obleala v njej neeksplodirana.
Akcija, ki ni terjala rtev, je na italijanski strani sproila ugibanja o parti
zanskem topnitvu.2
Med obleganjem so Italijani zgradili okrog trga 9 monih bunkerjev, od
teh dva pri upniu, druge pa v farovkem hlevu, pri prosvetnem domu
in drugod. Mona mitraljeka gnezda so postavili v Vavpotovi hii, na trgu
in v gradu. Stalna vojaka skupina oziroma manja postojanka je bila tudi
pri farni cerkvi na Zafari. Na vseh vstopnih cestah v mesto so postavili

41

panske jezdece, za varneje premikanje znotraj postojanke pa napravili

posebne prehode med hiami in po vrtovih. Vrhunec nezaupanja in strahu
je bila uvedba stroge policijske ure, ki je od 20. junija 1942 dalje civilistom
prepovedovala gibanje po mestu med 17. in 7. uro.
Zaradi pretrganih zvez z oskrbovalnimi sredii v Novem mestu in
Trebnjem ter nevarnosti nabiranja hrane po okolikih vaseh je italijanski
posadki zaelo e z junijem primanjkovati hrane, obleke in streliva. Pomo
jim je tedaj zaela prihajati z letali, a e po tej poti s teavo. Pripeljano blago
so letala spuala s padali na ivinski trg za zdravstvenim domom, kjer so
bila poloena dogovorjena znamenja iz belega platna.
V zaetku julija 1942 so partizani uspeno posneli takno opozorilo in ga
uporabili pri lui, severno od Budganje vasi. Ukana je uspela in italijansko
oskrbovalno letalo je tam odvrglo vojski namenjeni tovor. Prva eta 3. ba
taljona odreda je blago in oroje zasegla ter odpeljala proti Laam.3 Nekaj krat so borci z uspehom tudi obstreljevali takna letala,* potem pa so Ita
lijani pomo obleganim po tej poti ukinili.
Ker je postajala dejavnost oblegovalca vse veja in nevarneja, strah in
razdraenost obleganih pa vse moneja, je 5. julija 1942 ukazala okupacij
ska komanda zapreti vse moke v starosti od 16 do 45 let starosti. eprav
je tako bil doseen popoln pregled nad najbolj nevarnim delom prebival
stva, pa sta negotovost in strah ostala e naprej ter se iz dneva v dan samo
e stopnjevala. Nasproti temu pa se je okrog sovranikove postojanke in
posadke v njej vse bolj krepila mo partizanskega obroa.
Medtem ko sta 2. in 3. eta 1. bataljona odreda bili na blokadi uem
berka, je 1. eta bataljona odhajala iz tabora na Grmadi v akcije na elez
niko progo od Velikih La do Ribnice. Z namenom, da zavre elezniki
promet,je l.julijal942 ob 13. uri njena zaseda pri Ortneku obstreljevala to
vorni vlak 9366, ki se je zato moral ustaviti. Pri tem je bil zavira ubit.4
V noi na 5. julij 1942 je bojna skupina 1. ete med Ortnekom in le
biem, pri km 27,8 nastavila naletno mino, ki jo je naslednjega dne okrog
6. ure zjutraj sproila italijanska obhodna patrulja. Pri tem so bili ubiti en
oficir in dva vojaka, ranjen pa en vojak, vsi iz 3. bataljona 121. pehotnega
polka divizije Macerata. Odtrgalo je tudi tranico, kar je povzroilo triur
ni zastoj prometa.5
Dne 7. julija 1942 je eta hkrati obstreljevala sovranikova stalna stra
arska mesta na progi pri lebiu in Ribnici. Medtem so njeni minerei blizu
Ortneka poloili mino, a so jo Italijani pravoasno odkrili in odstranili.
*
Kratka notica v informacijskem vestniku 11. armadnega korpusa navaja za 6. julij 1942, da
so ez dan upornike skupine s streli iz avtomatskega oroja ovirale letalsko preskrbo uember
ka in da je pri tem bil en vojak ranjen.

42

Prvi boji s faisti 105. legije

Po odhodu 2. grupe odredov proti Notranjski 20. junija 1942 so ete Do

lenjskega oziroma Zapadnodolenjskega odreda in 1. proletarskega bataljo
na Toneta Tomia nadaljnjih 16 dni nadzorovale vse ozemlje v severoza
hodnem predelu Dolenjske, od Vinje gore prek Suhe krtine do Koevja
in od Zdenske vasi mimo Zagradca ob Krki do Soteske. Obleganje uem
berka ter vrsta manjih spopadov in napadov so sicer drali v bojni pri
pravljenosti obe strani, vendar ni prilo do pomembnejega spreminjanja
poloajev vse dotlej, dokler niso dodatne okupacijske sile okrepile svojih
postojank na severni meji osvobojenega ozemlja.
Rekli smo e, daje bila za okrepitev italijanskega 11. armadnega kor
pusa v blinji ofenzivi, v zadnjih dneh junija in prvih dneh julija 1942, pre
peljana iz Dalmacije in Hercegovine v Slovenijo divizija Cacciatori delle
Alpi, ki seje nastanila v Grosupljem, Vinji gori in Stini.6 Njej so, poleg
e omenjenih 51. in 52. pehotnega polka, 1. topnikega polka in 105. legije
rnih srajc, pripadali e dve eti minometov 81, oddelek tankov-metalcev
plamena, 6. topniki polk in 110. mitraljeka eta, vsega skupaj okrog
15 700 vojakov, podoficirjev in oficirjev. Z nartom za veliko italijansko
ofenzivo so bile te enote doloene kot prvi ealon zahodnih izhodinih
poloajev.
Kot del uvodnih priprav velikega pohoda proti partizanskim etam v
Ljubljanski pokrajini so 7. julija 1942 zjutraj iz Grosupljega krenili proti Su
hi krajini 51. in 52. pehotni polk ter 105. legija rnih srajc omenjene divizije.
Njihova naloga je bila, da povrnejo italijansko vojako navzonost ob zgor
njem toku reke Krke in zavrejo napade na elezniko progo Grosuplje-Koevje, predvsem pa, da pripravijo izhodini poloaj enotam, ki naj bi v
ofenzivo krenile s rte Grosup\je-Zdenska vas. Ker je obvladanje te rte
terjalo tudi ienje irokega prostora ob njej, seje ve kakor 3000 vojakov
razdelilo v pet pohodnih kolon s pobonicami.
Na Polevem je takrat e polnih 20 dni taboril bataljon Tomievih pro
letarcev, kije s stalnimi napadi na vlake in vojatvo zaitnih skupin vzdol
eleznike proge proti Vinji gori hudo izzival sovranikove posadke ob
njej. Zato so 7. julija 1942 kar tri od petih faistinih kolon krenile najprej
v zasledovanje te partizanske enote in jo kmalu tudi odkrile. V tevilnih
ostrih spopadih so se proletarske ete upirale ves dopoldan, potem pa so bi
le prisiljene k umiku. Do 13. ure seje priblino polovica borcev prebila prek
glavnih cest k Lazam nad Korinjem in tu ustavila. Pot v dolino gornje Kr
ke je bila odprta.7
Na stalnih polonih, od koder je v sklopu blokade uemberka nadzo
rovala cesto, ki prek Krke vasi pelje mimo Zagradca in naprej ob toku re
ke, je bila tudi tega dne 3. eta 1. bataljona odreda. Potem ko seje njen ko
mandir Franc Vrhovek-ierka osebno preprial, da se iz Stine proti
Muljavi pomika dolga kolona faistov, je svoja dva voda z Grintovca e bolj
primaknil k desnemu bregu Krke. Z dobro zavarovanih napadnih poloa

43

jev so njegovi borci poostreno nadzorovali cesto od Les proti Fuini, na levi
strani reke.
Ker se tab odreda zaradi naglega vdora sovranika ni pravoasno
vkljuil v akcijo in ker je bataljon menil, da je to manevrski pritisk Itali
janov za osvoboditev obkoljenih v uemberku, ni bila v ogroeno zagrako cono poslana nobena okrepitev.
Zelo mona leva pobonica kolone, ki je prihajala naravnost iz Stine,
je pri Muljavi krenila prek Suice in Kitnega vrha proti Zagradcu, ki gaje
dosegla e pred poldnem. Obvestilo o tem so eti 1. bataljona prinesli terenci. Takrat je komandir Vrhovek z naglico prestavil oba voda, enega tik
nad most prek Krke v Zagradcu, drugega pa v podaljku proti Deji vasi.
Pri slednjem, ki je tel 10 mo, je tudi sam legel na poloaj.
Ko so kmalu nato prili Italijani do mosta v Zagradcu, jih je najprej zael
obstreljevati nad njim razporejeni vod, zatem pa e drugi. Faisti so takoj
odgovorili s tekimi minami. Po prvih dveh, ki sta ostali brez uinka, je
tretja treila med komandiija ete in ob njem leeega borca ter povzroila
hudo izgubo. Ubit je bil borec Joe Podlogar z Brezovega nad Sv. Kriem
pri Litiji (Gabrovka), hudo ranjeni so bili Franc Vrhovek-ierka, Branko

Borca 3. ete 1. odredovega bataljona s lanoma Narodne zaite iz V. Globokega v prvih dneh
julija 1942; z leve proti desni: Pavel Golob, Anton Perko, Janez Blatnik in Joe Podlogar, kije pa
del 7. julija 1942 (foto: H. Perko)

Vandot in Rudi Kotar, est je bilo laje ranjenih, medtem ko je nepoko

dovan ostal samo borec, ki je leal tik komandirja.
Prizadeti so postopoma zapustili poloaj, in dokler ni prila v Ambrusu
sestavljena skupina borcev, je prehod ez Krko v Zagradcu branil samo en
vod 3. ete. Ranjenega komandirja Vrhovka je e na poloaju zamenjal
vodnik France Kotar. eprav je obstreljevanje trajalo e polni dve uri, fa
isti iz 105. legije rnih srajc niso li naprej proti odredovim poloajem.
Okrog 16. ure je iz Dobrepolj prila italijanska kolona s priblino 1200
vojaki, zasedla poloaje juno in jugovzhodno od Kueljevca med kotami
662,660 in 691 ter poslala manji oddelek proti Lazam, kjer so poivali borci
Tomievega bataljona. Ti so se najprej udarili s faisti, nato pa z umikom
pod vrh Konnja izmaknili obkolitvi. e isto no jihje komandant Stane Semi-Daki odpeljal v Ambrus.8
Ker seje spopad tomievcev pri Lazah odvijal za poloaji 3. ete 1. ba
taljona odreda, seje eta premaknila do roba gozda pri zaselku Ratnica nad
Grintovcem. Tam je ostala do noi, vendar ni ve prila v stik s sovrani
kom. e v temi je proti Zagradcu, Kuljevcu in Korinju poslala izvidnike,
pri Grintovcu pustila zasedo, preostali del pa premaknila blije Kamen vr
hu.9
V
Ambrusu si je Tomiev proletarski bataljon uredil tabor, ki je imel
znaaj prehodne postaje za nove borce. Med tevilnimi, ki so tiste dni pri
hajali iz Ljubljane ali z internacijskega vlaka pri Verdu, so odred in prole
tarske ete odbirali prostovoljce za izpopolnjevanje svojih enot. Dne 9. ju
lija 1942 je Tomiev bataljon obiskal komandant glavnega poveljstva slo
venskih partizanskih et Franc Leskoek-Luka in komandantu Stanetu
Semiu-Dakjju naroil, naj njegove ete pomagajo odredu pri obrambi os
vobojenega dela Suhe krajine. Dogovor, do katerega je prilo med koman
dantom Martinom Kosom-Martinovim in komandantom Stanetom Semiem-Dakijem, je pripeljal do uspenega sodelovanja 1. odredovega bataljo
na s etami bataljona Toneta Tomia.
Do veera prvega dne vdora v Suho krajino so Italijani vzpostavili dve
novi postojanki, v vasi Krka z okrog 200 in v Zagradcu okrog 120 mo 105.
legije rnih srajc. Zatem so nadaljevali ienje predela med Stino, Za
gradcem in Ilovo goro, vse do 11. julija 1942, ko so svoja 51. in 52. pehotni
polk premaknili s podroja Krke do Vidma in na sever do eleznike pro
ge.10
Pri tem sojih vse bolj ovirale skupine borcev 1. bataljona Zapadnodo
lenjskega odreda. Iz poroil odredovega komandanta Martina Kosa-Martinova glavnemu poveljstvu z dne 12. julija 1942 povzemamo, da so njegove
bojne patrulje s pukomitraljezi prejnjega dne, okoli 14. ure, na videm
skem odseku napadle sovranikovo kolono, ki je v moi do 2000 mo, z
okoli 100 mulami in kakimi 15 tovornjaki prihajala iz Stine in Zagradca v
Videm. Tam so se Italijani zaeli utrjevati, okrepili pa so tudi svojo posto
janko pri Sv. Antonu nad Zdensko vasjo. Pri napadu so Italijani, beremo
v poroilu, imeli mrtve in ranjene, odredovci pa zaradi r\jihovega odpora
niso mogli pobrati oroja padlih sovranikovih vojakov.

45

Dvanajstega julija je v Zagradec prilo e dodatnih 600 faistov e na

vedene legije, njeno poveljstvo pa se je za nekaj asa nastanilo v Vidmu.
Nova posadka v Zagradcu seje e prvi dan zaela mono utrjevati ter je v
ta namen mobilizirala vaane in okoliko prebivalstvo.
Koje bilo 12. julija ienje konano, je hotela veja skupina faistov
iz Vidma oceniti monosti prehajanja skozi Kompoljsko in Strako dolino.
A e na zaetku njene poti jo je ostro napadla 1. eta 1. bataljona odreda z
vzhodne vzpetine Grmade, 1. eta Tomievega proletarskega bataljona pa
z zahodnega vznoja Planskega vrha." Kljub nekajurnemu ostremu ob
streljevanju in naskakovanju faistov so borci vzdrali na svojih poloajih
in okupatorja prisilili, da se je vrnil.
Vseh pet dni pohoda italijanskih bataljonov skozi zahodne predele Do
lenjske, od 7. do 12. julija 1942, je bilo napolnjenih z grozo in nasiljem nad
ljudmi. Sovranik je z letali in topovi bombardiral nezaitena civilna na
selja in partizanske poloaje, poigal hie, ropal in odvlail odrasle moke
v internacijo.12 Tako je zd^j maeval poraz, ki sta mu ga bila mesec dni
poprej prizadejala 2. grapa in Dolenjski odred pri Muljavi, ter s silo spet
vzpostavil svojo oblast v zgornjem predelu Krke.

Zasedba uemberka in prva partizanska komanda mesta

Nastanitev 105. legije rnih srajc v Zagradcu, Krki vasi in Vidmu je
mono okrnila strateko pomembnost in celovitost Suhe krajine. Zato se
je nenadoma e bolj poveala potreba po dodatnem osvobojenem prostora
ob srednjem toku Krke. Tako je sodilo tudi glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih et in odloilo, da konno obrauna z italijansko posadko v
obkoljenem uemberku.
Nalogo, da odpravita to sovranikovo postojanko, sta dobila taba Za
padnodolenjskega odreda in 1. proletarskega bataljona Toneta Tomia.
Slednji je od 10. julija 1942 dalje imel svojo 2. eto skupaj z odredovimi bor
ci razporejeno na zapornih polonih blokirane sovranikove postojanke.
Tej akciji je bila dodeljena tudi 2. eta 2. bataljona Krkega odreda, ki se
je v noi od 11. na 12. julij prestavila s Trke gore na Brezovo reber. Raz
poredila se je vzhodno od uemberka, prevzela pa je tudi nadzor levega
brega Krke od Soteske proti Novemu mestu.*
eprav je divizija Cacciatori delle Alpi takoj po prihodu v Grosuplje
prevzela operativno odgovornost nad uemberko cono, je oblegano
motvo e vedno pripadalo diviziji Isonzo. Ni znano, zakaj je ta toliko asa
zavlaevala z njegovo reitvijo; vemo le, da so se zaradi tega teave v ob
koljenem garnizonu hitro stopnjevale. Takno stanje ni moglo dolgo trajati;
divizija iz Novega mesta je morala reiti vojatvo, ki ga je tam zaposlila.
* Na tem polouu je bila pripravljena tudi za primer, e bi od partizanov zasledovani ta
jerski bataljon priel na levi breg Krke.

46

Duan Remih-Duko, narodni heroj

Konno seje odloila, da izrpani posadki zagotovi uspeen izhod in varno

pot do Novega mesta; v ta namen je 12. julija 1942 napotila v uemberk
vojaki oddelek s tovornjaki in tanki.
Sredi poldneva je posredovalna kolona e prodirala od Soteske proti
Dvoru. Z Vinkovega vrha je po njej mono udaril vod 1. ete 3. bataljona
odreda, ki je bil tu stalno razporejen, vendar je s tem ni zadral. V nadaljevanju poti sojo e pred Sadinjo vasjo napadli borci 2. ete 1. bataljona od
reda. Komandir 1. ete 3. bataljona France Smrke-Jot, kije takrat z dvema
vodoma varoval serpentine proti Laam, je zabeleil, da so ob teh napadih
imeli okupatorjevi vojaki nekaj mrtvih in ranjenih. Prav gotovo je to sov
ranika prisililo, da se je tu za kraji as ustavil. Iz maevalnosti so faisti
kmalu nato ubili kmeta Joeta Murna, vnetega sodelavca OF iz Kota.
S prihodom sovranikove okrepitve v uemberk je takoj postalo jas
no, da se bo poloaj spremenil, tako za obkoljene kakor tudi za tiste par
tizanske enote, ki so bile s tem zaposlene. Pri tem so raunali na dve
monosti: da bodo novodoli vojaki izvrili pritisk proti osvobojenemu
ozemlju, medtem ko bi se dotlej obkoljeni umaknili iz postojanke, ali pa da
bodo oporie vsi skupaj zapustili in odli v zavetje moneje varovanega
garnizona. Ustrezno temu je operativno poveljstvo za to akcijo* doloilo za
poslitev estih et, ki so takrat bile na voljo in dosegljive.
Poleg 1. ete tretjega, 2. in 3. ete 1. bataljona odreda ter 2. ete 1. slo
venskega proletarskega bataljona Toneta Tomia, ki so e bile na poloa
*
To sta bila namestnik komandanta odreda Duan vara-Dule in politini komisar odreda
Niko ilih-Boris Niki.

47

jih, so pritegnili e eno eto proletarcev in veji del 4. ete 1. bataljona od

reda. Obe novovkljueni enoti sta zveer 12. julija e imeli ustrezen raz
pored in natanko odrejeno bojno nalogo. Obe eti proletarskega bataljona
sta takoj li ez Krko in se z zahodne strani pribliali uemberku.13 etrta
eta 1. bataljona odreda je dobila nalogo, da obkoli Cvibelj nad uember
kom in z mono zaporo onemogoi odhod italijanskega vojatva iz posto
janke proti Dobrniu. Medtem so morale druge tri ete odreda zasesti po
loaje ob robu Trkega borta, nad Budganjo vasjo in Stransko vasjo, pri
cerkvici sv. Roka (k. 242), vzhodno od tod pod gozdnim robom do Stave
vasi in nad njo ter nad Primoem (k. 215). Prek ceste Jama-Lae so se mo
rale razpotegniti naprej do roba hoste juno od Podgozda in nato tik nad
desnim bregom Krke vse do jezu pri Grmadi.
ete so predvsem imele nalogo, da z vsemi momi branijo prehode z le
vega na desni breg Krke od Zagradca do Soteske in ceste, ki s te rte peljejo
v notranjost Suhe krajine. Od Zagradca proti Ambrusu so bili na poloajih
borci 1. slovenskega proletarskega bataljona Toneta Tomia.
O razpletu dogajanja v nadaljnjih desetih urah obstaja mnogo razlinih
trditev in dokazovanj.* Kljub nasprotujoim si podatkom o tem, kako in
kdaj so Italijani odli iz uemberka, pa mono presenea dejstvo, da so
mesto lahko zapustili, ne da bi bili pri tem prili v stik s partizani. Res je
torej, da motva posadke in posredovalne kolone med zapuanjem po
stojanke nihe ni zadreval, daje bil uemberk do 11. ure 13. julija 1942
s strani okupacijske vojske izpraznjen in da so v najbolj pomembnem tre
nutku sedemtedenske akcije prili borci do uemberka z zamudo.
Trmastega julija 1942 dopoldne so italijanski vojaki zapustili uem
berk v dveh kolonah. Ena, z okrog 200 momi, je la iz trga po desni strani
Krke do Stave vasi. Hkrati se je glavnina z veino vojatva, tremi tanki
1. ete 4. polka oklepne pehote, 11 kamioni in nekaj civilnih vprenih vozil
pomikala po cesti za Novo mesto. Prek Zafare in Trebe vasi jo je varovala
pobonica z okrog 30 momi.17
Ko so patrulje et, ki so sodelovale pri blokadi, zaznale, daje uem
berk izpraznjen, so o tem takoj poroale svojim komandam. V opueni
garnizon so prvi prili borci proletarskega bataljona Toneta Tomia s po
veljnikom Stanetom Semiem-Dakijem, za njimi pa del 4. ete 1. bataljona
*
Pisec knjige Tomieva brigada - uvodni del Franci Strle je na podlagi prievanj takrat
nega komandanta 1. slovenskega proletarskega bataljona Staneta Semia-Dakija, kije v noi od
12. na 13. julg imel pri uemberku svoji 2. in 3. eto, zapisal: e v trdi temi poznih popolnonih
ur je komandanta Staneta Semia-Dakija zbudil sel iz uemberka z obvestilom, da Italijanov ni
ve tam. Daki mu skoraj ni veijel, pa je vseeno ukazal spraviti na noge borce obeh et in oditi
proti strateko pomembnemu trgu. Ko so se pribliali uemberku, je Daki tja poslal patruije. Te
so zbudile ljudi v prvih hiah, a ti o italijanskem umiku niso ni vedeli. Previdno so napredovale
proti utrdbam, a orodje v njih je molalo.'*
tab 5. grupe odredov je 13. julija 1942 ob 14.30 poslal glavnemu poveijstvu poroilo, da je
tega dne okrog 10. ure iz uemberka krenila italijanska kolona v smeri Dvor, Soteska, Straa.15
tab Zapadnodoleryskega odreda je 13. julija ob 11. uri obvestil glavno poveijstvo, da so
... Italijani prili po desni strani Krke v Stavo vas. Po drugi strani so prili prek Trebe vasi
pravkar v Sadir\jo vas brez bojev.16

48

odreda s komandirjem Ivanom Kovaiem-Efenko. Po prejemu obvestila

o dogodku je operativno poveljstvo akcije ukazalo, naj gre 2. eta 1. bata
ljona odreda z Gradenca do Krke in napade sovranikovo desno bono ko
lono, kije la proti Stavi vasi. Obenem je poslalo 1. eto 3. bataljona proti
Dvoru, da tam udari po glavnini.8 To je bilo prav takrat, ko je uemberk
e zapual zadnji oklepni avto.
Kae, da sta obe eti prili na ukazane poloaje prepozno. Druga iz 1. odredovega bataljona je brez uinka streljala na sovranikovo kolono, ki je
speila skozi Stavo vas, 1. eta iz 3. bataljona odreda pa je morala hiteti na
prej do Dvora, po desnem bregu Krke.
Blizu Dvora sta se sovranikovi koloni in pobonici zdruili ter skupaj
nadaljevali pot proti Soteski. Z Italijani so oblegano postojanko zapuali
tudi nekateri domai izdajalci in ovaduhi. Za varstvo pred partizanskim
napadom so Italijani vkljuili v kolono dva aktivista Osvobodilne fronte,
ki so ju ob odhodu vzeli iz tamkajnjih zaporov.
Vse do zaselka Grmada je komandir 1. ete 3. bataljona odreda France
Smrke-Jot tekel s svojimi borci, daje lahko zasedel k. 310 na desnem bregu
Krke in tam priakal italijansko kolono. V primernem trenutku so partizani
napadli sovranika, ga obsuli z ognjem iz vsega svojega oroja in ga prisilili,
da se je ustavil. Italijani so se takoj zbrali k odporu iz kritja, ki so si ga po
iskali za vozili iz kolone.
Mono obstreljevanje z obeh strani je trajalo okrog eno uro, v tem asu
pa se je sovranikova kolona e preuredila za neovirano nadaljevanje poti.
Ko so v posadki Soteska zaznali spopad pri Grmadi, so napadenim poslali
na pomo vejo bojno skupino, ki pa je v stik z umikajoimi prila ele tedaj, ko je obstreljevanja e bilo konec.
Prva eta 3. bataljona odreda seje po konanem pukarjenju z Italijani
vrnila do Dvora, kjer soji povedali, daje uemberk izpraznjen. Brez po
itka je nadaljevala pot in okrog poldne prila v kraj, ki gaje tako dolgo ob
legala.19
Na glavnem poveljstvu so prvo novico o razmerah v uemberku pre
jeli e v dopoldanskih urah, kar potrjuje prihod komandanta Franca
Leskoka v mesto e pred poldnem. To je dalo izidu blokade zaslueno
vojakopolitino priznanje in pomembnost. Na trgu sredi osvobojenega
mesta je komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et prejel
od komandirja 1. ete 3. bataljona odreda Franceta Smrketa-Jota raport
o izidu zadnjega spopada z Italijani na umiku, potem pa je bila pred zvre
nimi etami odreda in Tomievega bataljona imenovana za uemberk
in okolico partizanska komanda mesta, prva na Slovenskem. Za njenega
komandanta je bil postavljen France Smrke-Jot, ki je ob tej prilonosti
prejel od komandanta glavnega poveljstva Franca Leskoka svileno zasta
vo.
Prav je, da kar tu nadaljujemo s kratkim opisom prve partizanske ko
mande mesta na Slovenskem, kije v uemberku delovala naslednjih me
sec dni.

49

Naloga partizanske komande mesta uemberk je takrat bila v tem, da

nadomesti delo in vlogo dotedanjega obinskega urada ter odbora, a svoje
delovanje prilagodi politinim koristim narodnoosvobodilnega gibanja na
sploh in takratnim vojakim razmeram e posebej. Skrbeti je morala za
stalno in uspeno sodelovanje z odbori OF in mladinsko organizacijo ter z
naj blijo partizansko enoto.
e prvi dan, tj. 13. julija 1942, je komanda mesta storila dva ukrepa: za
prla je obinski urad ter poskrbela za zavarovanje kraja in okolice pred mo
rebitnim sovranikovim vpadom. Pri tem je imela na voljo pomo tamkaj
nje Narodne zaite in stalno zaitno enoto, dotedanjo 1. eto 3. bataljona
odreda. Slednja je postavila zasede in zagradila ceste proti Stini, Zagrad
cu, Trebnjemu in Novemu mestu. Posebno mono je bil prekopan cestni
odsek proti Soteski. Na poti je bila uniena telefonska centrala, telefonski
drogovi so bili podrti in ica pobrana.20 Komanda mesta seje nastanila in
zaela uradovati v prostorih bive obine.
Naslednjega dne so bili razreeni svojih dolnosti dotedanji upan in vsi
odborniki obine. Na svojem mestu je ostal samo tajnik Joe Grar, ki se
je takoj vkljuil v vestno, zanesljivo in OF vdano sodelovanje.21 Ob delu
za najnujneje varnostne ukrepe, med katere je bila vkljuena tudi prepo
ved gibanja iz kraja v kraj brez ustrezne dovolilnice, so e stekle priprave
na volitve v narodnoosvobodilni odbor. Razpust stare obinske uprave in
nujne varnostne ukrepe so civilnemu prebivalstvu tolmaili politini de
lavci na zborovanjih in sestankih.
Volitve v NOO so bile opravljene v petek 17. julija 1942 ob udelebi ve
kot 200 ljudi. To je prialo o dobrem politinem razpoloenju prebivalstva,
saj sta bUa takrat tam e razirjena belogardistina propaganda o maeva
nju Italijanov in vpliv sovrano razpoloenega upnia.
V
narodnoosvobodilni odbor so bili izvoljeni Vladka Jere-Novak, Olga
Moe, Joe Pasar, Albin in Slavka Pehani, Franjo Pirc, France Rojc, Mary a
Smrke in 'Stane Vehovec. Predsednik je bil Stane Vehovec.
Odbor se je sestal e istega dne, razpravljal o gospodarskih nalogah in
takoj organiziral zbiranje hrane za vojsko in partizanske bolninice. Uredil
je tudi vse potrebno, da se vsa obrtna dejavnost trga in okolice zaene do
polnega izkorianja.
Skupaj z mladinsko organizacijo je zaitna eta takoj zaela zbirati
orodje, strelivo in drugo vojako opremo, ki je je bilo v tem kraju in njego
vem okoliu e veliko iz dni razsula bive jugoslovanske vojske. Precj
puk in tudi nekaj strojnic so nali v grajskem vodnjaku in v reki Krki, od
koder so oroje prinaale na povrje mladinske potapljake trojke. S prido
bljenim orojem so predvsem izpopolnili ognjeno mo zaitne ete in
oboroili novince, ki so tiste dni odhajali v partizane.22
Svojo privrenost osvobodilnemu gibanju in zanimanje za nove razme
re v kraju je civilno prebivalstvo potrdilo z mnoino udelebo na politi
nem zborovanju 18. julija 1942. Ve kakor 600 zbranim je lan vrhovnega
taba NOVJ in politinega biroja CK KP Jugoslavie Edvard Kardelj go
voril o pomenu boja za osvoboditev slovenskega in vseh jugoslovanskih

50

narodov, napovedal njegovo nadaljevanje do konne zmage ter pozval

ljudstvo, n^j podpre napore OF in mnoino vstopi v partizanske vrste. Na
vduenemu prebivalstvu so zatem govorili e lani IO OF Edvard Kocbek,
Joe Rus in Tone Fajfar.
Vodstvo OF seje zavedalo, daje trenutno osvobojeni uemberk stra
teko zelo pomembno mesto, sprio precejnje zaostalosti prebivalstva Su
he krajine pa tudi politino zelo obutljivo. Zato je skupaj z novomekim
okronim odborom OF in komitejem KP podprlo napore komande mesta
in novoizvoljenega NOO. Vsi skupaj so na sestankih razpravljali o nalogah
in doloali nain dela z ljudmi. Veliko oporo je nova oblast imela med mla
dimi tega kraja* Ob njihovi portvovalnosti in vnemi je prebivalstvo u
emberka in okolice oddalo veliko hrane, oblail in drugih potrebin za
partizanske bolninice, borce v enotah in civilno prebivalstvo v krajih, ki
jih je takrat e pestil surovi val velike italijanske ofenzive.
Vse do 14. avgusta 1942 je obmoje osvobojenega uemberka zelo po
membno in v dobri meri nadomealo predele, ki sojih v zahodni Dolenj
ski zasedli faisti med 7. in 12. julijem. Prek njega so le vse vaneje zveze
in poti, od obveevalnih do tistih, po katerih so spravljali ranjence v roke
bolninice. Na njegovem ozemlju so ivahno delovale obrtne delavnice za
potrebe narodne vojske in obrati drugih dejavnosti, ki jih je teijal razvoj na
rodnoosvobodilnega gibanja. To pestro, obseno, koristno in odgovorno
delo komande mesta in NOO je potekalo organizirano in usklajeno,
obenem z mobilizacijo, ki je krepila partizanske vrste.
Komanda mesta je zapustila uemberk zveer 13. avgusta 1942 in se
s svojo zaitno eto premaknila v bivi tabor 1. ete 3. bataljona odreda
nad Laami. Od tod jo je naslednji dan pregnala italijanska vojska, ko je
zaela sploen in silovit napad na osrje Koevskega Roga. Zaradi nastalih
razmerje bila komanda mesta v prvotni sestavi razpuena, njeni kadri so
bili razporejeni deloma v Zapadnodolenjski odred, nekaj pa se jih je po
ofenzivi vrnilo na domai teren in vkljuilo v politino delo.

Z Zagradcem ni lo
Koje bil oddelek faistov 105. legije rnih srajc e nekaj dni v Zagradcu,
je komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et Franc Leskoek-Luka ukazal napasti to novo sovranikovo postojanko. Nalog, naj iz
peljeta akcijo, sta 9. ali 10. julija 1942 prejela taba odreda in 1. slovenskega
proletarskega bataljona Toneta Tomia.
Obveevalci odreda so kmalu prinesli poroila, da se Italijani v posto
janki utrjujejo, daje med njimi okrog 120 faistov in da se zjutraj okoli 7.
*
V letih narodne revolucije je bila v uemberku ponosna in delavna 50-lanska mladinska
organizacija, ki je imela v svoji sredi kar 29 skojevcev. Dvajset od teh mladih, rojenih v letih
1919-1929, je dalo ivljenje za svobodo, ki se je ele porajala.23

51

ure zberejo k delitvi hrane, kar bi kazalo uporabiti pri napadu. S temi po
datki seje zaelo nartovanje akcije, v kateri so nameravali zaposliti 3. in
4. eto 1. bataljona odreda, vsako z dvema pukomitraljezoma, ter del
motva 1. slovenskega proletarskega bataljona. Ko pa je bil nart napada
po dveh dneh pripravljen, je prilo do dogodkov, ki so mono vznemirili
in nepredvideno obremenili tako odredove kot Tomieve ete.
Dne 12. julija 1942 opoldne je prihod italijanske posredovalne kolone v
uemberk vnesel v ta predel partizanskih poloajev negotovost, kije ta
bom osvobodilnih enot zastavila nove naloge. A e predenje postal poloaj
kolikor toliko jasen, je e prilo sporoilo, da sta se ena odredova in ena
Tomieva eta spopadli s faisti, ki so prav tega dne zasedli Videm pri
Dobrepoljih. Zdaj je nastala potreba po opreznosti v dveh predelih odredovega akcijskega obmoja, med seboj oddaljenima okrog 20 km, zato ni ka
zalo et prestavljati, ampak jih uporabiti ustrezno nastalim razmeram.
Kako je operativno poveljstvo za uemberko bojie razporedilo tam
vezane ete, smo e omenili. Poleg tega pa je tab 5. grupe odredov ukazal
tabu 1. bataljona odreda, naj v noi na 13. ali 14. julij brezpogojno napade
sovranika v Vidmu ali Zdenski vasi. Tako sta negotovost poloaja pri u
emberku in namera taba 5. grupe prvi odloili izvedbo napada na Za
gradec. Ni udnega, e v takni situaciji odgovorni za napad na Zagradec
niso registrirali e tretjega pomembnega dogodka tega dne: daje v zagrako
posadko prila znatna vojaka okrepitev.
Po izpraznitvi uemberka je tab odreda e istega dne, 13. julija 1942,
svoje, dotlej tam vezane ete prerazporedil. Prva eta 3. bataljona je odla
v ubemberk in tam ostala kot zaitna enota partizanske komande
mesta. Z nojo na 14. julij je 2. eta 1. bataljona odla v cono VidemDobrepolje, 4. eta 1. bataljona pa je bila napotena v predel ZagradecAmbrus. Na prvotnem poloaju na desnem bregu Krke sta ostala samo dva
voda 3. ete 1. bataljona s taborom blizu Gradenca.24
Ko si je 14. julija 2. eta 1. bataljona odreda postavila tabor v gozdu med
Zagorico in Javhami, je takoj poslala patrulje v okolico Dobrepolj, Hoevja,
Korinja, Tisovca in proti Strugam. e isti veerje ena njenih bojnih skupin,
blizu eleznike postaje Videm-Dobrepolje, iz zasede ubila dva sovrani
kova vojaka, ki sta tam opravljala nadzor.26 Naslednjo no je, med posta
jama Ortnek-lebi, pri km 27,2, poloila 1. eta 1. bataljona na elezniko
progo mino, na katero je e pred zoro naslednjega dne zapeljal tovorni vlak
9312. Mona eksplozija je prevrnila stroj in 6 vagonov ter raztrgala ve kot
40 m tirnic. Razdejanje je povzroilo 9 ur zastoja v prometu.
Takoj po zasedbi uemberka so se nadaljevale priprave za napad na
faistino postojanko v Zagradcu. Takrat pa so prili odredovi obveevalci
s poroilom, daje v minulih dneh dospelo v sovranikovo postojanko okrog
600 novih faistinih vojakov, medtem ko mobilizirano prebivalstvo gradi
bunkerje, koplje strelske jarke in postavka okoli novega oporia trivrstni
pas bodee ice. Ker je to popolnoma spremenilo razmere na terenu in po
goje za napad, je operativno poveljstvo akcye takoj zaelo s predelavo na
rta. O tem je 15. julija 1942 obvestilo glavno poveljstvo ter pojasnilo vzroke

52

odstopa od prvotne zamisli in predvidenega datuma. Obenem je napove

dalo, da bo akcija, po novem, v noi na 16. julij. S tem namenom daje eni
odredovih et ukazalo, naj se premakne prek Krke, severno od Zagradca,
druga pa bo e v noi pripravljena za posredovanje, e bi sovranik name
raval izvriti izpad iz te postojanke.26 Kljub temu pa v tabu odreda e ved
no niso prav vedeli, kako pripraviti napad na faiste v Zagradcu.
Takrat je zadrego reilo obveevalno sporoilo, da iz te postojanke od
haja vsak drugi dan zelo mona kolona faistov v vas Krka po poto in hra
no. Ta ugotovitev je torej prila kot nala, saj je ponujala uspeen nastop
proti rnosrajnikom na prostem in obetala dosti ve kakor napad na
utijeno oporie. Tudi pot, ki jo je pri tem uporabljala italijanska kolona,
je zelo ugodna za velike zasede, tako da se je bilo v tem primeru lahko od
loiti, kako obraunati s sovranikom. Le-ta naj se namesto v bunkerjih po
stojanke izkae na odprtem bojiu.
In ker je bila ta prilonost sprejeta, z napadom na Zagradec tudi to pot
ni bilo ni.
Partizanski juri pri Marini vasi
estnajstega julija 1942 dopoldne so Italijani zaeli veliko ofenzivo proti
partizanskim etam in narodnoosvobodilnemu gibanju sploh. Okoli 10. ure
je divizija Cacciatori delle Alpi krenila s rte Grosuplje-uperk-Dobrepoije v ienje predela med cestama Grosuplje-Zdenska vas in GrosupIje-Skofljica-Turjak-Zdenska vas.
Prav takrat je komandir 2. ete 1. bataljona odreda Avgust Vovk-Jure
razporedil zasedo blizu eleznike proge nad Vidmom in seji pridruil. Pri
akovala je tovorni vlak, ki naj bi pripeljal okoli desete ure; namesto njega
pa je ob enajstih pripeljal oklepnik, da podpre premik pehote in motoriza
cije. Zaseda gaje ostro napadla in prisilila, da se je ustavil, toda nasprotnik
se je hitro uredil k odporu in odprl ogenj.
Sprio neugodnega terena in zato tveganega takojnjega umika so bili
partizani prisiljeni vztrajati na poloajih v priakovanju, da bo vlak odpe
ljal. Da so se borci znali v kritinem poloaju, so kmalu ocenili tudi oku
patorjevi vojaki, zato so krenili s pehoto, da najprej zaobidejo, potem pa na
skoijo odredovo skupino. Med zaetnim pritiskom faistov in odporom
Juretove zasede pa je na prizorie boja prila 1. eta 1. slovenskega pro
letarskega bataljona Toneta Tomia, z nekaj jurii zavrnila sovranika in
tako reila odredov oddelek. V spopadu, kije trajal dobro uro, so bili ranje
ni trije borci odreda, med njimi laje komandir ete Jure; ranjena sta bila
tudi dva tomievca, od katerih so morali enemu odrezati nogo.27
Italijanska Stranje za prvi dan operacij omenjene divizije poroala le to,
da so mone upornike skupine vztrajno napadale njeno odporniko mesto
Podgorica, ki jih je odbilo brez izgub.28
Za oklepnim vlakom je do Zdenske vasi prilo uro pozneje okoli 80 ka
mionov vojatva. tab 1. odredovega bataljona je v priakovanju monega

Ivan Kovai-Efenka, narodni heroj

sovranikovega pritiska na njegovo obmoje doloil prestavitev svojih et

do etea pri Strugah, vendar sprio hitrega odmika italijanskih enot ni
prilo do tega.
Mimo prisilnega zadrevanja pri Vidmu se je ta dan tudi sicer slabo na
daljeval za okupatorjevo vojsko. Ta se e ni dodobra spopadla s partizani,
ko je e doivela dotlej naj veji poraz v Ljubljanski pokrajini.
Slabih 10 km za izhodino linijo sovranikovih divizij v ofenzivi sta Zapadnodolenjski odred in 1. slovenski proletarski bataljon Toneta Tomia
e od minule noi pripravljala napad na oddelek 105. legije rnih srage iz
Zagradca. e med zbiranjem podatkov za akcijo na to posadko so odredovi
obveevalci prili s poroilom, da odhaja iz te postojanke vsak drugi dan
okoli 13. ure okrog 100 faistov v sosednjo postojanko Krka vas po hrano
in poto. Obenem so opazili, da im^jo rnosrajniki med pohodom dobro
oboroitev, a povrno zavarovanje.*
Po teh obvestilih je tab odreda takoj odloil, da napade faiste izven po
stojanke, na prostoru, kije ponujal neugodnejo prilonost za veliko zase
do, v kateri bi sodelovali dve eti in zaitni vod odreda ter dve eti tomievcev. Vsaka od teh et je imela dve lahki, zaitni vod pa eno teko
strojnico. Za vodjo celotne akcije je bil doloen komandir 4. ete 1. bata
ljona odreda Ivan Kovai-Efenka, v 3. eto tega bataljona pa je prav takrat
priel za komandirja Robert Bortnar-Rade. Akcija pa je bila zamiljena ta
kole:
*
Franci Strle je za opis te akcije dobil podatek, da so v ogledovanje li vodnik Martin ergan
ter brata Duan in Milan Remih. Preobleeni so bili v kmetice in so iz bliine opazovali Italiane.29

54

Borci bodo napadli Italijane med Marino vasjo in Lesami, na njivah,

ki so desno od ceste med tema dvema vasema in se severno od nje razpro
stirajo do okoli 1000 m oddaljenega Dolinskega borta. Na polju je takrat
rasla zveine koruza, skoraj do ceste.
Na rob Dolinkega borta se bosta razporedili 4. eta 1. bataljona odreda
z Ivanom Kovaiem-Efenko in 2. eta proletarcev, kateri je poveljeval ko
mandir Franc Miku-Volk.
Za zavarovanje proti Zagradcu se bo z levega boka zasede razpotegnila
3. eta 1. bataljona odreda s komandiijem Bortnaijem. Na desnem bregu
Krke, pod zaselkom Roga, bo v zasedi preal odredov zaitni vod s teko
strojnico. Tretja eta 1. slovenskega proletarskega bataljona Toneta Tom
ia, ki ji je poveeval komandir Ludvik Praznik-Suljo, bo deloma okrepila
zaitni vod odreda, s preostalim motvom pa zavarovala smer proti vasi
Krka.
Ko bo sovranikova kolona na poti iz Marine vasi proti Lesam, se bo
za njo spustila 3. eta 1. bataljona odreda, da ji zapre monost vrnitve in e
bolj zavaruje smer iz Zagradca. Takrat bo tudi eta komandirja PraznikaSt4je zaprla cesto in prepreila morebitni pobeg faistov proti vasi Krka.
Zatem bo prvi udaril zaitni vod odreda s teko strojnico, kar bo sovra
nika zagotovo nagnalo v beg v nasprotno smer, proti Dolinkemu bortu,
kjer jih bosta priakali 4. eta 1. bataljona odreda in 2. eta proletarskega
bataljona. Nadaljnji potek akcije je bil prepuen sposobnosti komandir
jev.
Napad je bil doloen za 16. julij 1942 popoldne in vse je krenilo po na
rtu.
Na rob Dolinkega borta je najprej priel komandir in vodja akcije Ivan
Kovai-Efenka s 4. eto 1. odredovega bataljona, ki jo je e v nonih urah
popeval z desnega na levi breg Krke. Za r\jo so postopoma zasedale polo
aje e vse druge ete, in ko seje sonce povzpelo do zenita, je vse potekalo,
kot je bilo dogovorjeno.
V
vroem, visoko poletnem dnevu so se kmalu po 14. uri pojavili Ita
lijani. Glasna kolona je tela okrog 100 faistov. Med premikom je bila precj brezskrbna in zato slabo zavarovana. Takna je la skozi Marino vas
in se s predhodnico e razvlekla po cesti v smeri Les.
Na ryivah od ceste proti Dolinkemu bortu je delalo nekaj ljudi, med
njimi kmet, kije oitno vedel za prikrite partizane na poloajih; v strahu,
da se ne bi znael v ognjenem meteu, je z vpitjem stekel prek njiv proti
domu. To je opozorilo Italijane, da so se takoj razvili v strelce in krenili proti
Dolinkemu bortu. Tu so jih z napetimi pukami akali borci 4.odredove
in 2. proletarske ete. Nanje so, eprav je bilo zamiljeno ravno nasprotno,
prvi udarili faisti. Kljub temu je bil takojen odgovor partizanskega oroja
natanneji in moneji ter tako uniujo, daje zaetni zagon faistov prav
kmalu popustil. Takrat je komandir Ivan Kovai-Efenka ukazal svoji in
proletarski eti Juri!, ki so ga povzeli vsi borci. Obenem je 3. eta 1. ba
taljona odreda zaprla sovraniku monost pobega proti Zagradcu, 3. eta
proletarskega bataljona pa umik ez Lese proti vasi Krka.

55

V
zmedi, med streljanjem in vpitjem, so rnosrajniki zaeli beati proti
reki Krki, tam pa jih je priakal ogenj odredove teke strojnice in pukomitraljeza 3. ete tomievcev ter vsega pod Rogaem zbranega oroja. To
je sovraniku hudo poslabalo poloaj in povealo e tako veliko zmedo na
bojiu. V paniki so faisti tekali in se skrivali po njivah, v grmovju ob vodi,
za skupinami dreves in v sami vodi. Umik proti Zagradcu oziroma pobeg
v smeri vasi Krka ni bil moen. Tudi po nekaj minutah partizanskega juria
Italijani niso bili sposobni organizirati odpor, kaj ele protinapad. Samo ne
katerim je uspelo najti ob prvih hiah Marine vasi kritje, iz katerega so za
eli poiljati mine. Te pa so padale po bojiu nenadzorovano in povzroale
kodo predvsem lastnim vojakom. Bojno razpoloeni borci so odlono za
eli obraun s faisti, da so se sovranikove vrste hitro redile.30
Samo pol ure je trajalo streljanje, skrivanje in lovljenje. Na njivah, po
cesti in ob vodi je lealo ve deset mrtvih, ranjenih in potuhnjenih Italija
nov. Kazalo je, daje boj konan ter je treba samo e pobrati povsod razme
tano oroje in drugo vojako opremo. Takrat pa je nastopil hud preobrat.
Borcem ete komandirja Ludvika Praznika-Sulje, ki so preusmerili
svojo pozornost s ceste iz smeri Krka vas na dogajanje na bojiu, so ne
nadoma prili za hrbet drugi, spoiti, bojno urejeni in bojeviti faisti.31
Pripadali so isti, 105. legiji rnih srajc.
Na krvavi poljani je spet nastala zmeda, a tokrat nevarna predvsem za
partizane. Italijanski posredovalni oddelek jih je zael naskakovati in po
tiskati proti sredini bojia, kar bi zanje lahko postalo usodno. Res sta od
prvega trenutka, ko seje poloaj obrnil, zaitni vod odreda in del Suljove
ete z desnega brega Krke nenehno streljala na sovranikovo skupino, ven
dar je ta bila predale, da bi jo lahko pregnala ali resneje ogrozila.
Medtem se je e oglasilo topnitvo iz Zagradca; cel dve letali sta prili
nad bojie. V takem poloaju je poveljujoi Ivan Kovai-Efenka ukazal
umik. Njegova, Volkova in Bortnarjeva eta so se mimo Golobovega hri
ba najprej usmerile proti Kremenjeku, zatem pa nije, proti uemberku
prele Krko. Ob sovranikovem protinapadu hudo ranjeni komandir Lud
vik Praznik je z delom svoje ete sreno priel na desni breg Krke ter se
pridruil drugemu delu svoje ete in zaitnemu vodu odreda. Obstrelje
vanje posredovalne kolone faistov je trajalo dobro uro, potem je nastopilo
zatije.
Umik partizanov je omogoil rnosrajnikom 105. legije, da so na kraju
spopada pobrali vse svoje mrtve in ranjene ter zbrali in odpeljali vsepovsod
raztreseno oroje, strelivo in drugo opremo.
Zaradi nepredvidenega in predasnega umika so borci odreda lahko od
nesli z bojia le padlega soborca in 3 ranjence, zaplenjeno puko, pitolo
in 300 nabojev. Druga eta proletarcev je odnesla 2 padla, 7 puk in 2
pukomitraljeza. To oroje je proletarski bataljon potem prepustil odre
du.32
Poroilo o jurini akciji pri Marini vasi je tab odreda naslednji dan
poslal glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et. Z njim je obvestil,
daje v enoinpolurnem boju padlo prek 80 faistov, medtem ko je ivih os

talo e kaknih dvagset. Poroilo navaja, da ima odred enega mrtvega in

dva ranjena borca, glede zaplenjenega oroja pa da e ni tonih poroil,
razen za eno puko in 300 kosov streliva. Sicer pa se poroilo vzdruje
podrobnejega opisovanja poteka boja, protinapada Italijanov in vzroka
umika partizanskih et.
Posebno poroilo o tem dogodku je general Robotti poslal vojnemu mi
nistrstvu v Rim ele 9. avgusta 1942. V njem pravi, daje 105. legija rnih
sr^jc izgubila 16. julija v akciji pri Marini vasi 4 oficirje in podoficirje ter
15 vojakov, ranjena pa sta bila 2 oficirja in 12 vojakov. Toda to obvestilo
se glede tevila in inov rtev ne ujema z vojako notico v operacijskem
vestniku z dne 17. julija.*33
e preden so se borci s poveljujoimi vrnili iz te akcije v tabor, e se je
zastavilo vpraanje, kako je moglo priti na bojiu do tako nenadnega pre
obrata, da se je zmaga zakljuila s prisilnim in pospeenim umikom. Ven
dar pa razmere takrat niso dovoljevale, da bi se ob tem preve mudili.
Namestnik komandanta odreda Duan vara-Dule, kije sodeloval pri
nartovanju te velike zasede, je 20 let pozneje opisal to akcijo in v zakljuku
povedal, da so takratni obveevalci prinesli v tab odreda samo polovico
obvestila.34 Manjkal je namre podatek, da takrat, ko gre na pot sovrani
kova skupina iz Zagradca, krene iz Krke vasi proti Marini vasi tudi druga
enota, s poto in hrano za zagrako posadko. Izroitev oziroma prevzem je
na pol poti, blizu Gabrovca, potem pa se enoti vrneta vsaka v svojo po
stojanko. Tako je bilo predvideno tudi 16. julija 1942.
Streljanje pri Marini vasi je Italijane iz sosednjega oporia, ki so e li
v tisto smer, opozorilo, da gre gotovo za partizanski napad na oddelek iz Za
gradca, zato so se bojno uredili in pohiteli. Zlahka so se pribliali in zaradi
nezadostno varovanega zaledja udarili neprevidnim borcem 3. ete prole
tarskega bataljona Toneta Tomia v hrbet. Potem so bojie kmalu obvla
dali in tako zmanjali katastrofo 105. legije rnih srajc.
Partizani pa so v sicer vzorno pripravljeni akciji, a zaradi polovinih
podatkov dosegli le polovino zmago.36
K temu dodajmo e to, da bi bili morali izvidniki opazovati sovraniko
vo oskrbovalno kolono na rednem pohodu od zaetka do konca poti in da
borci v zasedi proti vasi Krka niso opravili zaupane naloge. Zapisati pa je
treba tudi, da kljub pomanjkljivemu izidu teje odred jurino akcijo pri Ma
rini vasi za enega svojih naj vejih vojakih uspehov.
*
Med obvestili v operacijskem poroilu poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 17. julija
1942je navedena tudi akcija pri Marini vasi. Omeryeno je, da seje oddelek 105. legije iz Zagradca
spopadel z okrog 200 uporniki ter izgubil enega oficiija in 18 legionarjev, 16 pa je bilo raryenih.
Ubili in pokopali so 4 partizane.35

57

Na zavarovanju zahodne meje odredovega obmoja

Po 16. juliju 1942 so se italijanske divizije v ofenzivi vse bolj oddaljevale

od zahodne meje Zapadnodolenjskega odreda. To pa je zmanjalo zaetno
napetost ob monosti, da bi se bile sovranikove enote obrnile na vzhod ter
vdrle v osrje Suhe krajine in proti Rogu.
Na operacijskem podroju 1. bataljona odreda je takrat nastopilo zatije,
v katerem so ete na sicer stalnih poloajih nadaljevale svoje vojako in po
litino ivljenje. Takrat se je zaelo k njim zatekati vse ve partizanov iz
Krimskega odreda in bataljona 2. grupe, ki jih je e zajela sovranikova
ofenziva na Mokre, Krim in Notranjsko, e vedno so prihajali novinci iz
Ljubljane, prili so reeni iz transporta internirancev pri Verdu, stalen pa
je bil dotok fantov iz Ribnike, Dobrepoljske in Struke doline. Takrat je
1. bataljon odreda poslal veliko novincev, e so to sami eleli ali pa je tako
odloil tab, v delavske enote pri Starem Logu. Zelo ivahno politino
delo v etah in na terenu so dopolnjevale tudi vojake akcije.
Najprej je priel na vrsto napad na faiste v Vidmu, ki ga bataljon, kot
e omenjeno, ni mogel izvriti 13. oziroma 14. julija sprio drugih, ne
predvidenih dogodkov.
P otem ko je obveevalec Mirko Jerman skupaj z zanesljivimi tovarii
iz Vidma* pripravil natanno skico sovranikovega polona, je komandant
bataljona Tone Zgonc-Vasjaodredil akcijo. Sedem borcev, ki dobro pozna
jo teren, bo napadlo odprt bunker pri hlevu upnia, ob cesti nasproti po
kopalia, bunker, v katerem je okrog 20 faistov.
V noi na 19. julij je sedem bosih partizanov** prilo s severne strani na
videmsko pokopalie in se mimo grobov splazilo do pokopalikega zidu
nasproti sovranikovemu bunkerju. Iz varnega zaklona so na Italijane, od
daljene le kake tiri metre, odvrgli okoli 15 ofenzivnih in defenzivnih bomb
ter se nato brez pokodb odmaknili in vrnili v eto. Koje med okupatorjeve
vojake padla prva bomba, so okoli Vidma razporejeni borci zaeli streljati
s pukami in strojnicami ter 20 minut demonstrativno napadali sovrani
kovo postojanko.
Italijani so na napad odgovorili z vsem orojem iz postojanke in streljali
do jutra naslednjega dne.
Ob napadu na bunker v Vidmu so bili ubiti tirje italijanski vojaki, 6 jih
je bilo huje, drugi pa so bili laje ranjeni. Prvi bataljon odreda ni imel no
benih izgub.37
V poroilu, ki gaje 20. julija 1942 tab odreda poslal glavnemu povelj
stvu slovenskih partizanskih et, beremo, daje ob 1.45 ponoi 11 prosto
voljcev 1. in 3. bataljona ter tabne patrulje odreda napadlo z ronimi bom
bami dva italijanska bunkerja poleg pokopalia na Vidmu, kjer je bila po
* Jule Adami in Edvard Mesojedec.
** Alojz Blai, Slavko rne, Joe Mikli, Ivan Mikli, Franc Zabukovec ter dva tudenta
neugotovljenih imen iz Ljubljane.

58

Dobrepolje, v ozadju na levi Sv. Anton

sadka 15 mo. V bunkeijih da so bili ubiti vsi sovranikovi vojaki.38

Podatki v tem poroilu pa niso toni, medtem ko italijanskega poroila o
tem ni.
Potem je spet prila na vrsto eleznika proga.
Dne 22. julija je 1. eta med Ortnekom in Ribnico, pri km 31, poloila mi
no, na katero je zapeljal sovranikov poseben vojaki vlak. Eksplozija je
ubila italijanskega oficirja ter hudo ranila oficirja in 4 vojake. Iztirjeni stroj
in en vagon sta zavrla promet za ve kakor pet ur.39
Priblino teden dni po sijajni zmagi nad faisti pri Marini vasi dne 16.
julija 1942 in skupnem pohodu s proletarskim bataljonom Toneta Tomia
do Soteske in Ambrusa seje okoli 22. julija vrnila 4. eta bataljona v prejnj i
tabor pod Sv. Ano nad Strugami. Njeni minerji so 29. julija med Ribnico
in Loinami, pri km 39,5, namestili mino, ki je kmalu nato eksplodirala pod
vlakom. Ob iztirjenju lokomotive in dveh vagonov je bil ubit eden, ranjena
pa sta bila dva italijanska vojaka. Ta akcija je na progi Grosuplje-Koevje
povzroila najdalji zastoj prometa v tistem mesecu, kar polnih 32 ur.40
Kot odgovor na vse pogosteje diverzije na elezniki progi je 30. julija
1942 divizija Macerata razporedila vzdol odseka Ribnica-Koevje e dva
bataljona rnosrajnikov iz posebne manevrske skupine. To pa 2. ete ni
oviralo, da ne bi 3. avgusta pri belem dnevu blizu eleznike postaje Videm-Dobrepolje streljala na vlak 9312 in ga eno uro zadrevala na odprti progi.
Z zadnjim tednom julija so se zaeli vdori mobilnih skupin oddelkov di
vizije Macerata iz Ribnice in Koevja v june predele akcijskega obmoja
odreda. Ti vpadi sicer niso bili globoki in vednevni, a so vseeno resno

ogroali osvobojeno ozemlje med Koprivnikom in Starim Logom ter mo

no vezali e preve obremenjene partizanske ete.
Prvi moneji sunek je okrog 26. julija naredila pohodna skupina divi
zije Macerata iz Koevja proti Smuki. Pred Starim Logom jo je prestregla
eta Tomieve brigade in v ostrem spopadu zavrnila. Italijanom je zgorel
kamion in v njem 2 vojaka, 5 pa jih je padlo.41
Ker je z odhodom bataljonov Tomieve brigade v zaetku avgusta 1942
narasla ogroenost vzhodnega predela Koevske, je tab odreda ukazal 1.
bataljonu, naj tja polje monejo bojno skupino. Bataljon je 5. avgusta z
Grmade pri Kompoljah potegnil veino, tj. okrog 30 borcev svoje 1. ete, in
jo na tovornjaku prepeljal do Ceste pri Pugledu, odkoder je potem la na
poloaje proti Mali gori.
e naslednji dan, tj. 6. avgusta 1942, je 1. eta napadla Italijane, ki so pri
li v predel Klea in Grintovca, ter jih zavrnila. eprav sovranik ni silil
globlje na osvobojeno ozemlje, so borci spremljali njegovo gibanje vse do
veera, dokler se ni napotil proti svoji postojanki. Po tem dogodku je 1. eta
1. bataljona Zapadnodolenjskega odreda e naprej ostala na obmoju Pug
leda, kjer seje tisti as zadrevala tudi enota 1. bataljona Koevskega od
reda.
Naslednji dan je imel 1. bataljon odreda spet opraviti z italijansko na
silno ogledniko skupino. Dopoldne tega dne je iz Zagradca proti Lazam in
Korinju krenil oddelek 105. legije rnosrajnikov. Njim nasproti poslana 3.
eta je z dvema vodoma zasedla obvladujoe poloaje nad Grintovcem in
Kueljevcem ter odtod ostro udarila po sovraniku, ki e ni dosegel cilja.
Neksg asa je skual organizirati protinapad, vendar seje kmalu odloil za
umik proti svoji postojanki. Nobena v spopadu sodelujoa stran ni poroala
o izgubah.
Potem je na mejah operativnega terena 1. bataljona spet zavladalo za
tije, ki je trajalo teden dni. Zdaj mono okrepljeno zavarovanje koevske
eleznike proge ni ve dovoljevalo akcij z majhnimi skupinami borcev;
veina njih pa je e tako bila dovolj zaposlena z vsakdanjimi nalogami ter
na obrambnih poloajih od Ribnice do Starega Loga in uemberka. Tako
je bila 13. avgusta 1942 njegova 1. eta v naglici prestavljena s Pugleda do
Jame ob Krki, vzhodno od ceste Dvor-Lae. Tu naj bi s etami 3. bataljona
odreda sodelovala pri napadu 3. bataljona 1. slovenske proletarske brigade
Toneta Tomia na faiste, ki so se razporejali na levem bregu Krke, pod
Vinkovim vrhom. V zasedi je ostala vso no in se naslednjega dne po
poldne znala za hrbtom Italijanov, ki so mimo Smuke prodirali v smeri
Pogorelca. Brez podatkov o sovranikovem gibanju je la do Tople rebri,
kjer je zvedela, da so faisti e na Komolcu. Potem seje severno od Sv. Pet
ra (k. 889) spustila proti Krki in se tam spravila k poitku do naslednjega
dne. e v jutranjem mraku 15. avgusta so njene patrulje ugotovile, da je
cesta Lae-Smuka prosta, zato je eta krenila v uho krajino in prek nje
nemoteno nadaljevala pot v Javhe.42
Da sta kljub pogostim spopadom s sovranikom bila v etah 1. bataljona
odreda dobro razpoloenje in akcijska zavzetost, je tisti as zelo veliko pri

60

spevalo civilno prebivalstvo njegovega terena, kije rado in izdatno skrbelo

za dobro prehrano in urejenost borcev.* To je v mnogih primerih odredovcem pomagalo, da so zmogli napore tistih dni.

Nenehno vznemirjanje Ljubljane

Kakor da ni pripadal odredu, se je vstran od et in poloajev njegovega
1. bataljona zadreval in osamljeno nastopal njegov 2. bataljon, do prvih
dni julya 1942 Prvi bataljon Pohorskega odreda. Za preveliko oddvojenost
od drugih je v prvi vrsti nosil odgovornost tab Zapadnodolenjskega odre
da, ki se s to izbrano enoto 2. grupe ni takoj in tesno povezal.** Ta nepo
vezanost je ostala znailnost tega bataljona ves as njegove prikljuenosti
k odredu.
e vedno v priakovanju, da kmalu krene za drugimi enotami svoje
grupe odredov, ki so 20. junija 1942 z obmoja Muljava-Krka odle prek
Notranjske, Polhograjskih Dolomitov in Gorenjske proti tajerski, je 2. ba
taljon odreda deloval po svoji lastni preudarnosti. Ker je e iz asa pred
vkljuitvijo v 5. grupo imel vse znailnosti gibljive partizanske enote, so
njegove ete temu primerno nastopale tudi zdaj. Bile so udarne in gibne
ter so velikokrat menjale operacijske okolie in tabore. Odhajale so v diver
zantske akcije na eleznike proge, v napade na vlake ter nad sovranikove
oddelke in patrulje.
Tako je v noi na 7. julij 1942 manji oddelek njegove 2. ete iz tabora
pod k. 333 blizu Gorenje vasi, juno od Stine, priel v cono Radohove vasi
in ostro obstreljeval italijanski posadki pri Sv. Vidu in blinjem Sv. Roku.44
Kar podnevi 11. julija je bojni oddelek 2. bataljona napadel skupino sov
ranikovega 52. pehotnega polka, kije itil delavce pri popravljanju elez
nike proge pri Artii vasi, blizu Ivanne gorice. Italijani so pri tem imeli
enega mrtvega in pet ranjenih.45
S posebnimi nalogami so moni oddelki tega bataljona odhajali tudi iz
ven svojih akcijskih meja, vse do Ljubljane, Mirne in Soteske. Takrat so
pomagale drugim enotam v akcijah proti oboroenim belogardistinim
skupinam, ki so postajale dejavne zlasti v ljubljanski okolici in irem pro
storu Novega mesta. K Ljubljani pa so borci 2. bataljona odreda odhajali tu
di po novince ter jih prek Pugleda in Lipoglava varno vodili v partizanske
ete na Dolenjskem.
*
Eden izmed takratnih vodnikov v 1. teti tega bataljona Hinko Kavi se takole spominja
tedanjih dni: Ko se je 1. bataljon odreda nastanil pri Kompoljah, se je poveala aktivnost v Do
brepoljski dolini pod vodstvom OF. Po vaseh so bili razni sestanki in mitingi, pri katerih so so
delovali partizani in posebno aktiven politini komisar Milan Veninik.
Intendanti so po vaseh organizirali dobavo hrane, v Kompoljah je bila klavnica ivine. V sako jutro
smo od kmetov dobivali mleko, po hiah je bito organizirano pranje in likanje perila za partizane.
Do zaetka avgusta 1942 je v bataljon prostovoljno prilo okrog 20 domainov.43
** Prvo dokumentirano dokazilo, da je ta enota pripadala ZDO, je na voljo z datumom 22. julij
1942.46

61

Utijena eleznika postaja Radohova vas

eprav bataljon v prvih treh tednih samostojnega delovanja ni zabeleil

vejega vojakega dejanja, je na svojem terenu predstavljal stalno dejavno
partizansko enoto, kije Italijanom povzroala dosti skrbi. Prav njegove e
te so v precejr\ji meri pritisnile na okupatorjevo vojatvo, da seje mono
zavarovalo v severozahodnem predelu Dolenjske.
Do zaetka druge polovice julija 1942 so Italijani na obmoju Radohova
vas-Grosuplje-Zdenska vas-Zagradec razporedili kar 14 postojank, ki so
skupaj tele prek 4600 vojakov, imele 15 topov, 11 minometov in, samo v
sedmih od teh postojank, ve kakor 110 strojnic. Poleg tega so v monejih
postojankah, kot npr. Grosupljem, Stini in uperku, imeli velika skladia
oroja in streliva. Preteni del tega vojatva je bil zaposlen z varovanjem
eleznikih prog in objektov ob njih.47
Nastopi 2. bataljona odreda v tem delu Dolenjske in prihajanje njegovih
bojnih oddelkov do bliine Ljubljane so vse bolj vznemirjali tudi sede po
veljstva italijanskega 11. armadnega korpusa. Med 27. in 29. junijem 1942
priprtih 17 075 prebivalcev Ljubljane in drugi primeri mnoinega nasilja
so bili tisti as samo izraz velikega strahu Italijanov pred partizanskimi na
padi v smeri slovenske metropole.*
*
Ob omenjenih mnoinih aretacijah konec junija 1942 so zapisali, daje med zajetimi veliko
petokolonaev, ki bi jim vpadli v hrbet, ko bi veje sile napadle Ljubljano.
Enajstega julija 1942 so poroali, da mone partizanske skupine zasedajo cono med Podlipog
lavom, Lipoglavom, Polico in Troinami, kamor nenehno prihajajo nove, dobro oboroene sku
pine. To da dopua domnevo, da nameravsao partizani napasti garnizon Grosuplje.48

62

Zato je bil del italijanskega vojatva v omenjenih tirinajstih postojan

kah namenjen tudi zavarovanju Ljubljanske kotline z dolenjske strani.
Tako so prav ete 2. bataljona odreda s svojo razporeditvijo in dejav
nostjo v tem obutljivem prostoru Ljubljanske pokrajine prispevale k stal
ni vznemirjenosti okupatorja. Ta je bil vse bolj preprian, da Ljubljana iz
dolenjske smeri ni dovolj zavarovana.

Drugi bataljon napada dolenjsko elezniko progo

Petnajstega julija 1942 je tabor 2. bataljona odreda na Kremenjeku
obiskal lan glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et Boris Kidri.
Ob tej prilonosti je zbranim borcem govoril o izdajalskem poelju bele
garde in nujnosti boja proti njej, tabu bataljona pa dal vsa potrebna navo
dila za nadaljnjo dejavnost. Sklenjeno je bilo, da ena izmed et e isti veer
krene proti Novemu mestu, kjer naj bi Krkemu odredu pomagala uniiti
belogardistino-etniko enoto, ki je pri entjotu blizu Novega mesta ta
borila pod nazivom tajerski bataljon.
Za napad na lani bataljon je bila doloena 3. eta, v kateri je bilo najve
starih, v bojih e preizkuenih partizanov. e isto no so odli na pot in
dopoldne naslednjega dne prili na Frato pri Brezovi rebri, kjer so se uta
borili. Ker je bilo poveljstvo akcije zaupano komandirju Francu ErjavcuDoretu in politinemu komisarju Mihi Beriu-Maksu, sta se ta dva napo
tila na zvezo z enoto Krkega odreda, da bi se dogovorili o skupnem nasto
pu. Ob stiku so jima povedali, da sta dve eti 3. bataljona Krkega odreda
pri ei vasi e sami napadli belogardiste, vendar sta pri tem doiveli hud
poraz.
Kljub temu seje eta 2. bataljona odreda brez odlaanja vkljuila v po
gon za belimi. Ti so se ji uspeno izmikali po gozdu mimo Golobinjeka proti
Globodolu, tam zavili nazaj v smeri Mirne pei, v deevni noi za seboj do
bro zabrisali sled in potem krenili proti Brljinu pri Novem mestu. Med ja
lovim iskanjem naslednjega dne je 3. eto zveer dohitel kurir taba bata
ljona z naroilom, naj se kar najhitreje odpravi na pot proti Pugledu pri
Ljubljani. Tam n^j se povee s komando olskega tabora in sodeluje pri
unienju belogardistine skupine, ki seje utaborila nekje na podroju Mol
nika.
Dne 19. julija 1942 je eta la skozi Pristavo nad Stino in naslednjega
dne proti jutru prispela v tabor na Pugledu. Izkazalo pa seje, daje bila nje
na hitra in naporna pot zaman, kajti medtem je bilo ugotovljeno, da gre pri
domnevni skupini belogardistov le za nekaj partizanskih okrevancev in
tistih, ki so se med pohodom 2. grupe odredov proti Dolomitom izgubili in
vrnili na znan teren.
Po celodnevnem poitku je eta 2. bataljona odreda zveer prevzela
vejo skupino novincev in se z njimi 21. julija dopoldne, prek Polevega,
vrnila v tabor na Kremenjeku.

63

Ker tab odreda e sredi julija 1942 ni imel potrebne zveze s svojim 2
bataljonom, ta pa ne z naj blijimi etami 1. bataljona, tudi ni moglo priti do
skupnih oziroma usklajenih vojakih nastopov, ne ob vdoru 105. legije r
nosrajnikov 7. julija v dolino Krke, ne v jurini akciji pri Marini vasi 16.
julija 1942. Kljub temu pa ti dnevi niso minili brez uspenih dejanj 2. ba
taljona.
Kom^j tiri dni po objavi italijanskega opozorila, da obstaja monost
partizanskega napada na posadko Grosuplje, je v noi na 16. julij odel
moan bataljonov oddelek k elezniki progi med postajama Radohova
vas-Velika Loka, kjer je pri km 105,7 odvil in odmaknil tirnice. Kmalu je
v to zavozil vlak 9282 in pri tem sta iztirila dva stroja in en vagon. To je po
vzroilo 37-urno prekinitev prometa, najvejo v mesecu juliju na progi
Ljubljana-Novo mesto.49 Vsi sodelujoi v akciji so se brez pokodb vrnili
v tabor.
estnajstega julija zveer je po terenskih zvezah prilo v tab bataljona
sporoilo, da so se v okolici entruperta pojavili belogardisti, ki so napadli
eno izmed partizanskih enot, in daje potrebna takojnja pomo. V odsot
nosti politinega komisaija bataljona Staneta Bizjaka-Koste seje koman
dant Viktor Varek-Vare posvetoval z obema namestnikoma in sklenil, da
nemudoma polje 1. in 2. eto proti Mirenski dolini, kot okrepitev napade
nim partizanom. Enoti, ki sta ju vodila oba namestnika iz poveljstva bata
ljona, je naslednji dan zatekel na Grmadi pri Vrhtrebnjem; tu sta predanili,
17. julija zveer nad Trebnjem preli cesto in elezniko progo Ljublja
na-Novo mesto ter krenili proti Mirni.
e med potjo je vodstvo et zvedelo, da so se napadeni partizani prebili
v Blatni klanec, zato je pohod usmerilo proti Sv. Kriu nad Litijo
(Gabrovka) in v dopoldanskih urah naslednjega dne odredilo taborjenje v
bliini tega kraja. Tu sta se eti zadrali e naslednji dan, se z zasedami in
patruljami zavarovali v smeri okupacijske razmejitvene rte ter skupaj z
domaini na ve krey ih prekopali in razruili cesto, ki je iz Sv. Kria pri Li
tiji peljala prek rte na nemko stran, proti Dolam in Gobi.
Dvajsetega julija 1942 sta se eti e pred svitom prestavili juno od Brezy. V dopoldanskih urah tega dne seje ena njenih patrulj pri Tihaboju blizu
Sv. Kria spopadla z oboroeno skupino belogardistov in jo po krajem
pukaijenju pognala v smeri Okroga pri ateu. eti sta e do veera ostali
na poloajih nad Tihabojem in blinjo Kumpoljsko graino, nato pa prek
Raven in mimo atea krenili proti Kremenjeku, kamor sta dospeli 21. ju
lija.
V
asu od 16. do 2l.julya, ko so ete 2. bataljona odreda bile na pohodih
za belogardisti, je v tabu bataljona, kije bil na Kremenjeku, prilo med ko
mandantom Viktorjem Varkom-Varetom in politinim komisarjem Sta
netom Biqakom-Kosto do spora in ostrih nesoglasij zaradi pristojnosti. To
je na vse borce zelo slabo vplivalo in spravljalo v nevarnost enotnost ba
taljona. Ker so bile zveze s tabom odreda in glavnim poveljstvom slabe in
poasne, nastale razmere v bataljonu pa nezaelene, je sekretar bataljon
skega partijskega biroja Ivan Ferle-vejk, na lastno pobudo in proti vsem

64

tedanjim pravilom partijske konspirativnosti v vojski, sklical 21. julija ba

taljonsko partijsko konferenco.
Konferenca je poklicala na odgovornost komandanta in politinega ko
misarja bataljona, raziskala in ugotovila vzroke njunega nesoglasja in spre
jela sklep, da se o vsej zadevi takoj obvestita tab odreda in glavno povelj
stvo. Sklenila je tudi, da zaprosi za novega politinega komisarja bataljona,
medtem ko naj komandant zaasno e opravlja svoje dolnosti, dokler
glavno poveljstvo ne odloi drugae.
V vsej dotedanji partizanski praksi na Dolenjskem je bil to prvi primer,
daje partija na tak nain nastopila z vso svojo avtoriteto, pozvala na odgo
vornost poveljstvo bataljona in ga podredila svojim sklepom. Takno njeno
ravnanje so borci 2. bataljona sprejeli z odobravanjem, kar je potrdilo nji
hovo visoko politino raven. Ko je 22. julija priel poziv glavnega povelj
stva, naj se zberejo prostovoljci, ki so pripravljeni vstopiti v 1. slovensko
proletarsko brigado Toneta Tomia,* se je prijavilo 13 borcev, politini
komisar bataljona Stane Bizjak-Kosta pa je e tako bil imenovan za ko
mandanta 1. bataljona te brigade. e istega dne so prijavljeni zapustili od
redov 2. bataljon. S seboj so vzeli pukomitraljez s 300 naboji, 14 puk in
po 100 nabojev za vsako ter 2 kotla.
V asu od prvega poziva glavnega poveljstva slovenskih partizanskih
et za vkljuevanje v Tomievo brigado do oblikovanja njenega 3. bata
ljona je odred poslal v to novo enoto okrog 110 partizanov, med njimi vrsto
zelo hrabrih borcev in sposobnih komandirjev. Od teh so bili pozneje od
likovani z redom narodnega heroja Ivan Kovai-Efenka, komandir 4. ete
1. bataljona, Joe Boldan-Silni, vodnik iz 3. ete 3. bataljona, Duan Remih-Duko, vodnik v 4. eti 1. bataljona, in Ivan Hrovat-Zan, komandir 2.
ete 3. bataljona odreda. S temi in drugimi borci et odreda je odel v Tom
ievo brigado tudi dotedanji odredov politini komisar Niko ilih-Boris
Niki za pomonika in kasneje politinega komisarja brigade.
Po odhodu prostovoljcev v brigado Toneta Tomia je 2. bataljon spet
el v akcijo na dolenjsko elezniko progo. Dne 23. julija 1942 je njegova 3.
eta med Veliko Loko in entlovrencem iztirila zbiralni vlak 9212 s petimi
vagoni, da se je prevrnil pod nasip, nato pa e obstreljevala transport s
cisternami.50 Ta as je tab bataljona s 1. in 2. eto premestil tabor v bliino
Luarjevega kala, kamor je po akciji prila tudi 3. eta in tam ostala do kon
ca meseca.
Okrog 20. julija 1942 je v bataljon prispel intruktor glavnega poveljstva
slovenskih partizanskih et Alojz Vrhovec-Slavko, kije v nadaljnjih dveh
tednih na novo razvrstil ete na bataljonovem akcijskem prostoru in jim
doloil naloge.
*
Prva slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomia je bila ustanovljena 16. julija
1942 v Ambrusu. Njen 1. bataljon je postal dotedanji Proletarski udarni bataljon Toneta Tomia,
kateremu je poveljeval Stane Semi-Daki, v 2. bataljon pa so vkljuili ve kot 100 prostovoljcev
- okrog 70 iz 5. in okrog 30 iz 3 grupe odredov ter iz olskega tabora pri Podlipoglavu. Enaindv^jsetega julija je 2 bataljon tel e blizu 150 borcev in bil tega dne preurejen. V Cesti pri Starem
Logu (9 km severovzhodno od Koevja) so 12. avgusta 1942 ustanovili e 3. bataljon te brigade.

65

Najverjetneje je 24. julija prilo povelje odredovega taba, naj bataljon

izloi iz svoje sestave najboljo eto in tudi to polje v dopolnitev proletar
ske brigade Toneta Tomia. V ta namen so iz 2. ete izbrali 30 borcev,
ki sta jih komandir Ivan Ferbear-Jovo in politini komisar Vasja Kogej 25.
julija odvedla v Stari Log. Tudi ta eta je bila oboroena s gukami in enim
pukomitraljezom, s seboj pa je vzela e konja in 2 kotla. Stab bataljona je
2. eto izpopolnil z nek^j izkuenimi iz 1. in 3. ete ter novinci, ki so tisti
as prili do bataljona iz olskega tabora na Pugledu. Za komandirja obnov
ljene 2. ete je bil postavljen Franc Ambro-Aov, za politinega komisarja
pa nekaj dni pozneje Alojz Bizjak-Luka.
Med 30. julijem in 2. avgustom 1942 se je 1. eta utaborila v predelu Na
oli-Dule, odkoder je nadzorovala elezniko progo in cesto GrosupIje-Stina ter cesti Grosuplje-Krka vas in Krka vas-Stina. Druga je iz
tabora v Bojanskem bortu nadzorovala elezniko progo od Stine do
entlovrenca in cesto Stina-Krka vas-Zagradec. Tretja eta seje utabo
rila na Ilovi gori, v predelu Pri Kriu, odkoder je imela pregled nad cesto
in elezniko progo Grosuplje-Zdenska vas. Poleg et 2. bataljona odreda
seje takrat v predelu Ravni dol-Ilova gora nastanila tudi 1. eta 1. bataljona
Krimskega odreda, ki je s tega poloaja varovala smeri proti uperku in
Zdenski vasi.
Iz tabora pri Luarjevem kalu se je bataljon premaknil na nove polo
aje na Kremenjeku, od tod pa 4. avgusta v Javhe nad Dobrepolji in se uta
boril pri tamkajnji gozdarski koi. Koje naslednjega dne prila tja patrulja
2. grupe odredov z reenimi iz vlaka pri Verdu, sta pomonik politinega
komisarja in komandant bataljona zadrala nekaj prostovoljcev pri tabni
enoti, vse druge, z onemoglimi in bolnimi borci bataljona ter neoboroeni
mi vred, pa poslala naprej, v tab odreda na Smuko.
Po poroilih o razmerah v bataljonu, ki jih je glavno poveljstvo prejelo
7. avgusta, seje njegov politini komisar Ivan Maek-Matija sam napotil
na Javhe in 8. avgusta prispel v bataljonov tabni tabor. Z njim je priel tu
di Florjan Pelko-Cvetko, dotlej komisar 2. ete 3. bataljona odreda, doloen
za novega politinega komisarja 2. odredovega bataljona.
Na koncu veurnega razgovora z obema namestnikoma in sekretarjem
partijskega biroja je politini komisar Ivan Maek obljubil, da bo glavno
poveljstvo prerazporedilo dotedanjega in poslalo novega komandanta ba
taljona. Ker je s seboj odpeljal oba namestnika in bataljonskega intendanta
Joeta Drakslerja-Povha, je za zaasnega komandanta imenoval Ivana
Ferlea-vejka, dotedanjega obveevalca in sekretarja partijskega biroja
bataljona.
e ez dva dni seje v tabu bataljona javil Joe Umek, da bi po nalogu
glavnega poveljstva prevzel dolnost novega komandanta, a tega ni storil.
Ker je prav tistega dne prejel bataljon razpis, da zbirajo prostovoljce za
Kozjansko, je Umek e naslednji dan samovoljno odel na zborno mesto
pod Gorjance. Dotedanji komandant bataljona Viktor Varek-Vare, ki za
radi obkoljenega Roga ni mogel priti do glavnega poveljstva, jev enoti ostal
na razpoloenju do 26. avgusta 1942, ko gaje namestnik komandanta glav

66

nega poveljstva dr. Ale Bebler-Primo Tratnik napotil s posebno nalogo

proti Beli krajini. Tako sta od 8. avgusta do ustanovitve Gubeve brigade,
v zaetku septembra 1942 na Trebelnem, vodila 2. bataljon odreda Ivan
Ferle-vejk kot komandant in Floijan Pelko-Cvetko kot politini komi
sar.
Vse kadrovske spremembe in terenski premiki 2. bataljona odreda niso
zadrevali njegovih et pri izpolnjevanju takrat najbolj vane naloge, ovi
ranju prometa na elezniki progi. Od 29. jalija do 10. avgusta so ete
opravile naslednje uspene akcije:
V
sredo 29. julija je diverzantska skupine 2. ete blizu Radohove vasi,
pri km 111, tako dobro zaminirala prepust pod tranicami, daje raztrgana
proga zadrala promet za osem ur.
Sedem dni pozneje je patrulja 1. ete napadla nadzorno strao na progi
med Drago in Vinjo goro. Italijansko poroilo pravi, daje napadena sku
pina ubila enega partizana in dobila njegovo puko. Istega dne pa je stalna
zaseda te ete blizu Mlaeva napadla italijansko patruljo in jo razgnala.
Dne 7. avgusta ponoi je bojna skupina 1. ete med Stino in Vinjo go
ro, pri km 118,2, odvila tranico in s tem povzroila dveumi zastoj prometa.
Zaseda, ki je blizu Stine ostala ob elezniki progi, je napadla italijansko
obhodno patruljo in 3 vojake ranila.
DvE^setega avgusta 1942, ko je 1. eta taborila nad Luami, je v naselje
Na oli, severovzhodno od Lu, prila italijanska patrulja osmih mo, are
tirala krajevnega zaupnika OF in ga odpeljala s seboj proti alni. Po pre
jemu obvestila o dogodku je lo v zasledovanje 15 borcev, ki so sovrani
kove vojake prestregli, jih napadli in razgnali ter pri tem reili prijetega te
renskega sodelavca. V spopadu je bil huje ranjen en italijanski vojak, ki mu
je reeni terenski delavec odvzel puko in se takoj prikljuil partizanom.
Ranjenca so prili Italijani iskat ele naslednji dan. eta je temu sovra
nikovemu oddelku postavila zasedo, vendar jo je italijanska patrulja obla
in Na oli zagala tri hie. Poloi zasede je bil verjetno izdan, k^jti po od
hodu poigalcev je prila moneja okupatorjeva skupina partizanski zase
di za hrbet, jo napadla in pregnala.
Da se zavaruje pred nenadnim sovranikovim napadom, je eta najprej
premaknila svoj tabor globlje v gozd, v smeri Nove vasi, nato pa prek
Polevega krenila proti Muljavi in zjutrey 14. avgusta prispela v bataljonski
tabor pri Luaijevem kalu. Tedaj seje tudi 3. eta prestavila z obmoja Ilo
ve gore v rsgon Ambrusa ter s poloajev nad Zagradcem in Pleivico va
rovala dostop v Suho krajino, s patruljami in obasnimi zasedami pa tudi
iz smeri alne.
Koje tab bataljona dobil sporoilo, da so 14. avgusta italijanske enote
zasedle cesto Dvor-Smuka-Stari Log ter daje 3. eta 1. bataljona zapustila
svoje poloaje nad Zagradcem in se premaknila proti uemberku, je e
isto no sklenil premestiti 1. eto v predel Korinj-Javhe ter z zasedami za
varovati cesto Zagradec-Ambrus-Zvire-Struge. Med pripravljanjem et
na odhod se je nekemu borcu po neprevidnosti sproila puka. Pri tem je

67

bil en borec ubit, dva pa hudo ranjena; eden od njiju je kmalu podlegel ra
nam, drugega pa so sreno pripeljali v bolninico na Krimu.
V soboto 15. avgustaje en del 1. ete 2. bataljona odreda zasedel poloaje
proti viram in Strugam, drugi del pa je s tabom ostal v taboru na Javhah
in s patruljami nadzoroval Dobrepoljsko dolino. Istega dne je na Javhe pri
el komandir 1. ete 1. bataljona Krimskega odreda Filip Tekavec-Gaper,
ki je bil klican na glavno poveljstvo. Ko je naslednjega dne el z motornim
kolesom na ogledovanje proti Strugam, je pri tem sreal namestnika ko
mandanta glavnega poveljstva dr. Alea Beblerja in ga pripeljal v Ambrus.
Dr. Ale Bebler je komandirju Filipu Tekavcu takoj dal nalogo, da zbira
partizane, ki so uhajali z obkoljenega Roga, in ustanovi enoto, ki bo oboro
ene oddelke poiljala v akcije za hrbet Italijanom, oblegajoim in napada
joim Koevski Rog.
Ker je eta Krimskega odreda 15. avgusta zapustila predel Ravni
dol-Ilova gora in odla ez elezniko progo za Mokre, je tako ostal ves se
verozahodni predel osvobojenega ozemlja nezavarovan. Zato je tab 2. ba
taljona odreda moral ukiniti zasedo proti Strugam ter okrepiti nadzor proti
Zdenski vasi in uperku. Prav tako je moneje zavaroval smer Hinje.
V priakovanju pritiska sovranikovih ofenzivnih enot na Suho krajino
sta se 16. avgusta popoldne peljala komandant bataljona Ivan Ferle in
komandir ete Filip Tekavec z motorjem na ogled situacije okoli Smuke.
Ko sta se vraala, sta zveer v vasi Prevole zapeljala skozi kolono italijan
skih vojakov, ne da bi ju ti prepoznali.51 Bila je pobonica enot divizije
Granatieri di Sardegna, kije prav takrat zasedala poloaje na rti Rdei
kamen-Pugled-Kren-k. 819 (zahodno od Rajhenava). Tako je bil tab 2. ba
taljona odreda neposredno obveen, da se je zaelo obkoljevanje Koev
skega Roga.
Za obvladanje razmer v severnem predelu svojega operacijskega pro
stora je 2. bataljon izloil 17. avgusta en vod 3. ete in ga prek dolenjske e
leznike proge poslal do Pristave nad Stino. Vod seje tam nekajkrat spo
padel z nemkimi obmejnimi patruljami.52

Spopad pri vasi Mala gora

Najveji prostor in najbolj pestre naloge odreda so pripadale njegovemu

3. bataljonu, kar potrjujejo e naslednje posebnosti. Bataljon je nadzoroval
in se spopadal na dveh odredovih mejah, juni in vzhodni. Njegove ete so
napadale dve elezniki progi, dolenjsko in koevsko. Njegovi borci so pri
hajali do inih ovir dveh od treh najvejih sovranih postojank v Ljubljan
ski pokrajini, v kateri so bili tudi sedei divizij, Novega mesta in Koevja.
Za vse to sta bili, po tretjem tednu obstoja odreda, v 3. bataljonu samo dve
operativni eti in en minerski vod. Kljub temu pa je akcijski dnevnik te
partizanske enote gosto izpolnjen.

68

tirim akcijam na koevski progi in estim na sovranikove vojake v

Koevju in okoliu, ki sojin med 1. in 25. junijem 1942 opravili borci Do
lenjskega odreda, je v tem mesecu sledila e ena, napad na sovranikovo
postojanko.
V
noi med 29. in 30. junijem je bojna patrulja 3. ete, zdaj e 3. bataljona
odreda, z monim streljanjem napadla straarska mesta pri vodovodu, rud
niku in mostu v Koevju. Medtem ko so se vsi udeleenci v akciji vrnili
brez nezgode v tabor, je vznemirjeno vojatvo sovranikove posadke bilo
vso no v stanju pripravljenosti.
Za svoj prvi nastop na elezniki progi, e 3. bataljon v sestavi odreda iz
bral dolenjsko progo. V soboto 1. julija pozno zveer je njegova minerska
skupina blizu postaje Kandya pri Novem mestu mono pokodovala elez
niko progo in s tem povzroila neksg ur zastoja. Potem je z delom 2. ete
ostala na ugodnem terenu do prvih ur naslednjega dne, ko so skupaj na
padli italijanske vojake, ki so prili na mesto pokodbe. Toda slednji so
kmalu dobili pomo in prisilili partizane k umiku. Medtem ko so se borci
s tremi ranjenci vraali v tabor, pa je okupatoijevo vojatvo ves dopoldan
zaman hajkalo prostor med mihelom pri Novem mestu in Prapreami.
Tolikna ivahnost partizanov je kmalu zaela presedati tudi komaj dolim etam divizije Macerata, ki se je junija razporedila na prostoru Rib
nice, Koevja in Morave, vse do Petrine na Kolpi. Da vsaj delno in zaasno
razbremenijo blokado uemberka ter zmanjajo stalni pritisk na Koevje
in elezniko progo proti Ribnici, seje 3. julya zjutraj53 moan vojaki od
delek 121. pehotnega polka namenil iz Koevja proti Staremu Logu. Sku
pina je tela okrog 300 peakov, opremljenih samo z lahkim orojem, da bi
hitro in uspeno izsilili pohod ez ovire, kakrne je napravila 3. eta 3. ba
taljona na cestah, ki so vodile do njene obrambne rte eljne-Mala gora.
Tisti as seje ob enoti odreda v Mali gori zadrevalo veliko slovenskih
begunskih druin iz okolice Koevja. S skromnim imetjem in reeno ivino
so bivale v opuenih hiah koevskih Nemcev ter obdelovale okolike nji
ve. Zanje je vedel tudi okupator in je nameraval ob tem pohodu pri njih na
ropati hrano, zato je njegovo pehotno kolono spremljal tudi prate z ve vo
zovi,
e nekaj dni pred tem dogodkom je bilo predvideno, da se 3. eta 3. ba
taljona odreda prestavi k uemberku, namesto rye pa pride k Mali gori 4.
eta 2. bataljona Koevskega odreda, bataljona, ki so ga enostavno klicali
Koevski bataljon. O tej zamenjavi sta se e 28. junija sporazumela koman
danta Zapadnodolenjskega odreda in Koevskega bataljona, natanen as
odhoda ete iz Male gore, predviden za 3. julij 1942 v jutranjih urah, pa je
bil sporoen Koevskemu bataljonu 2. julija popoldan.54
Ne da bi akala na prihod zamenjave, je 3. eta 3. bataljona Zapadno
dolenjskega odreda zarana 3. julija 1942 krenila iz Male gore, e prej pa po
slala borca s kolesom, da pobere mine, ki jih je imela zakopane na cestah
pri Gorenju in Klinji vasi. Namesto z minami pa seje ta borec, e po odhodu
3. ete iz Male gore, vrnil v vas z novico, daje na stiiu cest iz Gorenja
in Plumbirta opazil mono italijansko kolono, ki gre v smeri Male gore. O

69

Joe Boldan-Silni, narodni heroj

tem so bile takoj obveene vse begunske druine, ki so v naglici zaele za

puati vas in se umikati proti Trnovcu.
Medtem se je v Malo goro vrnila patrulja osmih borcev 3. ete 3. bata
ljona Zapadnodolenjskega odreda, ki jo je pripeljal vodnik Joe BoldanSilni, da ugotovi, ali je zamenjava e prila; toda namesto tega je zvedela
za priblievanje sovranika.
Odredovci so se takoj razdelili v dve skupini, od katerih je ena pohitela
na obrambne poloaje nad vasjo, druga pa na nasprotni konec vasi z na
menom, da gre Italijanom naproti. Slednjo je peljal vodnik Joe Boldan, ki
je vzel s seboj pomonika Antona Gregoria-Jakca in pukomitraljez. Ker
ni bilo ve asa, da sovranika prestree izven naselja, se je vodnik s po
monikom in preostalima dvema vgnezdil za zid pri cerkvi in akal.
Zun^j Koevja so se okupatorjevi vojaki takoj razdelili v tri pohodne
skupine, ki so brez teav in zadrevanja prele vse ovire na cestah ter hitro
prile do Male gore. Z vpitjem je vojatvo prve kolone vdrlo v vas in zaelo
ropati. Takrat paje udarila partizanska strojnica. V nastali zmedi se Italijani
niso organizirali k resnejemu odporu, eprav so vsi streljali. Nenadzoro
vano vsesplono pukarjerge je oviralo predvsem tiste okupatorjeve voja
ke, ki so na kup vlaili ivino, da bi jo odpeljali. V spopad je kmalu posegla
e druga sovranikova kolona, ki je kar pritekla v Malo goro. Tudi njo je
skupina borcev odreda uspela kraji as zadrevati, potem pa je pod vse
vejim pritiskom sovranikovega oroja zapustila vas in se umaknila.
Med spopadom v Mali gori je odredov borec s kolesom hitel proti Sta
remu Logu, blizu Klea dosegel svojo eto in jo obvestil o prihajanju sov-

70

ranika, potem pa el za komandantom bataljona Albertom JakopiemKctimirom.

Prav tisti dan seje namre v Starem Logu mudil komandant glavnega
poveljstva slovenskih partizanskih et Franc Leskoek-Luka, h kateremu
je komandant Albert Jakopi odel na poroanje. Ko gaje kurir obvestil o
vdoru Italijanov v Malo goro, je Jakopi odhitel k svoji eti in jo prestregel
e na poti od Klea proti Staremu Logu.
Ta as so Italijani e izpraznili vas Mala gora in se zunaj nje urejali za
pohod proti Kleu. Po hitri oceni polona jt. omandant bataljona ugotovil,
da ni ve monosti za uspeno elno zoperstavljanje sovraniku, niti ne za
boni napad. V naglici je eto razdelil na tri priblino enake skupine in jih
na ugodnih mestih pretihotapil skozi vrste napredujoih italijanskih voja
kov, v njihovo zaledje. Prav gotovo je to bil v tistem poloaju edini moni
nain, da pri tako neugodnem razmerju sil zaustavijo in zavrnejo nasprot
nika. Uspeh ni izostal. Vse tri skupine odredovcev so se v sovranikovem
zaledju hitro povezale in kmalu zatem hkrati odprle moan ogenj v hrbet
e vedno napredujoi italijanski enoti.
Nepriakovani in siloviti napad je sovranika najprej zaustavil, zatem
pa ga prisilil, da seje obrnil ter poiskal reitev v paninem begu skozi Malo
goro in naprej proti Koevju. V zmedi, ki Italijanom ni dovoljevala niti ure
jenega umika, se je nek^j borcev z vodnikom Silnim pognalo za prateem
z naropano ivino in ga pod hudim ognjem preganjalo vse do Mlake. Pri
tem so partizani dobili nazaj nek^j goved in jih vrnili beguncem. Takoj po
konani akciji odredovega 3. bataljona je do vasi Mala gora priel tudi na
mestnik komandanta Zapadnodolenjskega odreda Duan Svara-Dule in
ukazal 3. eti, naj se vrne na prejnje poloaje.
Med spopadom v vasi Mala gora in pri Kleu so imeli Italijani mrtve in
ranjene, eprav tega v svojem poroilu naslednjega dne niso priznali. Po
roali so le, da so med ienjem v coni Mala gora odgovorili na ogenj par
tizanov, ki so se vgnezdili v gozdu.55 Med odredovimi borci ni bilo izgub.
Ta nastop odredove ete ni toliko pomemben zaradi izida, kolikor zaradi
izvirnega naina reevanja majhne enote v koljivem poloaju in kljub za
etnemu uspehu veliko monejega nasprotnika. Komandant glavnega
poveljstva slovenskih partizanskih et Franc Leskoek je pozneje ta primer
vekrat uporabil, ko je dokazoval, daje s prisebnostjo in sposobnostjo po
vezujoega v akciji mono zavrniti napredovanje tudi tevilnejega sov
ranika.
Tretja eta 3. bataljona odreda seje po spopadu pri Mali gori vrnila in
ponovno nastanila blizu te vasi, odkoder je nadaljevala z akcijami vznemir
janja sovranika. Tako je 6. julija zveer ostro obstreljevala italijanska stra
arska mesta in bivalia v vzhodnem delu Koevja. Ob tej akciji so Itali
jani zapisali, daje tega dne nameraval sovranik vdreti v rudnik Koevje,
a je bil pri tem onemogoen.56
Kae, daje razplet spopada pri Mali gori postavil sicer mono italijansko
posadko v Koevju v negotov poloaj. Ker ni poznala moi partizanskih

71

et, ki so nadzorovale to cono ter branile june meje osvobojenega dela Su

he krajine in prihajale do ice, s katero je bilo obdano to mesto divizijskega
sedea, ni vse do 26. julija 1942 niti poskuala ponovno vdreti v ta predel.

Med Komolcem in Urnimi seli

Po uspenem protinapadu pri Mali gori je 3. bataljon za nek^j dni pre
nesel svojo dejavnost na dolenjsko elezniko progo. Druga bataljonova e
ta in njej prideljeni minerski vod sta se zavzeto in z uspehom spravila nad
elezniko progo od Novega mesta do Ronega dola, kar je bilo v asu sov
ranikovih priprav na ofenzivo e posebej pomembno.
Sicer pa so Italijani po tej elezniki progi stalno prevaali vojatvo, mo
torizacijo in oroje za veino svojih posadk po Jugoslaviji, medtem ko
so iz tujine vlaili v svojo deelo rudnine in gorivo, predvsem za vojno in
dustrijo, ter les, hrano in drugo. Ker je v eni uri velikokrat peljalo tudi do
devet vlakov v obe smeri, je razumljivo, daje neoviran promet po tej progi
pomenil za okupatorja eno kljunih stratekih vpraanj.57 To so vedeli tudi
partizani, zato so jo kar zapored napadali.
V noi na 8. julij 1942 so diverzanti 2. ete 3. bataljona odreda med po
stajami Birna vas-Urna sela, pri km 68,3, poloili mino, na katero je za
peljal vlak 9219. Zaradi eksplozije sta se iztirili dve lokomotivi ter sprem
ljevalni, prtljani in en potniki vagon. Razbitine in pokodovana proga so
zadrali promet za 43 ur in povzroili obutno kodo; en italijanski vojak
je bil rar\jen.
Takoj zatem so li minerei naprej proti Urnim selam in pri km 66,9 po
loili pod tranice eksploziv. To je progo razdejalo v dolini treh metrov in
podaljalo popravljalna dela na njej e za pet ur.
V dogovoru z minerji iz teh dveh akcij je 8. julija 2. eta obstreljevala
straarska mesta na elezniki postaji Urna sela, prvi okoli enih zjutraj in
drugi po osmi uri. Medtem je bila za nekaj dni onesposobljena telefonska
linija za elezniki promet med Novim mestom in rnomljem. Italijanska
stran je takrat poroala o dveh ubitih nasprotnikih, partizanska stran pa
ni.
^
Dne 10. julija 1942 pred polnojo je ista odredova skupina med Birno
vasjo in Urnimi seli zagala uvajnico t. 24 in tako izboljala pogoje
za nadaljnje akcije ob elezniki progi. Ob tem je uniila e lopo za orodje
in na ve mestih odvila tranice.
e naslednji dan je nameravala odredova minerska skupina obutneje
poruiti vhod v tunel med Urnimi seli in Ronim dolom, a je pri tem padla
v mono sovranikovo zasedo. V spopadu z Italijani je bila odbita in pri
siljena k umiku. Tudi za ta primer navaja sovranikovo poroilo, da so imeli
partizani dva mrtva in ve ranjenih, o resninosti teh izgub pa ni drugih vi
rov.58
V sredo 15. julija zveer je bila odredova napadalna skupina spet na
elezniki progi pri Birni vasi in je mono obstreljevala vlak 9263. Ker so
72

Italijani kmalu dobili okrepitev, je prilo samo do krajega zastoja v prome

tu, drugih izgub ni bilo. Po teh napadih je na tem delu dolenjske eleznike
proge prilo do desetdnevnega zatija.
Naslednjega dne, tj. 16. julija 1942, je namre v vzhodno obrobje odredovega operacijskega terena vdrla mobilna skupina divizije Isonzo in za
asno preusmerila vojake nastope njegovega 3. bataljona. Ta zelo gibljiva
sovranikova divizijska enota je bila sestavljena iz 1. bataljona 23. pehot
nega polka Como, oddelka 98. legije rnih srajc, baterije minometov
81 mm in karabinjerjev, vsega skupaj ez in,'0 mo. eprav seje skupina
maloprej vrnila s h^jke proti hrvakim partiza; om v Gorskem kotaiju, je ta
koj odla v nasilno oglednitvo severozahodnega predela Koevskega Ro
ga. Ocenjujemo, daje za to bilo ve razlogov.*
Kar najbolj natanno je hotela ugotoviti ognjeno mo in organiziranost
obrambe partizanskih enot, ki so se zadrevale na irokem prostoru tega
gorskega masiva. Ker je okupator imel precj podatkov o takratnih prebi
valcih Roga, je hotel z nenadnimi in monimi prodori uniiti imve ive
sile in zaledne moi partizanstva. Med predrznimi pohodi naj bi njegovo
vojatvo odkrilo in uniilo tudi bolninice, delavnice, tabore in druge par
tizanske objekte, o katerih se je po dolini oziroma med civilnim prebival
stvom precj vedelo.
Poleg tega je vodstvo italijanskih operacij z akcijami mobilne skupine
hotelo ustvariti vtis, da gre e za zaetek splonega napada na Rog, in je ra
unalo, da bo nasproti temu partizanska stran zbrala k zavarovanju in od
poru imve svojih enot, ki bi jih potem zlahka unievalo njegovo topnit
vo in letalstvo. Tudi bi italijanski komandi ustrezalo, e bi vpadi njenih
udarnih enot pregnali partizane z Roga proti mejam Ljubljanske pokrajine,
kjer bi jih, oslabljene, nepovezane in manjtevilne, dosti laje unievala.
Zato so bili nastopi te pohodne enote tako nenadni in nasilni. Bili so ofen
zive v malem, ki so v sebi nosile vse lastnosti, metode in cilje bliajoega
se velikega unievalnega pohoda zdruenih italijanskih divizij. Tudi za nji
mi so ostajali pobiti civilni prebivalci ter oropane in pogane domaije.
estacgstega julija 1942 dopoldan seje na eleznikih postajah Urna se
la in Novo mesto izkrcalo po okrog 500 mo mobilne skupine divizije Ison
zo. Okoli 12. ure seje prva skupina razvila v iroko fronto strelcev in kre
nila prek Urnih sel do Novega Ljubna. Na tej poti so Italijani ubili prestra
enega civilista Blaa Dolinarja, zagali dve hii in grajsko pristavo pod Sv.
Vidom (k. 536) ter pobrali 10 mokih, ki so v nadaljevanju poti morali iti
pred njimi kot zaita in talci.
V
Novem Ljubnu seje enota razdelila v dve pohodni koloni. Ena je kre
nila v ienje gozdnih okoliev Mraeva in Prapre, druga pa je skozi Drganja sela, odkoder je civilno predhodnico poslala domov, prila v Suicah
na cesto, ki pripelje iz Urnih sel, in nadaljevala proti Dolenjskim Topli
cam. V ta krc je vdrla okoli 15. ure, kmalu nato pa se ji je pridruila e dru
ga kolona, kije prila prek Gradia. V Toplicah je okupatorjeva vojska os* Nek^j teh omenja tudi Radko Poli, Belokranjski odred, str. 294 in 295.

73

tala do naslednjega dne in medtem, do 3. ure zjutraj, obstreljevala predel

podrokih vasi in obmoje Pogorelca.59
e kmalu po odhodu Italijanov iz Urnih sel je la 2. eta 3. bataljona
odreda na poloaje med Meniko vasjo in Sela. Ko je zveer ugotovila, da
bodo Italijani prenoili v Dolenjskih Toplicah, je o tem nemudoma telefon
sko obvestila tab 5. grupe odredov.* Po tem poroilu je bilo jasno, da ne
gre za navaden in kratkotrajen vpad sovranika v Toplice. Ukazani so bili
poostreni ukrepi budnosti vsem organom, skupinam ter glavnim in po
monim zalednim ustanovam, ki so takrat bile na Rogu in na njegovem ob
moju, od Podturna do rmonjic ter od Smuke do Kope. Politini komisar
5. grupe Joe Nose-Tone pan pa je med partizani v zaledju zbral veje te
vilo puk in bomb, z njimi opremil okrog 20 borcev in jih e ponoi poslal
2. eti kot okrepitev.
V
noi na 17. julij 1942 je na iroko okolico Dolenjskih Toplic legla zelo
gosta megla in ostala vse jutro, kar je vidljivost skualo na samo nekaj
metrov. To so izkoristili Italijani in se v njenem zavetju v dveh kolonah od
pravili proti srediu severnega poboja Roga; z eno v smeri Poljan in dalje
proti Podstenicam, z drugo pa mimo Podhoste proti Topli rebri in Komol
cu. Zaradi megle sta se obe gibali zelo poasi.
Ko je 2. eta 3. odredovega bataljona zaznala sovranikov premik v
smeri Roga, je sestavila mono bojno skupino in jo poslala v zasedo nad
cesto Podtum-Poljane. Ob 9. uri je njen komandir Ivan Picelj-Jon po te
lefonu sporoil tabu 5. grupe, daje po dolini sliati mono brnenje avto
mobilov, sicer pa da ni na poloajih ni novega.60 Komandir Picelj ni vedel,
da ropot povzroajo italijanski vojaki tovornjaki, ki so takrat dovaali ok
repitve v postojanko Soteska.
Nekaj pred 11. uro je predhodnica pobonice sovranikove leve kolone,
kije ubirala smer Poijane-Podstenice, prila do zasede 2. ete 3. bataljona
odreda. eta je v zaiti megle pustila sovranika, da se ji je priblial, nato
je nanj odprla ogenj. Nekaj Italijanov seje hitro uredilo k odporu in zaelo
streljati nazaj, vendar pa pukaijenje v vse bolj gosti megli ni imelo vejega
uinka. Medtem je ostali del napadene sovranikove skupine priel bor
cem v zasedi za hrbet, jih napadel in razgnal. Po lastnem poroilu so bili
med Italijani en mrtev in dva ranjena61 Partizani so izgubili enega borca
Medtem ko seje pobonica sovranikove leve kolone otepala partizan
ske zasede, je njena glavnina nadaljevala pot proti Podstenicam, prav tako
tudi druga kolona, ki ves as pohoda do Komolca ni prila v stik s partizani.
Po spopadu v dolini in ugotovljeni smeri sovranikovega gibanja so morale
tudi druge ete odreda opraviti veje zavarovalne premike. Naprej so se
okrog 11. ure prestavili telefonisti iz bliine Podturna vije v gozd, zato so
tabi tega dne ostali brez neposrednega stika z opazovalnicami. Del 1. ete
3. bataljona je okrog poldne odel iz uemberka na cesto Dvor-Lae, 3.
eta istega bataljona je takoj poslala mono ogledno skupino proti Koevju,
na Smuko pa je bila poklicana tudi 4. eta 1. bataljona. Slednja seje po ju* Tisti as so borci na poloajih imeli telefonsko zvezo z zaledjem.

74

Dolergske Toplice

riu pri Marini vasi napotila v smeri uemberka, da bi se tam sela s 1.

slovenskim proletarskim bataljonom Toneta Tomia, ki gaje iz Ambrusa
proti Laam napotilo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et.
Da okrepi bojno mo enot v Rogu in Suhi krajini, je tab 5. grupe od
redov poklical iz Belokranjskega odreda skupino okrog 30 borcev in jo pod
redil tabu Zapadnodolenjskega odreda. Znano je, da je namestnik koman
danta Belokranjskega odreda Duan Majcen-Nedeljko krenil z delom 2.
bataljona proti Podstenicam, vendar ni podatkov, ali so se in kje so se tak
rat belokranjci spopadli s premino skupino divizije Isonzo.
Na nevarnost polona so zatem opozorili vse, ki so bili v okoliu Peke,
Cinka, Kraljevega kamna in Podstenic. Med drugim so pripravili in nasled
njo no izvrili preselitev bolninice Dale hrib, v kateri so se zdravili pred
vsem huje ranjeni. Z drugimi nalogami zadoleni in za boj nesposobni so
se umaknili globoko v gozdove, proti Ribniku.
Popoldne je italijanska kolona, kije bila namenjena na Podstenice, do
segla svoj cilj in se takoj zaela utrjevati. e v prvi uri bivanja na tem pro
storu je izropala in zagala partizansko ambulanto, ki so jo bili kom^j mesec,
dni prej uredili v vili nemkega kneza Karla Adolfa Auersperga. Odkrili
so telefon in pretrgali zvezo z dolino, razdejali nekaj delavnikih barak,
manje skladie, nek^j zasilnih lp in hlevov, uniili nekaj vprenih voz
in drugo. Obenem so si uredili vse potrebno za prenoitev.
Ko je v bliini Podstenic pritajena 1. delavska eta 5. grupe odredov
zveer ugotovila, da Italijani ne bodo odli, seje okrog pol osmih umaknila
v smeri Starega Loga.
Samo nekaj ur za prvo je zakljuila pohod tudi druga sovranikova ko
lona, kije med Peko (k. 912) ter Sv. Petrom (k. 889) in Toplo rebrijo e za

dne prila na Komolec. Ker je bilo predvideno, da tu ostane, seje vojatvo

razporedilo po opuenih koevskih hiah, ve deset svojih mul pa so
segnali skupaj na junem koncu vasi, kjer naj bi ostale do jutra. Neoviran
celodnevni pohod skozi koevske gozdove je Italijane navdal s pretiranim
obutkom varnosti, zato so se zavarovali le povrno. In kakor najvekrat
v taknih primerih, so morali to drago plaati.
O njihovem prihodu in nastanitvi na Komolcu sta bila prva obveena
tab odreda in njegov 3. bataljon, prek glavnega pove\jstva pa tudi 1. udar
ni bataljon Toneta Tomia. Komandant 3. bataljona odreda Albert Jakopi-K^jtimir je takoj zael pripravljati napad in v ta namen doloil veino
svoje 3. ete, ki je bila pri Mali gori ter sta jo vodila politini komisar Rado
kraba-Gorazd in zaasni komandir Branko Defar-Striek. Prav tako tisti
del 1. ete, kije opoldne priel iz uemberka na Lae, ter borce 2. ete,
ki so bili zjutraj na poloaju pri Meniki vasi in so se medtem e vrnili na
Rogorelec. Slednje sta za akcijo prevzela etni operativni oficir Ivan Kramar-Ge in politini komisar Florjan Pelko-Cvetko. Zaradi velike oddalje
nosti so 3. eto s kamionom prepeljali od Male gore do La, tako daje do
polnoi e dospela k Topli rebri. Tam sta se takrat sela komandanta Albert
Jakopi-Kajtimir in Stane Semi-Daki ter pripravila podroben nart napa
da na Komolec.
Vodnik 3. ete Franc Zavodnik-Jon, ki je e od popoldneva opazoval,
kako se Italijani razporejajo po vasi, je pomagal pri tehtanju in nartovanju
akcije. Dogovorjeno je bilo, da 3. eta 3. bataljona odreda zasede poloaje
s severozahodne strani vasi pod k. 868, do ceste, ki pelje v Spodnjo Toplo
reber, in odtod zane z napadom. Desno od nje nag bi delovala 3. eta Tom
ievega proletarskega bataljona, v njenem podaljku proti jugu in jugo
vzhodu, 200 do 400 m dale od vasi, pa e njegovi 2. in 1. eta. Severno od
3. ete 3. bataljona odreda, pred k. 844, se razporedi del 1. ete in vzhodno
od nje, pod k. 827, v smeri Peke, e del 2. ete 3. odredovega bataljona.
Slednji dve eti naj bi sovraniku prepreili umik proti reki Krki.
e v jutranji temi so se borci natanko po nartu pritihotapili na svoje po
loaje. Prila ni samo 1. eta 3. bataljona odreda.
Okoli 5. ure zjutraj 18. julija 1942 je prva poila puka 3. ete3. bataljona
odreda; Branko Defar je bil urneji od italijanskega straarja ob enji. Nato
je sledil moan pritisk ete na vas. Z nekoliko vijih poloajev so njeni borci
juriali do prvih hi Komolca in dosegli zaetni uspeh. Uniili so bajto, v
kateri je bilo najbolj izpostavljeno mitraljeko gnezdo, in pri tem zaplenili
lahko strojnico, tri puke, pitolo, nekaj bomb in drugo opremo.62
Medtem so pod poveljstvom komandanta Staneta Semia napadle tudi
ete Tomievega bataljona, ki so se med napadom morale bliati vasi po
rahli vzpetini. Najteje je bilo za 1. eto, kije pod poveljstvom komandirja
Albina Dolaka po strmini navzgor napadala juni del vasi, kjer so bile na
kupu privezane mule. Z dvema pukomitraljezoma in polovico strelcev je
Dolakova enota povzroila veliko rtev med Italiani in kodo njihovi to
vorni ivini pri vodnjaku.63 Tudi proletarski eti sta odlono naskakovali
sovranika in ga naganjali v zaklone.

76

Pri obraunavanju s strojninim gnezdom na severnem koncu vasi se

je odredova eta toliko zamudila, da so se Italijani v hiah kar hitro orga
nizirali k obrambi, nato pa zaeli nadlegovati in ovirati napredujoe parti
zane. Potem je minilo precj asa v medsebojnem tipanju, obstreljevanju,
izzivanju in zavraanju. Borci so postopoma izgubljali pobudo v akciji, Ita
liani pa pridobivali na asu.
Okoli 9. ure je na Komolec prila sovranikova kolona iz Podstenic in
pomembno okrepila poloi napadenega. Kmalu nato je Italijane podprlo
e topnitvo iz doline. V novo nastalem vza_ ju in poloaju so italijanski
vojaki zaeli organizirati izpade. Prve njihove, poskuse na k. 868, tik vasi,
so odbili borci 3. ete 3. bataljona odreda, zato je bilo tja kmalu usmerjenih
vse ve sovranikovih topovskih in minometnih granat. Takrat bi bila mo
rala to odredovo enoto podpreti 1. eta 3. bataljona odreda, ki pa je med po
tjo na Komolec zala, tako daje njen poloaj ostal prazen oziroma nezava
rovan. In prav v tisto smer so okupatorjevi vojaki nsgboij pritisnili.
Ko so Italijani v tretjem naletu prisilili partizanske ete, da so zaele za
puati prizorie boja, so preli v sploen napad. Ta ni trajal dolgo in ni bil
vejega obsega, zato borcev ni resneje ogrozil. Vojatvo mobilne skupine
divizije Isonzo je potrebovalo le toliko asa, daje pobralo tevilne mrtve
in ranjene, jih naloilo na kmeke vozove, se uredilo k pohodu in krenilo
za Sotesko. Med Sv. Petrom in Peko pa jih je priakal in mono napadel
Ivan Kramar-Ge z borci 2. ete 3. bataljona odreda. Italijani so tekli skozi
Mrzlo dolino naprej proti reki Krki.
V
popoldanskih urah so se tudi odredove ete vrnile v svoje tabore, 1.
delavska eta 5. grupe, ki seje umaknila v smeri Starega Loga, pa je prila
nazaj na Podstenice ele naslednji veer.64
O izgubah v boju na Komolcu je ohranjeno le okupatorjevo poroilo, ki
pravi, da so 18. julija 1942 na Topli rebri prili njegovi vojaki v spopad s ko
munisti in da so pri tem bili ubiti 1 podporonik, 1 narednik, 1 peak in 2
faistina vojaka; ranjeni pa so bili 1 kapetan, 11 peakov in 1 topniar. Ra
njene so ob 20. uri prepeljali v 54. terensko bolninico. Za izgube na na
sprotni strani niso vedeli.66
Do danes zbrani podatki o partizanskih izgubah priajo, da so padli trije
borci iz odreda in en borec iz proletarskega bataljona Toneta Tomia* Ra
njenih je bilo 6, tirje iz odreda in 2 iz proletarskega bataljona. Vojni plen
v oroju je znan samo tisti, ki je e omenjen pri unienju mitraljeke po
stojanke ob zaetku akcije. Posebej pa velja omeniti vsaj 30 pobitih itali
janskih mul, za katere so se Italijani tako zagrizeno borili.
eprav je bil konec boja, ki je tr^al okrog pet ur, mono podoben za
kljuku jurine akcije pri Marini vasi, je treba tudi ta spopad oceniti kot
partizanski uspeh. Imel je velik odmev med civilnim prebivalstvom od
Dolenjskih Toplic do uemberka in po vsej Suhi krajini.
*
Ti podatki so zbrani predvsem po zaslugi Francita Strleta. Med padlimi iz odreda sta bila
Tone Fifolt iz Jurke vasi in Tone Sadar iz Krke.

77

Ivan Hrovat-an, narodni heroj

Kae, daje morala premina skupina divizije Isonzo popraviti slab od

mev poraza na Komolcu in uniiti, kar je e ostalo po njenem prvem vdoru,
zak^j e 20. julija jo spet sreamo na pohodu na Rog. Iz Soteske, kamor so
predtem pripeljali e ostali del te mobilne skupine, so li Italijani skozi Pod
turn ter po roki cesti proti Podstenicam in Pogorelcu.
V
tem predelu seje sicer stalno zadrevala 2. eta 3. bataljona odreda,
ki pa je tega dne e zarana poslala svoje bojne patrulje v smeri Novega
mesta, Urnih sel in rmonjic. Koje tab odreda dobil poroilo o sovra
nikovem prodiranju na Podstenice in obvestilo, da ima 2. eta veino bor
cev na terenu, je na ogroeno obmoje poslal 3. eto istega bataljona in 30
mo Belokranjskega odreda ter o tem obvestil glavno poveljstvo. Ni ohra
njeno vrsto dokazilo o vejem spopadu ali boju ob tem sovranem vdoru,
zato lahko sklepamo, da je bil zaradi nepriakovanega vdora, velike pre
moi Italijanov ter z namenom, da se zavaruje iva sila in imetje na tem
prostoru, ukazan umik. K temu sklepu navaja tudi sled v delovodniku
glavnega poveljstva, kjer je za 20. julij 1942 zapisano, daje bil tabu odreda
poslan nalog za evakuacijo.66
Tega dne je glavno poveljstvo, sprio zaetka okupatorjeve splone
ofenzive proti partizanom v Ljubljanski pokrajini in njegovih vdorov na
obmoje Roga, odloalo o tem, ali bo celotno vodstvo osvobodilnega giba
nja - CK KPS, IO OF in glavno poveljstvo - prisiljeno oditi na Gorenjsko
ali ne. Premik naj bi varovala Tomieva brigada, ki je v ta namen e bila
zbrana v Novem Bregu. Po dolgi seji je bila takna reitev zavrnjena.67
To pot so Italijani na Podstenicah pogali polovico vasi in olo, na Po
gorelcu pa vse hie.

78

Po tem sovranikovem vdoru je 3. eta 3. bataljona odreda dokonno

ostala v predelu Pcdstenic, iri prostor Stari Log-Mala gora pa je za nek^j
nadaljnjih dni zavarovala eta novoustanovljenega 2. bataljona 1. sloven
ske udarne brigade Toneta Tomia.
Samo dva dni zatem, 22. julija 1942, je mobilna skupina divizije Isonzo
spet prila prek Dolenjskih Toplic v Podturn. Glavno poveljstvo sloven
skih partizanskih et je priakovalo, da bo sovranik ubral smer prejnjih
dni, zato je organiziralo odpor z mono in okrog 2 km dolgo zasedo nad Ro
ko cesto, od Podturna skoraj do odcepa C ' vanove poti. Dobro razporejeni
in mono oboroeni borci 1., 2. in 3. ete 3.1 ataljona odreda, skoraj popolna
oba bataljona udarne brigade Toneta Tomia in dve eti, sestavljeni iz za
varovanja 5. grupe odredov, delavnic, bolninic in drugih pomonih enot,
so tega dne ves dopoldan zaman akali italijanske vojake. Ti so iz Podturna
li po dolini potoka rmonjica do Poljan. Tam seje boni oddelek odcepil
in se pri k. 480 pod Zeleno gorico usmeril poprek na ervanovo cesto,
glavnina z okoli 800 momi pa je nadaljevala pohod skozi Stare age do rmorjic. Desna pobonica seje neovirano pomikala po ervanovi poti pro
ti Ribniku in dalje skozi tale, v smeri Komame vasi.
Napak obveeni o smeri sovranikovega pohoda so kmalu za njim kre
nili po isti poti tudi partizani delavske ete pri 5. grupi odredov, ki so se jim
pod Jelenico pridruili e zaposleni v oroarski delavnici in glavni tehniki.
Za temi je okrog poldneva la po isti poti e skupina prebivalcev iz Dolenj
skih Toplic in Podturna, ki nikakor niso hoteli priti v roke okupatorjeve
vojske.
Pisana mnoica umikajoih je hitro in brez ovir prila do odcepa, ki
se s ervanove poti obrne za Smrenik in Komarno vas, ter od tod nadalje
vala pot mimo Bukove gorice (kota 840) do velikih koenic, razpetih med
obe omenjeni vasi. Tu seje lana, ejna in zdaj e brezskrbna mnoica lotila
polnih eerj prav v trenutku^ ko je bila bona kolona italijanske vojske e
na pohodu od Ribnika skozi Stale in proti Komarni vasi. Nakljuje je ho
telo, da so partizani in civilisti maloprej konali z obiranjem sadja in se la
godno urejali v vrsto, ko sojih Italijani opazili in zaeli ostro obstreljevati.
Majhna razdalja do gozda je napadene reila, da so se umaknili brez izgub
in se nato, razbiti v majhne skupine, naslednje dni vraali v enoto oziroma
delavnice.68
Sovranikova kolona ni zasledovala razbite partizanske skupine, ker je
bilo kmalu zatem sliati streljanje iz Komame vasi. Kae, da seje tam neki
oddelek premine skupine spopadel s eto Belokranjskega odreda, ki je
prav takrat zapuala operacijsko obmoje Zapadnodolenjskega odreda.69
V nadaljevanju poti je ista kolona mobilnega oddelka divizije Isonzo pri
la do prazne koevske vasice Topli vrh in se tu nameravala spoiti. Takrat
jo je napadla 1. eta proletarskega bataljona brigade Toneta Tomia, ki ga
je vodil komandant Stane Semi-Daki. Okupatorji n^j bi v tej akciji imeli,
po lastnem poroilu, mrtvega enega oficirja in ranjenih 15 vojakov. Na par
tizanski strani je bilo ranjenih 8 borcev, med temi dva huje, od katerih je
eden v partizanski bolninici umrl.70

Po konani akciji so Italijani pogali e tiste hie v Toplem vrhu, ki niso

pogorele med bojem. Potem so zagali e blinje Griice in nekaj hi v rmonjicah, kjer so se do noi sele vse njihove kolone in tam ostale do na
slednjega dne.
Sovranikovo premino skupino je 23. julija 1942 odpeljal njen koman
dant polkovnik Ciancabille iz rmonjic proti Gorjancem, torej v nasprot
no smer od dotlej ogledovanega prostora. To naj bi partizansko poveljstvo
zavedlo, da so italijanski ofenzivni pritiski na Koevski Rog za dalji as
prenehali. ez dan je la skupina skozi Travni dol in Laze do Podgrada, kjer
je brez uspeha preesala iro okolico.
Ker so v noi na 25. julij ete Belokranjskega in Krkega odreda uspe
no napadle italijansko postojanko Hrast pod Gorjanci, je la mobilna enota
divizije Isonzo 25. julija ponovno na to obmoje in ves dan natanno pre
iskovala trikot med Podgradom, Gabrjem in Teko vodo, zveer pa se je
umaknila v Novo mesto.
Tridnevna sovranikova odsotnost na Rogu je borce 3. bataljona odreda
e zvabila, da so li napadat elezniko progo, seveda zopet med Urna sela
in Birno vas. Ker so bili zdaj Italijani z vsakim dnem bolj obutljivi za ne
moteno obratovanje eleznikih zvez, so bili njihayi povrailni ukrepi ob
zastojih na njih vse bolj surovi. Pri tem je levji dele okupatorjeve mae
valnosti veljal civilnemu prebivalstvu, kije ivelo v bliini kraja partizan
ske akcije. Primer, ki ga navajamo v nadaljevanju, vsebuje vse znailnosti
takne akcije, od sodelovanja terena z borci do podivjanosti okupacijske
vojske.
V soboto 25. julija 1942, okoli poldesetih zveer, so odli tirje minerei
3. bataljona odreda z bratoma Stanetom in Francem Erjavcem iz Velikega
Podljubna na elezniko progo med postajo Birna vas in blinjo uvajnico
t. 21, v kateri je bila stalna italijanska straarska skupina. Pri km 69 so od
vili spojke tranic, nato pa tranice razklenili s pragovi vred. Nek^j pred
polnojo je z normalno hitrostjo pripeljal tovorni vlak 9283; njegovo osebje
ni opazilo okvare. Uspela diverzija je dvignila in obrnila okoli 40 m proge
ter povzroila polnih 15 ur zastoja v prometu.71
Ze med popravljanjem proge so Italijani aretirali enega od obeh parti
zanskih sodelavcev, Franca Erjavca, ker je stanoval najblije kraju napada.
Ko pa so popravilo konali, so krenili v maevalni pohod nad okoliko ci
vilno prebivalstvo. e posebej so se spravili nad lane druine Erjavec in
Jeni, slednjim so e zagali stanovanjsko hio in gospodarsko poslopje.
Vsem so uniili ali odnesli vse imetje ter jih pustili gole in bose. Med tem
poetjem so po Ljubnu zagali e 30 zidanic in vse, kar je bilo v njih.72
Mobilna skupina divizije Isonzo je proti koncu julija ponovno in za
dnji pred roko fazo ofenzive usmerila svoje oddelke na Koevski Rog, to
pot v njegov jugovzhodni predel.
V sredo 29. julija je prila iz Semia do Urnih sel, od tod krenila v
ienje izseljenega Travnega dola in Sea, nato pa skozi rmonjice in Komamo vas do blinjega Travnika in Ribnika. Po prenoitvi na Stalah se je
naslednji dan zarana vraala proti Komami vasi, kjer jo je mono napadla

80

Tomieva brigada. V boju, kije trajal dober del dneva, so borci imeli ene
ga mrtvega in osem ranjenih, niedtem ko za rtve pri Italijanih ni zanes
ljivih podatkov. Sovranikove enote so se zatem hitro umaknile prek Crmorvjic do Vric- in Sel nad Semiem, kjer so prebile no.
V petek 31. julija je ta skupina z okrog tiso momi krenila nazaj po isti
poti proti Koevskemu Rogu, vendar samo skozi Kle do Planine. Potem
ko je do temeljev pogala ti dve vasi, seje obrnila na jug in odla v sredie
Bele krajine.
Dopoldne tega dne je italijanski topniki o. ielek pri Oneku, blizu Ko
evja, mono obstreljeval ago Rog in njeno OKolico. To je sprio ponov
nega gibanja mobilne skupine v tej coni terjalo obrambne ukrepe partizan
skega poveljstva. Borci bataljonov Tomieve brigade in et 3. bataljona
Zapadnodolenjskega odreda so bili poslani na poloaje, da bi branili osrje
Roga, medtem ko je ljudstvo delavnic in drugih skupin odlo v varneje
predele. Razvoj poloaja popoldne pa je dovolil, da so se e zveer vsi vrnili
na prejnja mesta.
Premikom oddelka divizije Isonzo podnevi so sledile akcije borcev
odreda na elezniki progi ponoi. V zadnjih julijskih dneh so kar dvakrat
zapored zadrale promet na njej.
V noi na 30. julij se je predoru Peenik pri Lazah pribliala s severne
strani bojna skupina 2. ete 3. bataljona odreda in z ognjem napadla tam
kajnji sovranikov oddelek za zavarovanje. Medtem so minerei koman
dirja Joeta Slapniarja-Jota nastavili v vzhodni del tunela mino; njena
eksplozija je za nekaj ur prekinila promet.73
Naslednji veerje ista enota na elezniki progi med Birno vasjo in Urnimi seli, pri km 67,4, odvila in mono odrinila eno tranico. Tu seje kmalu
zatem v naletu iztiril tovorni vlak 9283, kar je hudo pokodovalo lokomo
tivo in progo v dolini dveh polj. Razdejanje je prekinilo promet za ve ka
kor 11 ur.74
Tem diverzijam na elezniki progi je sledila ena naj vejih na dolenjski
progi, kije bila za dalji as tudi zadnja tovrstna akcija Zapadnodolenjske
ga odreda oziroma njegovega 3. bataljona.
Z namenom, da prispeva k razbremenitvi pritiska sovranikove ofen
zive na enote 3. grupe odredov, se je tab 5. grupe odloil mono napasti
elezniko progo. To nalogo je zaupal odredovemu 3. bataljonu; ta sije za
akcijo izbral redni tovorni vlak 9292, ki naj bi 12. avgusta 1942 okoli 7. ure
zjutraj peljal od Urnih sel proti Birni vasi.
Komandant bataljona Albert Jakopi-Kegtimir je iz 2. in 3. ete ter mi
nerskega voda sestavil tri skupine, ysako z okrog 25 do 30 momi, ki so po
leg puk imeli skupaj e 5 ali 6 lahkih strojnic. Pridruila sta se jim e ko
mandant in politini komisar 5. grupe Janez Hleb-iro in Lado AmbroiNovljan.
Ko je komandant Jakopi izdelal nart napada na vlak, gaje pred od
hodom k Urnim selam narisal na zid pogane hie v Podstenicah ter vsem
udeleencem razloil njihovo razporeditev na progi, naloge in potrebno ob
naanje med akcijo.75

81

Enajstega avgusta zveer so se dobro razpoloeni borci odpravili na pot

in e v temi prvih ur naslednjega jutra prili do eleznike proge. Okrog 6.30
so minerei pod vodstvom komandirja Joeta Slapniarja pri km 69,4 mo
no razklenili tranice in prepustili poloaj prvemu bojnemu oddelku, ki sta
ga vodila komandant in politini komisar grupe Janez Hleb in Lado Am
broi, vsak s svoje strani proge. Pri skupini za naskok na zadnji vagon je
bil komandant 3. odredovega bataljona Albert Jakopi.
Malo pred sedmo uro zjutraj je pripeljal priakovani vlak, kije med dru
gim vozil kromovo rudo iz Albanije in tobak; spremljalo gaje 13 vojakov
72. pehotnega polka, namenjenih domov na dopust. Na pretrganem delu
proge seje vlak iztiril, lokomotiva seje prevrnila, prednji oklepni vagon se
je zarinil v peeni nasip in se razbil.
Z bombo in nekaj streli v vagon so borci prve bojne skupine hitro ob
vladali Italijane, ki se skorsg niso upirali. Zatem so odprli vseh sedem va
gonov ter v njih nali ivino, usnje, tobak, med, milo, lenike in drugo. Ko
so se vsi do dobrega naloili in jih je e priganjala asovna stiska, so vagon
zagali ter se uredili k umiku. Vlak je bil popolnoma unien.
Kmalu po zaetku akcije je odredov oddelek, kije el v zavarovanje pro
ti Birni vasi, demonstrativno napadel sovranikove vojake v tamkajnjih
bunkerjih in utrjeni postajni zgradbi. Italijani so takoj odgovorili s strelja
njem, v pregon za partizani pa si niso upali. Zato pa je e med trajanjem ak
cije na vlak krenila njihova motorizirana skupina iz Novega mesta proti
Ljubnu nad Urnimi seli. e preden pa je prila na prizorie, so se borci
3. bataljona in poveljstvo 5. grupe e pomikali prek uic v zavetje koev
skih gozdov.76
Ob iztirjenju vlaka in napadu na vagone je bilo ubitih osem in ujetih pet
italijanskih vojakov,* medtem ko na partizanski strani ni bilo rtev. V po
roilu poveljstva 11. armadnega korpusa so zapisali, daje v tem napadu iz
gubilo ivljenje 12 njihovih vojakov, eden pa seje reil. Uporniki da so pri
tem zaplenili devet puk.77
Odstranjevanje razbitin transporta in popravljanje proge je 86 ur zadr
evalo promet na njej, in to prav v asu, ko so po njej prestavljali velike ita
lijanske enote, namenjene za glavni napad na Rog.
Le dobro uro za borci odreda je proti Dolenjskim Toplicam speilo tudi
500 faistov grupacije M, preprianih, da bodo partizane prestregli e v
dolini; toda partizani so se to pot e pod Rigljem naravnali v smeri Podstenic. Glavnina tega italijanskega vojakega oddelka seje v Dolenjskih To
plicah nastanila v tamkajnji zdraviliki stavbi, manje skupine pa so se
razpodile po okolikih vaseh, v lovu na moke, ki so jih nato odpeljali v in
ternacijo.
Dne 13. avgusta je tab 5. grupe odredov sporoil glavnemu poveljstvu,
da namerava napasti sovranika, kije v Topliki dolini, zato prosi za sode
lovanje monejega oddelka udarne brigade Toneta Tomia. Sam je v tis
tem trenutku imel na voljo le polovico 3. bataljona odreda, ki gaje razpo* Ujete Italyane je pet dni pozneje, med ofenzivo na Rog, reil faistini bataljon M.

82

Nalog taba Zapadnodolenjskega odreda komandiiju 1. ete 3. odredovega bataljona

redil na poloaje med Podturnom in Podhosto. Zvezo s tabom tega bata

ljona pa je doloil na agi v Podstenicah.78 Glavno poveljstvo je pronji ust
reglo in napotilo na Podstenice dve eti maloprej ustanovljenega 3. bata
ljona Tomieve brigade, ki sta jima poveljevala Albin Gr^jzer in Anton
Marincelj - J anko.
Vendar tega dne faisti niso li v gozdove po roki cesti. Iz Dolenjskih
Toplic so se prestavili do Soteske in od tam po dolini Krke do Dvora, kamor
so prili sredi popoldneva in se tu ustavili. Partizanski obveevalci niso
mogli ugotoviti njihovega tevila, nateli pa so 58 njihovih tovornjakov.
O prihodu sovranika je tab odreda takoj obvestil glavno poveljstvo in
obenem prosil za pomo. Komandant Martin Kos-Martinov ni vedel, da sta
na sektor Podstenic e dopoldne odli eti Tomievega bataljona in da je
komandant odredovega 3. bataljona Albert Jakopi pritegnil v obrambo
Roga s strani Dolenjskih Toplic poleg svoje 2. in 3. ete tudi veji del 1. ete.
Zato je komandant odreda razpolagal za zavarovanje prostora med Laa
mi in Krko samo s 15 borci 1. ete 3. bataljona, s svojim zaitnim vodom
in 1. eto 1. odredovega bataljona, ki jo je tja v naglici prestavil s Pugleda
pri Starem logu, skupaj z 58 momi.79
Koje glavno poveljstvo ugotovilo, daje nevarnost italijanskega vdora
prenesena s toplikega na uemberki prostor, je tja takoj preusmerilo e
te Tomievega bataljona, obenem pa tabu odreda naroilo, naj e pred
jutrom naslednjega dne izvri napad na Dvor. Pri tem da lahko uporabi tu
di eto Krkega odreda, ki se je zadrevala nad Sotesko, na levem bregu
Krke. Vodstvo akcije je bilo zaupano komandantu Kosu, kije zdaj imel v
ta namen na voljo 209 borcev in je hitro zael pripravljati nart napada.
Prav takrat je bil do podrobnosti pripravljen tudi nart velike italijanske
operacije, za katero je general Robotti izdal naslednji ukaz: S premiki dne
13. t. m. so vse angairane sile dosegle zaetno dislokacijo,... ki se nanaa

83

na kompleks 3 bis (ofenzivno etapo 3 B - op. V. K.). Zato odrejam ..., da

se ob zori 14. t. m. zano premiki, doloeni za dan X.80
Dan X je pomenil datum zaetka splonega sovranikovega napada na
Koevski Rog.

VIRI
' Ferle, Druga grupa odredov, str. 312.
Prispevek: Janez Perovek-Pelko.
Prispevek: France Smrke-Jot.
4 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
5 Prav tam.
6 Povede vije komande italijanskih oboroenih sil Slovenya-Dalmacvja z dne 8. junija 1942
za unienje narodnoosvobodilnih enot v Sloveniji, Zbornik VI-3-144; Razmestitev podrejenih us
tanov in enot vi^je komande oboroenih sil Slovenija-Dalmacija z cine 1. novembra 1942, Zbor
nik XIII-2-117.
7 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1942, Zbornik VI3-171; Franci Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 431^44, v nadaljnjem: Strle, Tomieva
brigada.
8 Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 441-443.
9 Ustni vir: Franc Vrhovek-ierka.
10 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1942, Zbornik VI3-171.
' Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 456 in 457.
' 2 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, druga izdaja, str. 290, v nadaljnjem: NOV na Slovenskem, druga izdEya, str. 290.
13 Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 455 in 456.
14 Prav tam, str. 457.
15 Poroilo taba 5. grupe odredov glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et z dne 13. (~
julija 1942, arhiv CK ZKS, dokument t. 5467, v nadaljnjem: A CK ZKS.
16 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu z dne 13. julija 1942, A
CK ZKS 5626.
'7 Prav tam.
's Prav tam.
19 Poroilo taba 5. grupe odredov glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et z dne 13.
julija 1942, A CK ZKS 5467; prispevek: France Smrke-Jot.
20 Prispevek: France Smrke-Jot.
21 Poroilo taba 5. grupe odredov glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et z dne 13.
julija 1942, A CK ZKS 5467; prispevek: France Smrke-Jot.
22 Prispevek: France Smrke-Jot.
23 France Smrke-Jot, Kronika Suhe krajine, Borec 1972-10, str. 530-535.
24 Prispevek: Alojz Rajer-Miko.
25 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
26 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih
et z dne 15. julija 1942, A CK ZKS 5624.
27 Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 466.
28 Operativno poroilo komande 11. armadnega korpusa z dne 16. julija 1942, Zbornik-VI3-173.
29 Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 464.
30 Duan vara-Dule, Idealna zaseda - polovien uspeh, Vojaki informator 1963-1, str. 50
in 51, v nadaljnjem: vara-Dule, Idealna zaseda - polovien uspeh.
3' Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 470.
32 Prav tam, str. 473.
33 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih
et z dne 17. julija 1942, Zbornik VI-3-71 toka 2.
2
3

84

< vara-Dule, Idealna zaseda - polovien uspeh, Vojaki informator 1963-1, str. 50 in 51.
Operativno poroilo komande 11. armadnega korpusa z dne IV. julija 1942, Zbornik-VI3-174.
36 vara-Dule, Idealna zaseda - polovien uspeh, Vojaki informator 19631, str. 50 in 51.
37 Prispevek: Hinko Kavi.
38 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih
et z dne 20. julija 1942, A CK ZKS, brez tevilke
39 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529; Napad na vlak - mostove v zrak, Borec 1958-3,
str. 132.
40 Prav tam.
41 Frpnci Strle, Proletarske enote na Slovenskem, Borec 1972-8/9, str. 440 in 441, v nadalji\jem: Strle, Proletarske enote na Slovenskem.
42 Prispevek: Odon Paki.
43 Prispevek: Hinko Kavi.
44 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1942, ZbomikVI-3-171.
45 Prav tam; prispevek: Ivan Ferle-Milan.
46 Poroilo komandirja 1. voda 2. ete 2. bataljona Zapadnodolenjskega odreda tabu svojega
bataljona z dne 22. julija 1942, A CK ZKS, brez tevilke.
47 Poroilo taba 2. bataljona Zapadnodoleryskega odreda z dne 5. avgusta 1942 o organiza
ciji bataljona in italijanskih postojankah na njegovem sektoiju, Zbornik VI-3-100.
48 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1942, Zbornik VI3-171.
49 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
60 Prav tam.
51 Prispevek: Ivan Ferle-Milan.
52 Ustni vir: Ivan Ferle-Milan.
63 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih
et z dne 4. julija 1942, A CK ZKS, brez tevilke.
54 Prav tam.
56 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 6. julija 1942, Zbornik VI3-166.
56 Prav tam.
57 Poroilo komandirja 3. ete 2. bataljona Zapadnodolenjskega odreda tabu svojega bata
ljona z dne 23. julija 1942, A CK ZKS 5630.
68 Poroilo obveevalnega oddelka 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1942, Zbornik VI3-171.
59 Janko Jarc, Partizanski Rog, druga izdga, str. 74, v nadaljrvjem: Jarc, Partizanski Rog, dru
3

35

ga izdaja.

o Poroilo taba 5. grupe odredov glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et z dne 7.

julija 1942, Zbornik VI-3-69.
6' Operativno poroilo poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 17. julija 1942, Zbornik VI3-174; arhiv 11. armadnega korpusa F 671/E; pismo Francita Strleta z dne 25. novembra 1978.
62 Strle, Tomieva brigada, uvodni del, str. 482.
63 Prav tam.
6 Poroilo 1. delavske ete 5. grupe odredov z dne 27. julija 1942, A IZDG F 5/1.
65 Poroilo kraljevih karabinjerjev 2. kompanije z dne 20. julija 1942, A IZDG F 158/III; Strle,
Tomieva brigada, uvodni del, str. 532, op. 167.
66 Delovodni protokol glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et od 30. junija do 14.
avgusta 1942, Zbornik VI-3-111.
87 Strle, Proletarske enote na Slovenskem, Borec 1972-8/9, str. 439 in 440.
68 Jarc, Partizanski Rog, druga izdaja, str. 301; spomini: Joe Udovi-Topsi.
89 Radko Poli, Belokranjski odred, str. 235; spomini: Joe Udovi-Topsi.
70 Strle, Tomieva brigada, uvodni del. str. 496, pod rto.
71 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
72 Stane Erjavec, Moneji od tranic, TV 15 z dne 11. avgusta 1978, str. 4.
73 Operativno poroilo poveljstva 11. armadnega korpusa od 30. julija 1942, Zbornik VI-3-

186.

85

Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.

Ustni vin Lado Ambroi-Novljan.
Prispevek: Albert Jakopi-K^jtimir.
77 Operativno poroilo poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 13. avgusta 1942, Zbornik
VI-3-201.
78 Dopis taba 5. grupe odredov glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et z dne 13.
avgusta 1942, A CK ZKS 5483.
79 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih
et z dne 13. avgusta 1942, A CK ZKS 5641.
80 Naredba taba 11. armadnega korpusa z dne 7. avgusta 1942 za obkolitev in unienje par
tizanskih sil na Koevskem Rogu, Zbornik VI-3-197, toka 2.
75

76

86

Odred v veliki italijanski ofenzivi

Neuspeh italijanskega obrambnega narta Primavera spomladi 1942*

je mono obremenil poveljstvo italijanskega 11. armadnega korpusa. To je
zdaj priakovalo uspeh le od splone ofenzive** proti celotnemu osvobodil
nemu gibanju in ne samo proti njegovim bojnim enotam. Zayela pa n^j
bi tudi mestna aria odpora, zlasti v Ljubljani, organizacijo partizanske
oskrbe in v prvi vrsti postojanke borcev v zaledju. K temu je zasedbeno ob
last navajalo naslednje:
Razmah osvobodilnega boja in velika ljudska vstaja sta dali na stotine
novih borcev proti okupatorju. Partizanske enote so se tevilno okrepile,
organizacijsko preuredile ter vojako in politino utrdile.
Nastalo je veliko osvobojeno ozemlje, kije za faistino Italijo pomenilo
obutljivo vpraanje. Medtem ko so poleti 1942 njene divizije podpirale
nemko ofenzivo na Kavkaz, osvajale Afriko in nartovale vdor v azijski
prostor, so slovenski partizani prisilili njene vojake, karabinjerje in uradnike
k umiku iz veine naselij Dolenjske, Notranjske, Koevske in Bele krajine.
Osvobodilna fronta je na svobodnem ozemlju zaela praktino uveljav
ljati svojo politiko. Izvolila je narodnoosvobodilne odbore kot nosilce ljud
ske oblasti, uvedla splono volilno pravico, odpravila bive oblastvene or
gane, veleposestniki tuje narodnosti in narodni izdajalci so bili gmotno raz
laeni, razlaena zemlja je bila dodeljena kmetom pridelovalcem, in dru
go. Tak je gibanje za nacionalno osvoboditev Slovenije stopilo tudi na pot
demokratizacije in socialne preobrazbe.
Sprio vsega tega sta se okupatorja lotevali vse veja nestrpnost in za
skrbljenost. Zato je med pripravljanjem ukrepov, ki naj bi mu vrnili ogro
eno suverenost, in e zlasti pri nartovanju velikih vojakih operacij mo
no pretiraval s prikazovanjem razmer v pokrajini, da bi tako opraviil
ukrepe in zahteve po dodatnih enotah.
*
Poveljstvo italijanskega 11. armadnega korpusa je izdalo 6. februarja 1942 nart Primave
ra (Pomlad) o obrambi italijanskih okupacijskih sil v Sloveniji pred pomladno ofenzivo partizan
skih enot.
Nart Primavera vsebine navodila, kako naj se italijanske sile osredotoijo, kako n;ij se po
sadke utrdijo, kakno zalogo hrane n^j si pripravijo, nad katerimi eleznikimi progami n^j opus
tijo nadzor, in drugo. Po tem nartu n^j bi se italijanske sile na Dolenjskem zdruile v Grosupljem,
Velikih Laah, Koevju, Petrini, Trebnjem, Novem mestu in rnomlju. Defenzivni znaaj tega
narta je proti koncu aprila 1942 vplival na manje okupacijske postojanke, zlasti na Koevskem,
tako da so se zaele samoiniciativno umikati v veje kr^je z monejo posadko.1
** Na zaetku knjige je prikaz faz velike italijanske ofenzive.

87

e 22. maja 1942 je poveljstvo 11. armadnega korpusa predloilo vije

mu poveljstvu potrebo po dodatnih 20 bataljonih, s katerimi bi zagotovilo
vejo uspenost obeh divizij, in 9 bataljonov za dopolnitev zapore na meji
s Hrvatsko. Doseglo je, da so mu v juniju poslali dve pehotni diviziji, dva
bataljona faistov in ve nijih enot ter dali na voljo dve letalski eskadrilji,
do srede julija pa e nove okrepitve, predvsem bataljone rnih srajc.
Globalni nart ofenzive je njen potek zvrstil v enajst faz; tretjo fazo, v
kateri je nameraval preiskati Koevsko in e zlasti Koevski Rog, je ele
nekEO pozneje razdelil na etapo A in etapo B. Za vsako fazo in etapo je bil
narejen poseben nart, v katerega so sproti vnaali vse najpomembneje
dopolnitve, kot so jih narekovale e dotlej opravljene operacije.
Cilj in osnovne naloge ofenzive, ki jih je e doloilo poveljstvo 2. armade
in jih je general Robotti v celoti sprejel, pa so bile popolnoma jasne. Odkriti
in uniiti je bilo treba sredie odpora, vse partizanske enote in zatreti pri
vrenost ljudskih mnoic osvobodilnemu gibanju. Ker so se zavedali upor
nosti ljudstva, naj bi to dosegli z nasiljem nad njim, z unievanjem njego
vega imetja in vsega, kar lahko koristi partizanom, s streljanjem talcev in
z odgoni v internacijska taboria. Posebno skrb je morala okupacijska voj
ska med ofenzivo posvetiti zaiti eleznikega prometa na progah Postojna-Ljubljana-ZaloginLjubljana-Metlika, zato so na teh odsekih posekali
drevje 100 do 150 in ve metrov v globino. Odrejena je bila tudi zapora vseh
meja.
Tej vojaki sili in njeni pripravljenosti na ofenzivo je takrat stala naspro
ti narodna vojska z okrog 3000 partizani. Tako je prilo na enega za boj spo
sobnega borca kar 27 neprimerno bolje opremljenih okupatoijevih voja
kov. Glede na takratno tevilo prebivalstva in velikost Ljubljanske pokra
jine je na vsake tiri Slovence priel po en Italijan, na vsak kvadratni ki
lometer pa 18 okupacijskih vojakov.2 Takno je bilo razmeije med okupa
torjem in slovenskim ljudstvom v Ljubljanski pokrajini v trenutku, ko se
je sproil dotlej naj veji vojaki unievalni pohod na Slovenskem.
enournim topnikim in letalskim bombardiranjem seje 16. julija 1942
ob 9. uri zaela velika, dva meseca skrbno pripravljana ofenziva zdruenih
italijanskih vojakih enot v Ljubljanski pokrajini proti etam 3. in 5. grupe
odredov narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Z izhodinih poloajev na rti Zdenska vas-Grosuplje-kofljica-Tomielj-Preseije-Borovnica so nastopile diviziji Cacciatori delle Alpi in
Granatieri di Sardegna, okrepljeni s tanki, metalci ognja in 75 mm topo
vi, skupina dopolnjenega faistinega 85. bataljona M, ve et 8. in 16. ba
taljona M ter 11. bojna grupacija graniarjev. V podporo tem enotam so
le na teren tudi mobilne skupine.
V
prvi operativni etapi so zajele iroko obmoje Mokrca in Krima, kjer
so takrat bili tirje bataljoni Krimskega in 3. bataljon Savinjskega odreda.
Ti so se v dneh 17. in 18. julija uspeno umikali do Travne gore in proti Lo
gatcu ter se pri tem sovraniku mono upirali. Ko so glavne italijanske eno
te prile 9. julija do Cerknice, Velikih Blok, Luarjev in Velikih La, je bila
prva faza ofenzive konana.

88

Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et je kmalu dobilo poroilo

o zaetku okupatorjeve ofenzive, a vsekakor e 16. julija 1942.0 tem sta ga
obvestila taba 3. in 5. grupe odredov, slednji na podlagi poroila Zapad
nodolenjskega odreda o velikih premikih italijanske vojske s kamioni po
cesti-pri Zdenski vasi.3
Glavno poveljstvo je o tem takoj seznanilo vse svoje podrejene enote
in jim obenem poslalo priporoilo za taktiko, kakrno je treba uporabiti v
boju proti italijanskim etam med ofenzivo. Opozorilo je na namero oku
patorja, da preide v ofenzivo po gozdovih, n*. ;ne partizanske enote v do
linski svet, tam pa jih v frontalnem napadu in z bombardiranjem zlahka
unii. Partizanske ete n^j se temu zoperstavijo z vabami, ki bodo Italijane
speljale globoko v gozd, kjer jih je treba naoasti.
Koje tab 5. grupe odredov prejel obvestilo o zaetku ofenzive, je svo
jim enotam ukazal takojnje in obseno ruenje vseh prometnih zvez, kijih
okupator uporablja v smereh prodiranja in v zaledju. Obenem je opozoril
na pojav in zaetni nastop bele garde ter pozval borce na povean in brez
kompromisen boj proti njej, prav tako tudi zoper izdajalce in vohune. S po
zivom, da ne sme sovranik imeti niti minute miru, so bili tudi partizani Za
padnodolenjskega odreda vkljueni v zaetek ofenzive.
Z enakim uvodom kot prva seje 20. julya 1942 zjutraj zaela druga faza
velikega sovranikovega bojnega pohoda. V tej etapi je glavnina zdruenih
italijanskih enot na obmoju Mokrca, Krima in Ike odkrila ter uniila ve
je tevilo partizanskih barak, oskrbovalnih in obrambnih objektov, nekaj
prevoznih sredstev in naprav za obveanje.
Ker so e 20. julija bile vse ete Krimskega odreda in Savinjskega ba
taljona izven obkolitvenega obroa, so imeli okupatorjevi vojaki opraviti le
z odmaknjenimi skupinami partizanov ali s posameznimi borci.
S prihodom enot divizij Granatieri in Cacciatori do ceste Bloka Polica-Nova vas-Runarsko-Sodraica-Zapotok je bila 23. julija zveer zaklju
ena druga faza ofenzive. e pred njenim iztekom pa je bila, zaradi obse
nosti in teavnosti terena ter priakovanih ovir, naslednja faza razdeljena
v dve etapi, etapo A in etapo B.
Tretja ofenzivna faza, A, seje zaela 24. julija 1942 in je bila najdalja,
s^j je trajala polnih 20 dni. Da poudari r\jen veliki pomen, je general Robotti
osebno opravil nadzor sodelujoih enot in si ogledal njihove izhodine po
loaje* Zdruene sovranikove enote so morale preiskati predele Notranj
ske in Koevske od rte Zapotok-Sodraica-Runarsko-Nova vas-Bloke
na jug in jugovzhod do abranke, Kolpe in ceste Koevje-Makovec-Koprivnik. V Beli krajini so oddelki divizije Isonzo istili sektor rnomelj-Vinica, premina skupina te divizije pa vzhodne predele rokega ma
siva, obrobje Bele krajine in Gorjancev.
*
Po italijanskem poroilu so partizani ob tej prilonosti brez posledic napadli poveljnikovo
avtokolono pri vasi Kot blizu Ribnice.

89

Posebej velja opozoriti, da so se 4. avgusta 1942 v sestavo 11. bojne gru

pacije graniarjev vkljuili tudi belogardisti iz Begunj na Notranjskem, ki
so dobili oroje od Italijanov.4
V prvih desetih dneh okupatorjeve ofenzive je glavno poveljstvo slo
venskih partizanskih et dalo ve navodil tabom grup odredov, med ka
terimi je posebej omeniti naredbo o nainu razbijanja sovranikove ofen
zive; naredbo je 25. julija naslovilo tudi odredom in bataljonom.5
V njej je opozorilo na razmah italijanskih operacij in zahtevalo, da enote
preidejo v protinapade. e prav posebej je naroilo, da morajo vse imeti do
bro organizirano opazovalno, kurirsko in obveevalno slubo. Da bi do
segli vejo operativnost, boljo povezanost med ljudmi znotraj odredov in
pravnjo zaposlitev kadrov, ki so se uspeno izkazali v bojih, je 26. julija
1942 izla e omenjena odredba o organizaciji dela v tabnih enotah ter ime
novanju novih tabov grup in odredov!6
e med prvima dvema ofenzivnima fazama je italijansko vojako po
veljstvo ugotavljalo, da mu ni uspelo uniiti niti ene partizanske enote ter
da se je del teh e po nekaj dneh vrnil skozi njihove obroe na prejnja ob
moja, veina pa odla h Kolpi, v Gorjance in na Koevski Rog*
Obveen o nezadovoljivem stanju v Ljubljanski pokrajini in da spod
budi ofenzivo, je 31. julija 1942 priel v Gorico sam predsednik vlade in vr
hovni vojaki poveljnik Italije Benito Mussolini. Ob tej prilonosti je dejal,
daje treba zaostriti odnos do okupiranega prebivalstva, ki ne bo nikoli lju
bilo Italijanov, in na upornitvo tega naroda odgovoriti z ognjem in me
em. Pripomnil je tudi, da ni proti preselitvi veine slovenskega prebival
stva.8
Dva dni zatem je general Robotti sklical v Koevju sestanek komand
dantov enot 11. armadnega korpusa, ki jim je posredoval vsebino stali in
ukazov Mussolinija ter jih e dopolnil. Pri tem je podrtal, da mora biti
ofenziva v nadaljevanju e bolj ostra, da je treba postreliti vse krive in
osumljene sodelovanja s partizani ter da bodo vsi moki, sposobni za oro
je, poslani v taborie na Rab, saj nadrejene oblasti ne nasprotujejo inter
niranju vseh Slovencev.9 S tem je uzakonil nasilje, ki gaje izvajal lahko
vsakdo, tudi z najnijega poloaja.
V zadnjem delu sestanka, na katerem so bili navzoi samo komandanti
divizij, je general Robotti govoril o splonih linijah naslednje, tretje B faze
ofenzive, s katero naj bi uniili partizane na Rogu. Nart za ta napad je iz
delal do 7. avgusta 1942 in ga tega dne objavil v naredbi, kjer je uvodoma
pojasnil vzroke, ki so narekovali to vmesno fazo.10 V njej je tudi podrobno
doloil smeri premikanja in osi gibanja napadajoih enot ter nain vedenja
vojatva med operacijami.
*
Uspehe prvih treh faz je kritino ocenil tudi obveevalni oddelek poveljstva 11. armad
nega korpusa, ko je sredi avgusta 1942 zapisal, da se komunistina upornika fronta kae kijub
udarcem e vedno samozavestna in prav ni upogljiva, da so na oienem zalemu spet ugotovili
navzonost upornikov, ki akajo na ponoven zaetek akcij, daje prebivalstvo brezbrino do ita
lijanskih oblasti in da tevilna znamenja kaejo na navzonost komunistinih zaupnikov v mestih,
eprav med stotisoi prebivalci ni mogoe n^jti enega, ki bi pokazal sled za njimi!7

90

Zavedajo se pomena naslednje etape ofenzive, so v tistih dneh Italijani

uporabili tudi irjenje dezorientacijskih vesti o prenosu operacij v Gorski
kotar in o premestitvi vejega dela okupacijskih enot iz Ljubljanske pokra
jine na meje s Turijo. Te vesti so dopolnili z maskirnimi ukrepi, s^j je bilo
opaziti nekaj v tej smeri oznaenih transportov vojatva s tovornjaki in po
eleznici.
Veijetno je prav zaradi taknega maskiranja operacije glavno poveljstvo
slovenskih partizanskih et menilo, da seje ofenziva zaenkrat konala. Si
cer je predvidevalo, da bodo italijanske eno* e e prile na Rog, vendar kak
mesec ali dva pozneje in e to z mnogo ma ijimi silami.
Prav kmalu pa je postalo jasno, da tudi putizanska vojaka obveeval
na sluba nima pravih poroil o sprotnem dogajanju na terenu in namerah
sovranikovih enot v ofenzivi, skratka, daje slabo razvita.11 Do takega skle
pa je prilo tudi glavno poveljstvo, zato je 12. avgusta poslalo vsem tabom,
etnim komandam in vojnim obveevalcem naredbo o organiziranju ob
veevalne slube po enotah. Z njo je natanko doloilo, kako je treba ob
likovati in izvrevati to odgovorno vojako nalogo. Vendar je odredba pri
la v enote z zamudo, zato ni mogla takoj in pomembneje prispevati k iz
boljanju razmer na tem podroju.
Zaradi obsenosti naloge in teke prehodnosti terena je glavnina ope
racij tretje A faze napredovala v globino dnevno le po dva do tri kilo
metre. Po dvajsetih dneh so bataljoni divizije Cacciatori prili na obmoje
rnomlja in Semia, enote divizije Granatieri pa so se razporedile med
Koevjem in Ribnico. Tako so se peti dan potem, ko je general Robotti ob
javil nart za tretjo B fazo ofenzive, njene enote e razporejale na izho
dine poloaje za obkolitev Koevskega Roga.

Ofenziva na Koevski Rog in v Suho krajino

Za napad na Koevski Rog so bile doloene divizije Granatieri di Sar

degna in Cacciatori delle Alpi, mobilni skupini divizije Isonzo in Ma
cerata ter manevrska grupacija bataljonov M*, skupsg ve kot 40 000 vo
jakov. Zaradi teavnosti terena in odgovornosti naloge je bil as trajanja
ofenzive razdeljen e na dve operacijski stopnji: 14. in 15. avgusta obkolitev
Roga in Kope s tremi obroi, od 17. do 24. avgusta pa ienje obkoljene
cone.** Ko je 13. avgusta general Robotti doloil naslednji dan za zaetek
napada, so bile sodelujoe enote razporejene takole:
- divizija Granatieri na rti Loine-Koevje-Dolga vas,
- divizija Cacciatori na obmoju rnomelj-Semi,
- premina skupina divizije Macerata ob cesti Mozelj-Rajndol,
- premina skupina divizije Isonzo od Kneje lipe do Nemke loke,
* Imenovana tudi kolona Gelormini, po komandantu polkovniku-faistu.
** Na koncu knjige je prikaz tretje B faze velike italijanske ofenzive.

91

- posebni bataljon divizije Isonzo med Birno vasjo in Ljubnom,

- manevrska skupina M v Soteski in Dvom.
V
petek 14. avgusta 1942 ob zori je divizija Granatieri zaela pohod v
treh kolonah, od katerih je ena la prek Male gore do poloajev Ugar (k.
521)-Kle-Grintovec-Konjsko (k. 598)-unjar in Onek. Premina skupij-ia divizije Macerata, kije imela nalogo, da preprei umik partizanov pro
ti jugozahodu, je krenila s poloajev v predelu Mozelj in Rajndol ter fron
talno zagradila rto Onek-Makovec-Staro Brezje, tako daje konec njene
ga desnega krila zasedel k. 957 (vzhodno od vasi Staro Brezje) in vzpostavil
zvezo s premino skupino divizije Isonzo. Ta je s poloegev Kneja lipa-Nemka loka krenila v dveh kolonah ter napravila zaporo na rti k. 957
(vzhodno od Starega BrezjaHKoprivnik in vzdol ceste Koprivnik-Sredgora. Divizija Cacciatori je z izhodinih poloajev Mihelja vas-Kot pri Serniu krenila na rto Sredgora-Planina-krilje-k. 1029 (juno od
Ga)-Rampoha. Bataljon iz sestave divizije Isonzo je krenil iz Birne vasi
pod Ljuben, se tam razdelil v dve koloni, el z desno prek Drganjih sel in
Dolenjih Suic, z levo pa mimo Gorenjih Suic do Riglja ter ostal na rti Do
lenjske Toplice-Stare age. Da preprei partizanom umik proti severu, je
en del manevrske skupine bataljonov M odel iz Soteske pod juno po
boje Peke do k. 881 (vzhodno od Komolca), drugi pa iz Jame pri Dvoru
proti Smuki in Topli rebri.
Za oddelek faistov, ki naj bi priel na Rog s severozahodne strani, je,
kot e vemo, prejnji dan, tj. 13. avgusta 1942, glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih et ukazalo, naj bi ga napadli na Dvoru, ter akcijo zaupalo Zapadnodolenjskemu odredu in 3. bataljonu brigade Toneta Tomia. Po pre
jemu te naloge je komandant odreda Martin Kos-Martinov takoj zveer na
pravil nart za jurini napad na sovranika v njegovem stanovaliu, kma
lu po polnoi pa e zael razpoiljati ete na polone.
Borci 1. ete 3. bataljona odreda ter 1. in 2. ete 3. bataljona Tomieve
brigade so bili razporejeni od Primoa nad Laami mimo k. 215 nad Jamo
proti Stavi vasi in od La v ravni rti do Podgozda. Prva eta 1. bataljona
odreda je bila poslana po desni strani Krke v zasedo nasproti vasi Kot; za
itni oddelek taba odreda s teko strojnico na desno stran najmjega cest
nega zavoja pred Jamo, 3. eta 3. bataljona Tomieve pa do Vinkovega vr
ha na levem bregu Krke, odkoder bi morala prva zaeti akcijo z napadom
na Dvor.12 e pred svitom 14. avgusta so bile vse ete na poloajih, razen
3. ete 3. bataljona Tomieve brigade, ki seje zamudila in s tem povzroila
zrnedo.
Medtem ko so borci na poloajih akali na prihod tomievcev in na za
etek napada, so Italijani opazili ali zvedeli za priblievanje partizanov ter
se jeli z naglico organizirati k odporu. Celo na strehah hi so si uredili stroj
nina gnezda.
Da ne bi napad v celoti propadel in ker je bilo v tistem trenutku zelo po
membno imdlje zadrati sovranika pod Laami, seje okoli 6. ure zjutraj
2. eta2. bataljona Tomieve brigade pod poveljstvom komandirja Albina
Gray zeija pribliala Podgozdu na manj kakor sto metrov in odprla na faiste

92

ogenj. eprav je nartovano preseneenje odpadlo, je pritisk partizanske

ete na italijansko oporie trajal skoraj celo uro. Odsotnost 3. ete 3. ba
taljona Tomieve brigade in premalo bojevit poseg 1. ete istega bataljona
sta 2. eto komandiija Grjyzerja prisilila, da se je zaela umikati. Odpove
dala je tudi napadna naloga 1. ete 1. bataljona odreda. eta je bila namre
e ob prvem izpadu faistov iz Podgozda odrezana od taba akcije, zato se
je zaela umikati proti Topli rebri in s tem izpraznila desni akcijski prostor.
O vsem tem je komandant akcije Martin Kos-Martinov s poloaja poroal
glavnemu poveljstvu; pri tem je mo sovraL ;ka ocenil na 400 do 500 vo
jakov ter zaprosil za pomo 1. bataljona Koevskega odreda.13

Pod vse hujim pritiskom italijanskih minometov seje 2. eta bataljo

na tomievcev, ki je nosila teie spopada, primaknila od Podgozda
najprej k poloajem zaitnega voda odreda, nato pa skupaj z njim in delom
1. ete 3. odredovega bataljona zaela prenaati obrambo osvobojenega
predela Suhe krajine na obe strani ceste Dvor-Lae, v ovinke pod Primo
em, ter od tam kljubovala pritisku Italijanov vse do prvih popoldanskih
ur. Pri tem je imela izdatno pomo odredovega zaitnega voda in njegove
teke strojnice. ele ko so faisti obli partizanske poloaje pod Staro goro
in zaeli resno ogroati monost za umik borcev, so ti popustili in se povlek
li k Smuki.

Grad Soteska

93

Kmalu po 14. uri, ko je spopad prenehal, seje motvo 3. bataljona Tom

ieve brigade razdelilo. eprav brez zveze s svojo 3. eto je njegov koman
dant Anton Marincelj-Janko odpeljal 1. in del 2. ete na Koevski Rog, en
vod 2. ete pa je odel s komandirjem Albinom Grajzeijem v notranjost Su
he krajine- S to skupino je krenil tudi del 1. ete 3. bataljona odreda s ko
mandirjem.
Komandir 1. ete odredovega 3. bataljona France Smrke-Jot seje z ok
rog 15 svojimi borci napotil najprej v smeri Gradenca, potem pa se pred to
vasjo obrnil, nad Laami prekorail cesto Dvor-Stari Log in pozno zveer
dospel na Bukov vrh, kjer je eta imela stalni tabor. Takoj zatem je priel
tudi etni politini komisar Pavel Henigman-Savo z borci, ki so tega dne
bili na opazovalnih tokah Peke, dokler niso tja pridrli Italijani iz Soteske.
Zdaj zbrana veina odredove ete se je odloila, da zapusti Bukov vrh. Od
la je v Suho krajino na levi strani Krke, ne da bi se sreala s sovranikom.
Zanesljivi podatki o rtvah bojev med Jamo in Laami, tako ene kot
druge strani, niso ohranjeni. Pa pa so dva dni pozneje Italijani za nazaj po
roali, da je manevrska skupina bataljona M pri Smuki naletela na na
sprotnikovo patruljo in ji prizadejala neugotovljene izgube, na njihovi stra
ni pa je bil ranjen en oficir.
Tega dne so se razvili spopadi tudi na vzhodni strani rokega pogorja.
Nad pristopi iz Toplike doline je e od prejnjega dne bedel veji del 3. ba
taljona odreda, ki ga je komandant Albert Jakopi-Kajtimir imel na rti
Podhosta-Podturn. Drugo eto je razmestil pred Podhosto, z usmeritvijo
proti Meniki vasi, nekaj borcev iz 3. ete in del 1. ete pa proti Selam; z
monimi zasedami je nadzoroval cesti iz smeri Soteske in rmonjic, s
patruljami pa tipal okoli Dolenjskih Toplic in Poljan. Po odhodu motva
sovranikovega bataljona M iz Toplic je sicer nastopilo zatije, vendar so
ete na teh poloajih priakale 14. avgust 1942.
Medtem ko je pod Primoem potekala bitka s faisti, je desna kolona ba
taljona iz sestava divizije Isonzo tako nenadoma vdrla v Dolenjske Top
lice in okoli, da se je lahko le malo ljudi umaknilo v gozd in sploh vstran
od doma. V naglo opravljeni raciji so Italijani prijeli 64 mokih v starosti od
18 do 55 let ter jih na tovornjakih odpeljali v Novo mesto. Po konanem lovu
na ljudi seje sovranikova kolona uredila za pohod, da skozi Podturn krene
v strmine Pogorelca.
Obveeni o prihodu in poetju Italijanov sta se 2., in 3. eta 3. bataljona
odreda prestavili tako, da sta cesto Dolenjske Toplice-Podtum obvladali z
obeh strani. Ko je sovranikova kolona prila pri Selah na obmoje odredovih poloajev, seje vnel spopad, v katerem so borci do veera zadrevali
faiste s krinim ognjem. Faisti so poskuali razbiti partizansko zaporo ce
lo z opitimi vojaki, a brez uspeha.14 Tako je bil del posebnega bataljona di
vizije Isonzo prisiljen prenoiti v Topliki dolini, medtem ko je njegova
druga kolona akala pri Srobotniku. To je borce 3. bataljona odreda prisi
lilo, da so tudi to no prebili na poloajih.
Okrog poldne 14. avgusta 1942 je iz Soteske do Peke (k. 881) priel dru
gi del skupine M in s patruljami ocenjeval smer Podstenic. O tem je 3. ba-

94

talion odreda poroal tabu 5. grupe odredov na Cinku, ta pa glavnemu po

veljstvu, ki je takrat od Belokranjskega odreda prejelo poroilo o zbiranju
in premikanju italijanskih et na meji koevskega pogorja z Belo krajino.
Vse bolj je postajalo jasno, da gre za usklajenost velikih osredotoenj in
premikov sovranikove vojske s treh strani proti osrju Koevskega Ro
ga.16 Sprio tega je politini komisar 5. grupe Lado Ambroi-Novljan od
redil smer umika Rog-Travnik in doloil nekaj najvanejih evakuacijskih
nalog, zlasti za zaito in varneji poloaj ranjencev.
Kljub pomanjkljivi organiziranosti premi!., v in naraajoi paniki sta
bili vsega obudovanja vredni pripravljenost m portvovalnost zdravni
kega in bolnikega osebja, kije sicer z naglico, vendar z umirjenostjo reilo
skoraj vse huje ranjene. Ukazana sta bila tudi izpraznitev in umik vseh ma
terialov iz delavnic blizu Podstenic, prav tako oroarne, ciklostilne in glav
ne tehnike. Ko se je zael pritisk faistov iz Dvora proti Laam, je glavni
ekonomat izpraznil tudi delavnice na Smuki, zatem pa e v Starem Logu.
Medtem se je od Roga do Smuke zaela premikati mnoica ljudi, civi
listov in vojske, ki je v glavnem sliala le to, da je sovranikova ofenziva
krenila na Rog. Takrat je sprio odsotnosti jasnih obvestil in enotnih navo
dil zaela naglo naraati zmeda.
Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je ves 14. avgust 1942 zasedalo
na Kamenjaku, k. 723 in izdajalo najnujneja poveva. Potem je odloilo, da
se tega dne e ne umakne ez Krko proti Ajdovcu, kakor je bilo sprva v
nartu.
S pritabnim osebjem odreda, ki gaje komandant Martin Kos pustil pri
Smuki, ko je prejnjo no odpeljal ete na poloaje nad Jamo, je politini
komisar odreda Bogomir Peri-Dolinc popoldne zapustil dotedanji tabor
taba odreda. Kolona je neksu asa la proti Staremu Logu, potem pa se je
obrnila h Kraljevemu kamnu in se z nojo zasilno namestila priblino en
kilometer vzhodno od Pugleda. Tam se je takrat e spravljalo k noitvi
okrog 100 partizanov, ki so se s Kamenjaka premestili pod vrh Kraljevega
kamna, do velike jame, imenovane Bunker 42.16 Ti partizani so pripadali
vodstvenim organom ter njihovim pomonim ali zalednim slubam, ali pa
so se jim tega dne prikljuili. Potem sta tja prila e komandant odreda
Martin Kos z okrog 25 borci tabnega zaitnega voda in komandant 3. ba
taljona Tomieve brigade Anton Marincelj-Janko, kije svojo 1. eto in del
2. ete peljal na Rog.
Petnajstega avgusta 1942 so se italijanske enote utrjevale na doseenih
poloajih ali premaknile na nove in se do veera razporedile takole:
divizija Granatieri na rti Rdei kamen-Pugled-Kren-k. 819
(severno od Oneka); pri tem je bila mono ovirana od posek, zrukov in pre. kopov, zlasti na cesti Kle-Stari Log-Pugled;
- divizija Macerata od Oneka do k. 957 nad vasjo Staro Brezje; pri tem
je utrjevala zaporo, ker je bilo na tem odseku priakovati pritisk umikajo
ih se partizanskih sil;
- premina skupina divizije Isonzo na rti Krina gora-Golobinjek-Sredgora; v italijanskem poroilu omer\jeno skupino upornikov, ki so

95

jo opazili blizu Koprivnika, so veijetno sestavljali borci 1. bataljona Koev

skega odreda, ki so e dan poprej drali poloaje blizu Laz, na poti Koevje-Koprivnik;
- divizija Cacciatori od Golobinjeka (k. 892, severovzhodno od Kop
rivnika) mimo Ponikev in Ribnika do Podstenic; mona predhodnica nje
ne desne kolone je pod Bukovo gorico brez posledic napadla okrog 20 par
tizanov iz oroarske delavnice;
- kolona faistinih bataljonov M je zasedla rto Smuka-Spodnja
Topla reber-kota 822 (Sedlata gorica), kjer seje popoldne povezala z bata
ljonom divizije Isonzo.
Hkrati z obvladanjem glavnih stratekih tok je sovranik ez dan
utijeval doseene zaporne poloaje z bunkerji na kriiih cest, ob vanih
gozdnih poteh in prehodih ter na prevladujoih kotah. Obenem je istil te
ren, unieval zaseeno partizansko in civilno premoenje, poigal barake
in druge objekte ter se surovo znaal nad ujetimi borci in prebivalstvom,
ki se mu je zdelo sumljivo.
Italijansko operativno poroilo za 15. avgust 1942 navaja, daje forma
cijski bataljon divizije Isonzo stopil v stik z bonimi enotami na k. 822,
Pogorelcu in Rampohi. Tega dne sta se obe njegovi koloni ustavili na do
seeni rti, da bi zagradili svoje sektorje.17
V
priakovanju ponovnega spopada s partizani so vojaki bataljona di
vizije Isonzo tega dne krenili iz Toplike doline na Rog zelo previdno in
poasi. Proti k. 822 so nameravali iz Podhoste, pred katero je bila na po
loaju 2. eta 3. bataljona odreda. Koje to opazil njen komandir Joe Peaver-Aleks, doma v tej vasi, je iz strahu, daje Italijani v spopadu ne bi po
gali, umaknil eto v gozd, vije proti Pogorelcu. Tako je bila pot italijanski
koloni odprta.
Obveeni, da na levem boku ni ve njihove enote, so se bili drugi borci
3. bataljona prisiljeni prav tako premakniti na nove poloaje, kjer se jim je
kmalu nato pridruil komandir Joe Peaver-Aleks s svojo eto. Takrat je
komandant bataljona Albert Jakopi-Kajtimir ugotovil, da ima Italijane
pred in za seboj, zato je ukazal umik. Nadaljnjih nekaj ur se je z bataljonom
prestavljal po prostoru med Roko cesto, Podstenicami in k. 630 (severno
od Pogorelca), kjer se mu je najprej prikljuilo okrog 20 minerjev s koman
dirjem Joetom Slapniarjem-Jotom, zatem pa e priblino toliko borcev,
ki so bili kot prostovoljci namenjeni na tajersko.
Zdaj je imel komandant Jakopi okrog 130 mo, vendar je bil brez zveze
s svojim oziroma drugim nadrejenim tabom ter ni imel pregleda nad do
gajanjem v n^jbliji okolici. Znotraj vse bolj ozkega prostora seje bataljon
premikal, dokler ni opazil velike kolone faistov, kije zasedala teren od Ko
molca v smeri Faberjevega kria, zato seje umaknil proti severu do k. 710
(severovzhodno od Tople rebri) nad Mrzlo dolino. Tako je zael med prvi
in drugi sovranikov obkolitveni obro in seje moral zaradi koljivosti po
loaja tu ustaviti. Ker ni nael bolje reitve, je na tem prostoru priakal tu
di no.

96

Ko so v trdi temi, na jugu od bataljonovega poloaja, zaeli sovranikovi

topovi in minometi bruhati zaporni ogei\j, je kazalo, da bi bila za enoto ko
mandanta Alberta Jakopia morda najbolja reitev, e bi se napotila proti
zahodu, prek ceste Podstenice-Topla reber-Lae v Suho krajino. Ker pa
je bilo treba najprej ugotoviti monost prehoda, je bataljon kar tu akal na
slednje jutro.
Na prostoru osjega okolia Koevskega Roga, ki ga 15. avgusta 1942 e
niso zasedle italijanske ete, so bili zbrani organi osrednjih teles osvobodil
nega gibanja, del Koevskega odreda in Tomieve brigade ter nekaj manj
ih skupin borcev, med njimi iz zaitnega voda Zapadnodolenjskega od
reda s komandantom Martinom Kosom-Martinovim. Vsega skupaj je bilo
nekaj ve kot 130 ljudi, ki so poleg skromne osebne oboroitve imeli e tri
pukomitraljeze in eno teko strojnico. Pri Kraljevem kamnu so akali do
noi, nato pa so se odpravili proti severu, k reki Krki.
V
noi na 16. avgust je dolga kolona osrednjih organov, ki seji je blizu
Cinka pridruil e del taba 5. grupe odredov, zadela pri Fabeijevem kriu
na zaporo faistov bataljona M. Ti sojih zasuli z ognjem puk, strojnic in
minometov, da seje njen prednji del razbil, drugi pa so se za kratek as pri
krili. Ko je kmalu nato nekaj borcev zaelo odgovaijati sovraniku z oro
jem, seje veina kolone napotila v smer, odkoder je zveer la na pot. Nekaj razbeanih so nale patrulje, ki so le takoj za njimi, in jih pripeljale k
veini skupine, med njimi tudi Edvarda Kardelja. Nekateri iz razbitega de
la kolone so krenili proti Staremu Logu, posamezniki pa so se zgubili in po
tem ve dni tavali po neznanih gozdnih predelih rokega pogorja.
Pripravljena na spopad z Italijani je veina iz zavrnjene kolone preive
la 16. avgust kaka 2 do 4 km juno od Fabeijevega kria, v smeri Roga. Zve
er tega dne pa so oblikovali tri skupine, ki naj bi se po razlinih poteh pre
bijale iz obroa. Vsaka je dobila skromno oboroeno spremstvo in vodjo
pohoda, ena izmed njih je bila zaupana tudi komandantu odreda Martinu
Kosu.18
Prva je la na pot skupina s lani vodstvenih organov in naprej od Cin
ka, v smeri Trnovca, trila na italijanski zaporni ogenj. Vrnila seje k taboru
pri Kraljevem kamnu, potem pa je 17. avgusta e pred svitom odla v Bun
ker 42.
Prav kmalu seje pokazalo, kako je bila ta odloitev skrajno tvegana, saj
ni bilo teko oceniti, kaj bi se lahko zgodilo z osebami v bunkerju in kaj bi
to pomenilo za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem, e bi Italijani
nali skrivalie. V njem je nadaljnjih est dni ivelo 66 ljudi v skrajnem po
manjkanju, nenehni stiski in negotovosti. eprav so se jim okupatorji ve
krat pribliali na manj kakor en meter, jih na sreo niso odkrili. To zatoie
so zapustili 23. avgusta dopoldne.
Kmalu za prvo je Martin Kos-Martinov odpeljal proti Staremu Logu e
drugo skupino, kije prav tako padla v mono sovranikovo zasedo. Razbita
seje potem po majhnih gruah vraala proti srediu Roga, ki so ga kmalu
nato e zaele naskakovati italijanske enote. Tam so se skupine e bolj dro
bile in se poskuale pritajiti ali skriti, vsaka po svoje. Tako sta se znala sku-

97

paj Martin Kos-Martinov in komandant Koevskega odreda Joe Klanjek-Vasja ter bila prisiljena iveti pet dni v skalni duplini sredi n^jojega
obkolitvenega obroa na Rogu.'9
Zadnjo kolono, kije krenila proti Suhi krajini, je vodnik zapeljal in s tem
prisilil, da je prenoila sredi gozda. Ko je 17. avgusta 1942 zgodaj zjutraj
nadaljevala pot, so jo blizu koevske vasi Pugled napadli vojaki divizije
Granatieri di Sardegna. Obrnila se je in v naglem pohodu prila na sam
vrh Koevskega Roga, ki pa so ga prav takrat zaeli Italijani bombardirati
z letali in topovi, vendar brez rtev za ljudi iz te skupine. Sele napad pehote
na vrh Roga je skupino razbil. En njen del seje umikal v nasprotno smer
sovranikovega prodiranja, proti Staremu Logu, z njim tudi politini
komisar 5. grupe odredov Lado Ambroi-Novljan. Veino pa so Italijani
potiskali proti agi Rog in jo pri tem mono razkropili. Med temi je bilo tudi
najve rtev. Nekaj pa se jih je zaelo strnjeno prebijati skozi sovranikove
vrste, se prikljuilo oddelku 1. bataljona Koevskega odreda in mimo Podstene prilo iz ofenzivnega obroa. Pri tem je skupina, s katero je bil tudi
komandant taba 5. grupe odredov Janez Hleb-iro Zasavec, izgubila dva
borca.20
Na Bukovi gori nad Nemko loko seje komandant Hleb od nje loil in
odel v Krki odred organizirat skupine za vpade na Rog.21
Med vsemi enotami, ki jih je na Koevskem Rogu zajela in pestila 3. B
faza italijanske ofenzive, seje naprej in tudi edini popolnoma razbil Delav
ski bataljon, kije formalno pripadal Zapadnodolenjskemu odredu. Dne 15.
avgusta 1942 seje skoraj ves zbral na Rogu, od tod naprej pa seje neustav
ljivo drobil in izgubljal po vsem irokem prostoru koevskega pogorja. Nje
gove veje in manje skupine so se razpotegnile do Ribnika, Kope in Rajhenava ter so tam pritajene prebile nadaljnje tiri, pet dni. Medtem in v na
slednjih dneh seje nekaj njegovih ljudi prikljuilo etam 1. bataljona Ko
evskega odreda, ve se jih je pridruilo borcem Belokranjskega odreda in
z njimi hagkalo proti Kolpi, mnogi so odli na svoje domove ali v njihove
bliine, precj pa se jih je tudi vdalo sovraniku.
Vrnimo se k odredovemu 3. bataljonu, ki smo ga 15. avgusta zveer
pustili pod Peko, vzhodno od Tople rebri! e prej o poloaju sovranika
v naslednjem dnevu.
V
nedeljo 16. avgusta 1942 so sovranikove ofenzivne enote opravljale
dela, kakrna je zahteval prehod iz obkoljevalnih k oievalnim akcijam.
Ves ta dan so istile zaledje, povezovale in utrjevale doseene linije napada,
dopolnjevale motvo in oroje ter poivale. Naskok na sredie Rogaje tel
za najtejo in najodgovornejo operacijo celotne ofenzive, zato je bilo uka
zano, da obkolitveni obro ne sme imeti v zakljunem delu nobene
najmanje razpoke ter da mora delovati ivo in budno.
Diviziji Granatieri in Cacciatori sta ta dan oistili zaledje doseenih
linij; premina skupina divizije Macerata seje premaknila le toliko, daje
svojo zaporno rto povezala z desnim krilom divizie Granatieri in s pre
mino skupino divizije Isonzo, kije prek Golobinjeka (k. 892) vzpostavila
zvezo z divizyo Cacciatori. Posebni bataljon divizije Isonzo in skupina

98

bataljonov M pa sta z manjimi premiki popolnoma zaprla rto Podstenice-Faberjev kri-Rdei kamen in se tako povezala z desnim krilom di
vizije Cacciatori.22 Stem je bila sklenjena veriga, dolga okrog 40 km, kije
objela priblino 120 km2 ozemlja. Na vsak dolinski meter obroa je priel
po en, na vsak kvadratni kilometer pa ve kakor 300 sovranikovih voja
kov. Tem enotam so dodali e 41., 133., 240. in 241. letalsko eskadriljo z
letalia v Ljubljani in na Suaku ter topnitvo 65. diviziona 152/13 v coni
Onek in baterije 149/53 pri Starem Logu. Za usklajen, hiter in neposredneji stik s potekom operacij seje taktino poveljstvo 16. avgusta preselilo iz
Ljubljane v Koevje.
e v jutranjem mraku 16. avgusta 1942 so s polona med kotama 710
in 621 (severno od Tople rebri) odle patrulje 3. bataljona odreda tipat za
sovranikom in ugotavljat razmere na cesti Dvor-Koevje zaradi monega
prehoda. Kmalu popoldne seje ena taknih oglednih skupin vrnila s poro
ilom, da se priblino 500 metrov severneje, za hrbtom bataljona, oblikuje
sovranikova strelna vrsta, ki prav gotovo namerava obkoliti in preiskati
prostor, kjer so se borci zadrevali. Obenem da so se nekoliko nije e za
ele razporejati tiri mone italijanske zasede, med seboj oddaljene po okoli
150 metrov.
Sovranikova zapora je bila hitro strnjena in na juni strani poboja so
e padali ukazi vojatvu, naj preie koto.23
Komandant Albert Jakopi je kratek as tehtal okoliine v zvezi z umi
kom, nato pa odloil, da se bataljon spusti po isti strani, odkoder so priha
jala italijanska povelja za naskok; tu je namre predvideval ve monosti

Pohod Italijanov skozi Rampoho na Koevski Rog, avgusta 1942

99

\
za izmikanje kakor na nasprotni strani, kjer je e rinilo nekaj sto faistov.
Ni se utel, pri tem pa je e pomagala nenadna nevihta, tako da so se borci
mimo sovranikovih zased izvlekli brez spopada* Potem je bataljon po
speeno nadaljeval pot, dokler ni v zavetju gozda in nevihte priel do ceste,
ki iz Podstenic pelje proti Komolcu.
V
zavarovanje bataljona pri prehodu ez cesto v nasprotni hrib je la
skupina borcev, namenjenih na tajersko; razdelila se je v dve zasedi in iz
obeh smeri zaprla cesto, tako daje ostala le oina za prehod. Ko je bila ve
ina bataljona e prek poti, so nenadoma zasliali kamione, ki so prihajali
od Podstenic. Zaseda, obrnjena v tisti smeri, je prvega spustila na razdaljo
okoli dvajset metrov, potem pa nanj odprla ogenj iz vsega oroja, da se je
takoj ustavil.25
Takrat seje kolona 3. bataljona odreda pretrgala. Veliko tistih, ki ob za
etku napada na kamion e niso bili prek ceste, ez katero je bilo treba priti,
je zbeala v nasprotno stran, pro od nje. Italijani v napadenem vozilu se
sicer niso upirali, a priakovati je bilo nastop vojatva, kije prihajalo z na
slednjimi kamioni. Zato so borci obeh zased morali pohiteti; mahnili so jo
za veino bataljona in ga kmalu dohiteli. Ob prvem krajem poitku sta ko
mandant Albert Jakopi-Kajtimir in politini komisar Franc Ali-Ciro
ugotovila, da z njimi niso li prek ceste borci enega voda 2. ete z vodnikom
Joetom Murnom-Perom in minerji s komandirjem Joetom Slapniar
jem-Jotom.
Potem je bataljon ponoi nadaljeval pohod ob Vinski poti proti zahodu
s ciljem, da se imprej prebije v Suho krajino. e v jutranjem mraku 17. av
gusta 1942 je prvi skual priti pod enberkom do ceste Smuka-Stari Log,
a je naletel na sovranikovo zaporo in se bil prisiljen zavlei v zavetje gozda
kote 870, zahodno od Rdeega kamna. Ker so cesto Dvor-Koevje varovale
sovranikove stalne motorizirane patrulje in obrambne rte z bunkerji, prsobrani ter strojninimi in minometnimi gnezdi, bi bilo nasilno prebijanje
izredno tvegano. Za kaj takega pa bataljon takrat ni imel potrebne borbene
morale. V naslednjih tirih dneh je sicer e vekrat poskual priti ez cesto
Stari Log-Lae, a zaman. Pri tem pa se mu ni zgodilo tudi ni posebno ne
varnega.
* Albert Jakopi-Kajtimir je mnogo pozneje opisal ta dogodek takole:
Tistega dne smo bili ves dopoldan na kronih poloajih blizu Peke. Okrog 13. do 14. ure se
je prielo oblaiti, in ko sem ravno razmiljal, kako bi izkoristil morebitni de, zasliimo iz smeri
vznoja pred nami ,prima compagnia' malo bolj desno, ,seconda compagnia* e bolj levo, .terza
compagnia"... ter konno na naem desnem boku ,quarta compagnia* in .guardate la cota'!
e sem mislil zapovedati umik v nasprotno smer, ko sem se v hipu zavedel, da je to morda
past. Zato sem na hitro odredil patrolo, jo poslal z nalogo, da razvidi nameravano smer umika, in
poakal. Ni minilo niti pet minut, ko so e prihiteli brez sape in javili, da gredo Italijani v strelskih
vrstah od vznoja proti nam. e med poroilom sem e poveeval, da se spustimo v dveh kolonah,
samo 2 do 3 m vsaksebi, z orojem v roki, v smer, odkoder smo sliali italijanska povelja. Jasno
mi je bilo, da so ete tam, kjer jim niso ukazovali, pred nami pa verjetno markirajo ete s posa
meznimi desetinami in povelji. Raunal sem - ali sploh ne bomo naleteli nanje, ker se bomo pre
bili skozi medprostor, ali pa bodo oni pred nami beali. Zgodilo se je prvo, pri tem pa nam je po
magala e ploha, grom in um monega deja. Tako reko, sprehodili smo se, ne da bi se s sov
ranikom sploh videli.24

100

V
ponedeljek 17. avgusta 1942 seje po enournem topnikem obstrelje
vanju in letalskem bombardiranju zael oievalni pohod italijanskih
enot, ki so prejnjega dne sklenile obro okoli Roga. S sredotonimi pre
miki, ko je doloeni prostor naprej obkolila, potem pa ga do podrobnosti
preiskala navznoter proti srediu, je pehota esala predel za predelom, te
meljito in vekrat, s tem pa tudi vse bolj stiskala e tako skoraj neprepustni
obro.
S ciljem, da podge vojatvo v akciji, je prav tega dne obiskal koman
dant italijanskih oboroenih sil Slovenija-Dalmacija general Roatta fron
to razporeda in napredovanja divizije Granatieri, vse do prednjih patrulj
izpostavljenega polka grenadirjev. To naj bi prispevalo k vejim uspehom
ofenzive, ki njenega poveljstva dotlej niso zadovoljevali.
Poroilo 11. armadnega korpusa za 17. avgust 1942 navaga, da so pri i
enju obkoljenega Koevskega Roga dosegle sodelujoe enote naslednje
uspehe:
- divizija Granatieri je ubila 51 in zajela 11 upornikov, zaplenila 12
puk z ve tiso naboji, konje, govejo ivino in znatne koliine drugega ma
teriala ter poruila dosti taborov in delavnic;
- divizija Cacciatori je ubila dva, zajela pa enega upornika, uniila
dva tabora, zagala 50 barak ter zaplenila strelivo in ivino;
- skupina bataljonov M je ubila dva upornika in zaplenila eno puko
s strelivom, tega dne je skupina imela enega mrtvega in tri ranjene rno
srajnike.26
Kaj pa se je zgodilo s Perovim in Jotovim vodom?
Obe skupini sta se, potem ko sta se loili od glavnine 3. bataljona od
reda, prikrili v zaraeni globai vzhodno od ceste, ki je nista prekoraili,
tam poakali do noi naslednjega dne in potem nadaljevali pot proti Pogo
relcu (k. 882), kamor sta prili pred svitom 18. avgusta 1942. Komaj nekaj
ur zatem so domaini iz podrokih vasi sproili misel, veina drugih pa jo
je takoj sprejela, da se pritajijo v kraki jami Skedenj nad Podturnom. Se
za dne so e bili v njej. Ko se je spustila no, je ve fantov odlo domov in
se ni ve vrnilo v Skedenj. Drugi so se zbali, da jih bodo ti pod pritiskom
domaih izdali, zato so se e ponoi vrnili do Pogorelca. Kljub temu je v na
slednjih dveh, treh dneh prilo tudi med temi do nadaljnjega osipanja.
Da bi se laje izogibali sovraniku, so se spet razdelili v dve grupi po
est, sedem mo. Enoje prevzel in odpeljal komandir Joe Slapniar-Jot,
druga je ostala ob vodniku Joetu Murnu-Peru. Skupina s komandirjem
Slapniarjem je krenila do Bukove gorice, kjer je prenoila, naslednjega
dne pa brez ovir prila do tal nad rmonjicami.27 Drugi so odli z Mur
nom na Rigelj, tam bili dva do tri dni, potem pa so se prek Rampohe vrnili
na obmoje Podstenic.
Tiste dni, ko je odredov 3. bataljon zaman poskual priti v Suho krajino,
je dale vstran ivel veji del njegove 1. ete mirno, brez nalog in predvsem
brez sovranikovega nadlegovanja. Po prekoraitvi Krke, v noi na 15. av
gust, sta komandir France Smrke in politini komisar Pavel Henigman po
peljala borce vse do Dobrnia in se od 16. do 21. avgusta premikala po nje-

101

govern irokem obmoju, potem pa jih spet usmerila proti Suhi krajini na
desnem bregu Krke.
V naslednjih treh dneh, 18., 19. in 20. avgusta 1942, so italijanske enote
v strelcih prodirale z vseh strani proti srediu obkoljenega Roga, dokler se
niso sele na njegovem osrednjem obmoju.
Tako so 18. avgusta ofenzivne ete osredotoeno nadaljevale svoj po
hod k cilju skupnega napada. Divizija Granatieri je nastopala skupaj z
grupacijo bataljonov M ter pri tem istila ozadje vse do Babje gorice, Kra
ljevega kamna, kote 982 (vzhodno od Kamenjaka) in Klea. Divizija Cac
ciatori pa je preiskovala iroko obmoje Travnika, Rese in gozdne povr
ine, vkljuno s Podstenicami, kjer je odkrila in razdejala partizansko elek
trotehnino delavnico. Ob njej sta prodirali tudi mobilni skupini divizij
Isonzo in Macerata.
Med temi operacijami je bilo po italijanskih virih ubitih 27 in zajetih 41
partizanov ter zaplenjene 3 puke. Tega dne je general Robotti vzpostavil
novo garnizijo v Koprivniku.
Dne 19. avgusta 1942 so operacijski oddelki napadali v sklopu divizij
Granatieri in Cacciatori, zoili obkolitveni obro na prostor Koevski
Rog-Mlinarska pot-ervanova cesta-Podstenice in zasedli koti 903 (nad
Mlinarsko potjo)-945 (Tabor)-Jelenico-Breznov kri. Pri tem so unievali
vsa odkrita skladia, poigali barake in tabore ter poruili vso vas Trno
vec. Poleg drugih materialov so zaplenili tudi 6 puk in 3 pukomitraljeze.
Poveljujoi general Robotti si je hotel ogledati Podstenice, a do tja ni mo
gel, ker je bila cesta zadelana z debli. Italijansko poroilo pravi, da so tega
dne ubili 43 in zegeli 31 upornikov, pri tem pa je skupina Isonzo imela
enega mrtvega in enega ranjenega.28
Dvajsetega avgusta 1942 pa so vse sodelujoe sile konale premike in
se med seboj povezale v popolnoma sklenjenem obrou. Znotraj tega so
obraunavale z ujetniki in tistimi, ki so se jim vdali. Poroilo 11. armadnega
korpusa za ta dan navaja, daje bilo na strani upornikov 35 ubitih in 32 za
jetih, med Italijani pa ranjenih 5 vojakov. Omenjena je tudi naraajoa de
javnost partizanskih skupin, ki napadajo obkolitveno rto od zuney. Zlasti
veliko takih primerov da je bilo v noi od 19. na 20. avgust 1942.
Od 20. do 23. avgusta 1942 so sovranikove ofenzivne enote znova in
podrobno preiskovale gozdove, krake globeli, jame in luknje ter natanno
pregledovale vse, tudi najteje prehodne predele znotraj tretjega ognjenega
obroa. Tako je do 23. avgusta 1942 okrog 40 000 italijanskih vojakov pre
hodilo in preiskovalo vsako ped Roga, v mnogih primerih z zasledovalnimi
psi in detektoiji.
Italijanska operativna poroila, ki jih navdamo, ker partizanskih ni,
pravijo, da so njihove ete med trajanjem operacij 3. B faze dosegle v boju
proti upornikom naslednje uspehe: ubile in ujele so 114 oseb,* zaplenile 57
puk, 5 pukomitraljezov, uniile 56 barak, 8 taborov in 3 delavnice. Po is
tih navedbah so njihove izgube znaale 6 mrtvih in 34 ranjenih.29
* Med ubite v ofenzivi so Italijani teli tudi civilne osebe.

102

Vrnimo se spet k 3. bataljonu odreda.

Po brezuspenih naporih, da s svojo 2. in 3. eto prekorai cesto Stari

Log-Lae in odide naprej proti Ribnici, seje komandant 3. bataljona od
reda Albert Jakopi-K^jtimir odloil za prehod na levi breg Krke; to mu
je uspelo ob prvem poskusu, v noi na 23. avgust 1942. Medtem ko so ita
lijanske ofenzivne enote gosto strnile obro, s katerim so objele Podstenice-ago Rog in Rampoho, je njihov nadzor prostora od Tople rebri do Podgozda popustil prav toliko, da se je bataljon tu priblial Krki in jo pri vasi
Kot prestopil brez ovir. V nadaljevanju pohoda severno od uemberka je
naslednjega dne opoldan priel do Korit pri Dobrniu in se tu ustavil. Na
prostoru med Vrbovcem in Dobravo je nael 1. in 2. eto odredovega 1. ba
taljona, prek njih pa stik z namestnitvom glavnega poveljstva, ki se je
takrat zadrevalo v Volji jami. Od dr. Alea Bebleija je komandant Ja
kopi dobil nalogo, naj se z bataljonom takoj vrne na desni breg Krke v Su
ho krtino, tam sestavi ve bojnih skupin in jih polje za hrbet sovranika,
ki dri obkoljen Koevski Rog.30
Raunajo, daje ofenzive konec, in ne da bi vedela, kje je 3. bataljon,
sta se 23. avgusta 1942 komandir France Smrke in politini komisar Pavel
Henigman odpravila s svojo eto mimo uemberka proti Dvoru z name
nom, da prekoraita Krko in gresta v rajon Dolenjskih Toplic. Brez stika
s sovranikom je eta, v noi na 24. avgust, prila ez reko na desni breg
in se ustavila na Stari gori, nad Stavo vasjo. Toda samo nekaj ur zatem je
italijansko vojatvo mono zasedlo cesto Jama-Stari Log, naslednjega dne
pa e njen odsek proti Hinjam. Obenem je okrepilo nadzor nad zvezo med
Sotesko in uemberkom31 ter s tem zakljuilo priprave za nadaljevanje
velikega pohoda prek osvobojenega partizanskega ozemlja.
Nart za 4. in 5. fazo italijanske ofenzive je predvideval pregon borcev
narodnoosvobodilnega gibanja iz Suhe krajine ez Krko in dalje na sever,
prek eleznike proge Grosuplje-Novo mesto, vse do okupacijske razme
jitvene rte. Italijansko vojako poveljstvo bo ob tej prilonosti vkljuilo
med svoje enote tudi oboroeno eto belogardistov in pomo nemke voj
ske na razmejitveni rti.
etrto fazo sta 24. avgusta zaeli diviziji Granatieri in Cacciatori z
odhodne rte Koevje-Novi Breg-aga Rog-Poljane pri Podturnu proti se
verozahodu in 29. avgusta 1942, po treh etapnih pohodih, vzpostavile za
poro na rti Raica-Zdenska vas-Zagradec-uemberk-Dvor. To zaporo
so drali faisti bataljonov M in 105. legije rnih sr^jc iz Zagradca in Krke
vasi. Zaporo na zahodnem krilu ofenzive, od Koevja do Velikih La, so
napravili deli divizije Macerata, medtem ko je vzhodni bok itila in s rte
Novo mesto-Mirna pe-Dvor-uemberk pritiskala skupina generala Ceruttija, v kateri sta bila po en bataljon divizije Isonzo in Cacciatori ter
eta belogardistov iz Novega mesta.
Tako je tudi pri ienju Suhe krajine sodelovalo okrog 40 000 italijan
skih vojakov, ki jih je podpirala okrepljena dejavnost stalnih posadk z ob
robja ofenzivnega obmoja ter zaasnih postojank, v Struki, Krki in Top103

liki dolini. Toda vse vojatvo, uporabljeno v tej fazi ofenzive, ki je trajala
do 30 avgusta 1942, ni doseglo pomembnejega uspeha.
Italijanska poroila o poteku in uspehih ofenzive so, v primerjavi z ob
vestili o prejnjih operacijskih ciklusih, po obliki kraja, a po vsebini rev
neja. Kijub temu velja omeniti naslednje vesti in ugotovitve:
- vojaki divizije .Granatieri so 24. avgusta 1942 presenetili pri Novem
Bregu dva upornika, enega ubili, ranjenega pa ujeli;*32
- divizija .Cacciatori je 27. avgusta 1942 opravila topniko akcijo na
Sela pri umberku in Voljo jamo, ker je dobila obvestilo o zbiranju upor
nikov v teh krajih.33
Poleg vojakega neuspeha etrte faze je za vodstvo te velike okupator
jeve akcije nastopila e dodatna teava. e ob njenem zaetku je nadrejeno
poveljstvo sporoilo generalu Robottiju, da morajo do 3. septembra oditi v
sestavo 5. armadnega zbora vsa divizija Granatieri, trije bataljoni M in
en topniki divizion, ker so vkljueni v veliko ofenzivo zoper NOV v Gor
skem kotaiju, Liki in Bosanski krajini.** eprav je komandant 11. armad
nega korpusa e za nekaj dni zadral veji del tega vojatva, je poteza po
veljstva Slovenija-Dalmacija e vnaprej zmanjala uinkovitost nasled
nje etape ofenzive, e preden se je zaela.
In kaj je med 4. fazo sovranikove ofenzive doivel odredov 3. bataljon?
Po enodnevnem poitku pod Liscem sta se 2. in 3. eta 3. bataljona od
reda odpravili skoraj po isti poti kakor dan poprej njegova 1. eta, nazaj
proti Krki, in bili 24. avgusta 1942 na Laen griu, vzhodno od uember
ka. Tu je komandant Albert Jakopi napisal in odposlal za glavno povelj
stvo poroilo, v katerem je omenil stanje et, ki sta trenutno teli 94 borcev,
in italijanske vojake premike ob reki Krki ter zakljuil, da bo v primeru,
e od patrulj prejme ugodna obvestila, krenil ez Krko nad Lae.35
Prav tega dne pa se je 1. eta 3. bataijona odreda spet sooila s sovra
nikovo ofenzivo. Zaskrbljena, da ne ostane v renem obrou, seje na Stari
gori pri Gradencu razdelila v dve skupini, od katerih naj bi ena, s koman- ^
diijem Francetom Smrketom, la na Notranjsko, drugo pa bi politini ko
misar Pavel Henigman peljal proti Beli krajini. Ker sta obe e na zaetku
poti naletele na sovranikove zasede, ki soju zavrnile, sta se zveer ponov
no seli v prejnjem taboru na Stari gori in tu poakali naslednjega dne.37
Na podlagi podatkov, ki jih je dobil od patrulj, seje komandant Albert
Jakopi odloil za vrnitev v Suho krajino, na desni breg Krke. Medtem ko
so se enote divizije Granatieri pripravljale na premik k drugi utrditveni
*
Ubiti partizan je bil slovenski knjievnik Miran Jarc, ujetnik pa ranjeni Pavel Kamenek.
Tragedija se je zgodila na Pugledu pod Rogom.34
** Prvega avgusta je vrhovni komandant NOV Jugoslavije Josip Broz-Tito prejel brzojavko
slovenskega glavnega poveljstva o veliki italijanski ofenzivi. Da oslabi pritisk sovranika v Slo
veniji, je vrhovni tab usmeril dejavnost svojih enot proti Dalmaciji. V odgovor na to so Italijani
zaeli najprej umikati svoje posadke v moneje utrjene postojanke, da so tako lahko ostali na
ozemlju, ki so ga zasedli partizani. Nsgboij verjetno je bil to njihov prvi zaasni ukrep, medtem
pa je 5. armadni zbor organiziral ofenzivo, kije zajela ozemlje med elezniko progo Fuine-Ogulin-Vrhovine ter cesto Vrhovine-Vratnik-in jadransko obalo.38

104

rti Hinj^Rapljevo-Kuka vas, je 3. bataljon odreda v prvih urah 25. avgu

sta 1942 pod Dvorom priel ez Krko in se ustavil blizu La. Po prenoitvi
pod Primoem se mu je tu prikljuila njegova 1. eta, kiji prejnjo no ni
uspelo priti iz e blokirane Suhe krajine.
Kot mu je bilo naroeno, je komandant Albert Jakopi e tega dne izbral
okrog 20 mo, veinoma domainov iz Toplike doline, in jih pod vod
stvom e imenovanega komandirja 2. ete Joeta Peaveija-Aleksa poslal
proti Topli rebri, da poiejo stik s lani osrednjih organov. Skupina pa se
ni ve vrnila v sestavo bataljona.*
Kljub prikljuitvi 1. ete pa 3. bataljonu odreda ni kazalo, da bi se e na
prej zadreval v tem predelu, zato je tab sklenil, da pojde z vsemi tremi
etami proti Notranjski.
Neobveen o zaetku ofenzive na Suho krajino in brez podatkov o tre
nutnem poloaju sovranika seje bataljon odloil priti do Male gore v enem
pohodu. V svetli noi na 27. avgust je kolona prila od Gradenca proti Pre
volam do Visejca in tu pozvala dva zaitnika, n^j gresta za vodnika. Franc
Novak-Japljevec in Franc Novak-Matevevec sta ete peljala proti jugu,
najprej del2. bataljona s komandantom vred, potem pa3. in za njo 1. eto,
s katero je el politini komisar bataljona Franc Ali-iro. Ko je odredova
enota e zapustila Klingar in korakala proti Ratjam, jo je z desne strani ostro
napadla italijanska poloajna zapora iz oddelka divizije Cacciatori, ki se
je premikala k tretji utrditveni rti Brezovi dol-Sv. Katarina-uemberk.
Ze s prvimi sovranikovimi streli je bil ubit vodnik Franc Novak-Japljevec, drugi zaitnik pa hudo ranjen, vendar so ga borci spravili domov. Ra
njencu je pri tem pomagal tudi komandir 1. ete France Smrke-Jot, ki je
takrat izgubil stik z bataljonom.
Ob napadu se je bataljon razbil na dve glavni skupini. Druga in del 3.
ete sta se s komandantom Albertom Jakopiem, kije bil ob tej prilonosti
laje ranjen, umaknili mimo Lipja nazeg, k Stari gori, medtem ko sta 1. eta
in preostali del 3. ete odli s politinim komisarjem Francem Aliem ob
Visejcu proti Trkemu bortu.38 V preprianju, da se bataljon ne bo mogel
ve skupaj umikati, ga tab ni poskusil spet zdruiti, zato so ete ostale raz
deljene.
Iz ure v uro je bilo opaziti vse ve znamenj, ki so grozee opozaijala, da
seje zdaj zaela ofenziva na ta del Suhe krajine. Poleg tega seje nenehno
vealo tevilo ubenikov, kar je dodatno kvarilo razpoloenje et nasploh
in vsakega njenega borca posebej. Bili so tudi popolnoma brez informacij
in zvez.
V
vse veji zaskrbljenosti sprio naraajoe nevarnosti je komandant
bataljona Albert Jakopi-K^jtimir predoil borcem, ki so se znali v njego
vi skupini, kritinost poloaja in nevarnost skupnega premikanja vejih
oddelkov. Konno je predlagal izhod, ki n^j bi bil v tem, da se razdelijo na
*
Dan ali dva zatem so odredovci e zvedeli, daje okoli 15 borcev te skupine s komandirjem
na elu krenilo namesto proti Rogu v dolino in se vdalo Italijanom. Samo tiije ali pet borcev je
lo naprej na Koevski Rog in tam iskalo zvezo s partizani.

105

skupinice po priblino pet borcev. Te nsy bi se do konca sovranikove ofen

zive samostojno gibale in prikrivale, potem pa se zbrale na domenjenem
prostoru.* Ker niso nali druge reitve in pod pritiskom trenutnega stanja,
so se borci s predlogom strinjali, eprav je zanje pomenil hudo preizkunjo.
V enakem razpoloenju in v podobnih okoliinah se je tako odloil tudi
tisti del bataljona, ki je odel v smeri Trkega borta.39
Blizu Gradenca se je motvo 1. in dela 3. ete razcepilo. Okrog 20 borcev
1. ete, skupaj s politinim komisarjem Francem Aliem-irom, je e ves
ta dan ostalo na tem prostoru, del 3. ete s komandirjem Francem PicljemFrenkom pa je krenil na pot. Ker je bila veina teh iz Gorenjega in Dole
njega Polja ob Krki ter iz vasi na obmoju Dolenjskih Toplic, so se namenili
v bliino Podturna. Raunali so, da bodo v domaem okolju bolje zavaro
vani, oskrbovani in obveani.
Na poti ob Krki proti Soteski so jim pri vasi Kot nenadoma prili na
proti Italyani. Vsi partizani so pobegnili, razen komandirja Franca Piclja
ter borcev bratov Ivana in Joeta Erbenika, ki niso ve mogli zbeati. V
naglici so se vsi trije zavlekli v blinji skedenj, kjer so jih sovranikovi vo
jaki kmalu odkrili in pred hio Franca Koncilje-Mavsarja, lastnika skednja,
takoj ustrelili. Bilo je 27. avgusta 1942.**40
No na 28. avgust so borci, ki so ostali ob politinem komisarju Aliu,
preiveli nad Gradencem, zarana tega dne pa so se znali v irokem obrou
sovranikovih vojakov. Tik preden so to ugotovili, so tri tovariice iz te sku
pine odle v civilnih oblekah do Lipja po hrano. Medtem pa so Italijani dru
ge izsledili ter jih zaeli preganjati z namenom, da jih najprej razbijejo in
nato polovijo oziroma pobijejo. Posebej velja zapisati, da so okupatorjevim
vojakom pri tem e izdatno pomagali domai belogardisti.
Partizani so se razvlekli po grebenu, ki se razteza od Trkega borta v
smeri La in so brez vejih izgub preiveli tudi ta dan. Po konani h^jki
se je zveer zbralo blizu Gradenca okrog deset odredovcev, ki jim je poli
tini komisar Ali predlagal umik proti Ribnici, preprian, daje tja krenila
tudi skupina s komandantom Albertom Jakopiem. Ker se borci, ki so bili
*
Razdelitev partizanske enote na skupinice, tako med veliko italijansko ofenzivo kakor tudi
sicer, ni bila v navadi, saj je sovraniku ponudila monost lajega obrauna z vsako od njih. O tem
je komandant 3. bataljona Zapadnodoler\jskega odreda Albert Jakopi-Kagtimir ve let pozneje
zapisal takole:
Tako, to je tisto, zgrabila jih je panika, zato niso li ez cesto, zato je eta, ki sem jo poslal
naz^j na Rog za reevanje glavnega taba, odla domov in se javila Italijanom, zato govore o tro
jicah in peterkah, da sem jih odposlal, ne povedo pa, da sem jih res poslal domov po hrano, pa
se niso ve vrnili. Neki taki skupini sem dal lastno baterijo, da bi se lahko ponoi vraala, in zadnji
denar za nakup hrane, ker sem vedel, da je stanje na terenu teko. Zavedajo se vsak dan botj
tega dejstva, sem imel pred omi predvsem ouvanje enote, ker je bilo jasno, da ofenziva ne bo
veno in daje predvsem vano ostati in ostati. O disperziji, ki bi prila v potev le v naj veji ne
varnosti, smo res govorili, a samo e tedaj, ko je bilo ozemlje osvobojeno na, teoretinih urah, in
e to samo s komandnim kadrom od desetarja navzgor, zavedajo se delikatnosti takega razmi
ljanja.
** V operativnem poroilu z dne27.avgustal942so Italijani zapisali, da so prodirajoi oddelki
divizye Cacciatori pregnali skupino kakih 20 partizanov, v nekem drugem spopadu pa so nji
hove ete ubile tri upornike.42

106

doma iz okolice Novega mesta, s tem niso strinjali, jih je est odlo proti ro
kemu pogoiju, drugi tirje pa so krenili proti Notranjski. Slednji so brez
vejih ovir prili najprej na Veliko goro in kmalu zatem na Krim, kjer jih
je za nek^j dni sprejel 1. bataljon Notranjskega odreda, kateremu je takrat
poveljeval Alojz Popek-Vandek.41
Podobno so se razli tudi partizani skupine ob komandantu Albertu Ja
kopiu. Slednji je z bataljonskim intendantom Vasjo Ocvirkom in e petimi
borci el za etami divizije Cacciatori od Stare gore proti Ambrusu ter se
30. avgusta utaboril streljaj od Korirya, v gozdu. Koje hotel naslednji dan
poskrbeti za hrano soborcev, bi bil pri tem kmalu postal rtev e organizi
rane bele garde*
Bolj kot preganjanje po Rogu je enoto komandanta Alberta Jakopia
drobila 4. etapa velikega italijanskega pohoda proti partizanom, ofenziva
skozi Suho krajino. Veliko borcev obeh glavnih skupin, ki sta nastali po
razbitju bataljona med Klingaijem in Ratjem, je v nadaljnjih dveh, treh
dneh odlo nazaj v koevske gozdove. Nekateri pa so se odpravili v bliino
doma in se jih je precej med njimi z vednostjo svojcev nek^j asa skrivalo,
dokler se niso na njihovo prigovaijanje vdali Italijanom. Posamezniki so sc
pri sovraniku hoteli odkupiti s tem, da so pristopili k beli gardi in obenem
izdali, kar so vedeli. Eden taknih je povedal tudi za tiste tri odredove bor
ke, ki so le v Lipje po hrano; Italijani so jih tam e isti dan nali, aretirali
in odpeljali v uemberk, odondod pa v Ljubljano.43
Zdaj, ko vemo, kako je velika italijanska ofenziva razprila 3. bataljon
Zapadnodolenjskega odreda, povejmo e nek^j o nadaljnjem vedenju in
premikanju tistih njegovih borcev, ki so li nazaj v Rog. Pred tem pa vsaj
beno omenimo, kako je tiste dni veliko partizanov, terenskih politinih
delavcev in civilnih prebivalcev, predvsem na deeli, prilo v hudo krizo.
Ta je nastala pod vplivom vojakega nasilja ter silovite propagande in
monega pritiska domae reakcije, z delom duhovine na elu, na domae
ljudi. Namerno Siljenje lanih vesti in pomanjkanje vsega, zlasti zanesljivih
poroil o dogajanju, pa stajo e poglabljali. Vse to je povzroalo zbeganost,
zmedenost, strah in hude osebne stiske. Na terenu so bile zveze hitro pre
trgane, vse teje je bilo priti do hrane, domai so nagovaijali svoje k vdaji,
mnogi civilisti so zaeli vohuniti za borci in aktivisti ter jih prijavljati oku
patorju, ali pa sojih cel lovili in jim sami kruto sodili. Tiste, ki so se vdali
Italijanom, so le-tl zveine postrelili, odgnali v internacijo ali vpregli v boj
proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Tako so ravnali tudi s tistimi, ki so
jim jih izroili belogardisti vakih stra, in taknih primerov je bilo zelo ve
liko, zlasti v Suhi krajini. Pri tem je bila v najve primerih, posredno ali ne
posredno, zavzeto udeleena tudi duhovina iz tistih krajev.
K tej kratki oceni dogajanja v tistih tekih dneh pa moramo pripisati e
naslednje. Tako kot za veino partizanov je tudi o borcih Zapadnodolenj*
Ta dogodek je v slovenski knjievni ustvarjalnosti med NOB zapustil trajno sled. Med tri
dnevnim bivanjem te odredove skupine pri Korinju je njen borec Vasja Ocvirk zasnoval in kas
neje uveljavil svojo radijsko igro Ko bi padli oiveli.

107

skega odreda znano, da so se sprio okupatorjeve premoi posamino, v

skupinah ali organizirani v etah izogibali spopadom in akali, da bo ofen
ziva prenehala. Se prej kot pa seje konala, so se e zaeli iskati, zdruevati
in obnavljati enote. Kriza se je naglo umikala elji po organiziranem boju
proti tujemu in domaemu sovraniku.
In zd^j povejmo kaj ve o tem e o borcih odredovega 3. bataljona, ki
so se vrnili v obmoje Koevskega Roga.
Posamini in v majhne skupine zdrueni so se takoj po razdelitvi zaeli
vraati nazaj v predele, kjer so pred ofenzivo dalji as taborili s svojimi e
tami. Tako jih je veliko iz 1. ete lo najprej na prostor med Lae in So
tesko, na desnem bregu Krke, odkoder so se predvsem zaradi hrane in ob
vestil o poloaju spuali po strmih pobojih do prvih hi domaih ali zna
nih krajev. V isti smeri, a e naprej proti Dolenjskim Toplicam so se pomi
kali partizani 2. ete, od katerih so mnogi bili doma iz vasi pod Pogorelcem
ali iz Poganske doline. Veinajihjemed potjo sreala skupine, ki so e pre
ivele ofenzivo, in se jim prikljuila. Borci 3. ete pa so najve teili proti
srediu Roga in v okolico Koevja, kjer so tudi prili v to enoto. Tam so
mnogi dobili stik s svojci ali znanci, ki so se bili pred meseci umaknili oku
patorjevemu terorju ter morali kot begunci preivljati ofenzivo po gozdo
vih in s partizani deliti usodo tistih dni.
eprav je med premikanjem teh skupin e prilo v njihovih vrstah do
sicer redkih primerov izgubljanja posameznikov, pa je velika veina bork
in borcev odredovega 3. bataljona e naprej junako prenaala napore in
nenehno iskala monosti, da bi se imprej pretolkla na obmoja, kjer se je
sovranikova ofenziva e konala. Tako so se takrat zaele zbirati in obli
kovati veje in vse bolj organizirane skupine partizanov ob vaseh Pogore-

[talijanska okupacijska vojska poiga in ropa slovenske vasi

108

lec, Rdei kamen, Kun, Pugled pri Starem Logu, tale, Novi Breg, Resa,
Rampoha, itd. Pa ne samo partizani 3. bataljona Zapadnodolenjskega od
reda. Bili so iz drugih dolenjskih, iz belokranjskih in notranjskih enot, iz de
lavnic in delavskih et, bolninic, zaitnih skupin, tabov in s terena, od
povsod, kjer je italijanski unievalni ofenzivni stroj e el mimo.
Tudi lani vodstvenih teles osvobodilnega gibanja so bili med 4. fazo
ofenzive e vedno ogroeni. Kot e reeno, so ti 23. avgusta 1942 zapustili
Bunker 42 blizu Kraljevega kamna in se, v priakovanju ugodne pri
lonosti za prehod ez Krko, vse do 26. avgusta premikali znotraj prostora
Kun-Stari Log-Topla reber. Ko so se tega dne namenili proti Podgozdu,
sojih med Laami in reko Krko napadli Italijani in razbili na dve skupini.
Eni od njih, v kateri so bili tudi Edvard Kardelj, Franc Leskoek in Jaka
Avi, je uspelo oditi skozi Suho krajino proti Podlipoglavu, druga, z Iva
nom Makom in Borisom Kidriem, pa seje morala vrniti nazaj, na obmo
je Roga.44
Z enodnevno zamudo se je 31. avgusta 1942 zaela 5. faza operacij zdru
enih italijanskih enot, z nalogo oistiti prostor med dolino Krke in okupa
cijsko razmejitveno rto. Pri tem so zaposlili diviziji Granatieri in Cac
ciatori, ki sta napadali z juga; premini oddelek divizije Macerata in
105. legijo rnih srajc za ienje iz ljubljanske smeri; z vzhodne meje, s rte
Laknice-Radulja in Mirna pe-Sv. Kri pri Litiji (Gabrovka) je prodirala
Legija smrti; na okupacijski razmejitveni rti pa so bile okrepljene nemke
obmejne enote. Vseh skupaj je sodelovalo nekaj manj kakor 40 000 sovra
nikovih vojakov.
Do 2. septembra so italijanske enote dosegle rto Stranska vas pri Grosupljem-Vinja gora-eleznika postaja Stina-Velika Loka in pregledale
mejno podroje od Ljubljane do Stranske vasi. A ker se je od takrat zael
odvoz divizije Granatieri in bataljonov M, je e opeana ofenziva e bolj
popustila. V nadaljevanju operacij do okupacijske razmejitvene rte so ne
katere od preostalih italijanskih enot prihsyale na cilj z zakasnitvijo, in
predvsem brez uspeha.
Samo na svoj zadnji dan, 5. septembra 1942, je prila 5. faza sovrani
kove ofenzive v stik s partizanskimi etami. Najprej seje pri Blejem vrhu
blizu Trebelnega razvil enourni oster boj med 2. bataljonom maloprej us
tanovljene Gubeve brigade in belogardistino Legijo smrti, ki je z
okrog 250 momi sodelovala v italijanski bojni skupini Cerutti.
Proti veeru tega dne pa je Gubev 3. bataljon, med Trebelnim
in enjicami, juno od Trebelnega, napadel oddelek Italijanov, ki so se
umaknili v Trebelno.
Tako kot 4. tudi 5. etapi velike'italijanske ofenzive ni uspelo uniiti niti
ene partizanske enote. e ve! Prav tej ofenzivni fazi seje izognila kar cela
skupina osvobodilnih et. Ko seje namre 1. septembra ofenzivni stroj pri
blieval rti Grosuplje-Velika Loka in ko so zdniena bataljona faistov ter
enota divizije Macerata prili od Ljubljane do Pugleda, vzhodna zaporna
meja pa e ni bila utijena, so se dve eti 2. grupe odredov, 1. bataljon in 3.
eta 2. bataljona brigade Toneta Tomia, sprejemni tabor iz Podlipoglava
109

in z njimi namestnitvo glavnega poveljstva premaknili s Pristave nad

Stino proti Sv. Kriu pri Litiji (Gabrovka) in naprej v Blatni klanec.
Kako pa je preivel 5. etapo ofenzive komandant odredovega 3. bataljo
na, povedo naslednji dogodki.
Zaradi navzonosti velikega tevila italijanskega vojatva in vse manj
zanesljive terenske mree OF seje skupina s komandantom Albertom Jakopiem-Kcgtimirom ele 2. septembra 1942 odpravila iz okolice Korinja
proti Ljubljani. Med Hoevjem in Zagradcem je sreala skupino lanov os
rednjih vodstvenih teles, med njimi Kardelja, Leskoka in Avia, ki so
prek Suhe krajine tudi li proti Ljubljani.46 Dobro uro po snidenju jih je na
padlo italijansko topnitvo iz Zagradca, a brez posledic. Nato so skupsy
nadaljevali pot ter prek predora Peenik, skozi Brezovo in mimo Police
prili do Podlipoglava. Tu je skupina s komandantom Albertom Jakopi
em ostala e kake tri ali tiri dni, potem pa je odla nazaj na Dolenjsko.
emu?
Takoj ob sreanju nad Zagradcem je komandant glavnega poveljstva
slovenskih partizanskih et Franc Leskoek-Luka rekel Albertu Jakopiu,
da se bo moral vrniti na obmoje Suhe krajine in Koevskega Roga zbirat
partizane. Takrat gaje tudi e doloil za komandanta prenovljenega Zapad
nodolenjskega odreda, ez nekaj dni pa mu je dal ifre za obveanje in nek^j denaija.46

Manevriranje 1. bataljona

Boji pod Primoem nad Jamo in poari v vaseh ob cesti Dvor-Stari Log
so bili 14. avgusta 1942 zanesljivo obvestilo partizanskim enotam po vsej
Suhi krajini, da se je zaela italijanska ofenziva na Rog. e tako slabi stiki
taba odreda s 1. in zlasti 2. bataljonom so tega dne popolnoma prenehali,
to pa je od bataljonskih in etnih komand zahtevalo hitrih in dobro premi
ljenih ukrepov, s poglavitnim namenom ohraniti imve ive sile. Tema
dvema odredovima enotama je to uspelo do take mere, da se ju n ^j veji ita
lijanski pohod proti slovenskim partizanom ni skorajda niti dotaknil.
Potem ko seje borec Janez Vipotnik 14. avgusta 1942 popoldne vrnil v
tab 1. bataljona Zapadnodolenjskega odreda s preverjeno novico, da
Italijani prodirajo s ceste Dvor-Stari Log proti Koevskemu Rogu ter da
Lae in Smuka gorijo, je to opozorilo na monost, da bo zatem prila na
vrsto Suha krajina. V izogib temu je komandant odredovega 1. bataljona
Anton Zgonc-Vasja poslal komandirjem sporoilo, naj naslednji dan pripe
ljejo svoje borce na Javhe. Z nojo je ukazal, n^j se tab premakne iz bliine
Kompolj na rob gozda pri eteu, zarana naslednjega dne pa je k pohodu
pritegnil e politine delavce tega terena.
Vsi skupaj so nat0 ii na Korinj. Tam sta se jim podnevi prikljuila 2.
teta, kije dotlej taborila blizu Zagorice v Dobrepoljski dolini, in vod 4. ete,

110

kije po odhodu enega oddelka v Tomievo brigado* ostal na Mali gori. Po

noi na 16. avgust je prila v sestavo bataljona e 1. eta, kije bila prejnji
dan odla od Podgozda in se vrnila prek Suhe krajine.
Ker je bil vod 4. ete doloen za zvezo in bazo partizanom, ki so prihajali
iz Notranjske, so ga e isti dan poslali nazcj.** Tako je bilo v nedelo 16. av
gusta 1942 blizu Korirya okrog 100 borcev in bork 1. bataljona odreda; pri
pravljali so se na dalji premik.
Sedemnajstega avgusta je ta kolona krenila na pot in se mimo Ambrusa
usmerila proti uemberku. Pred Brezovim dolom sta seji pridruila dva
voda 3. ete, pri Gradencu pa e tretji, kije tu taboril e skoraj dva meseca.
V noi na 18. avgust je zd^j ves 1. bataljon brez nezgod prekorail Krko po
mono pokodovanem, a e prehodnem mostu pri mihelu. V bliini vasi
Kri je bil za vse tri ete odrejen dalji poitek, ki ga je po nek^j urah pre
kinilo sporoilo terenskega zaupnika, daje sovranik v Zagradcu e obve
en o njihovem prihodu in poloaju. Zato je bil takoj ukazan premik naprej.
In zares so kmalu nato italijanski topovi obstreljevali prav tisti prostor, kjer
je bataljon poival.47 Ta pa je medtem mimo vasi Reber korakal proti Zaliscu.
Takrat so se e zaele zbirati in organizirati partizanske skupine, ki n^j
bi z napadi na ofenzivne enote pomagale od zada,j reevati kritini poloaj
obkoljenih na Koevskem Rogu ter zbirati v ofenzivi razbite in razkroplje
ne posameznike in skupine. tab 1. bataljona je v ta namen odloil, da poj
de komandir 2. ete Avgust Vovk-Jure s petnajstimi dobro oboroenimi
prostovoljci, predvsem domaini iz Suhe krajine, iz politino propagan
dnega vzroka najprej v Dobrepoljsko dolino, potem pa na Rog.48 Namesto
Avgusta Vovka-Jureta, kije odel, je poveljstvo 2. ete prevzel vodnik iz
3. ete Alojz Simoni-Fonzi, istoasno pa je bil, zaradi odhoda Franca Kas
telca-Dona iz enote, za novega politinega komisarja ete imenovan Janez
Vipotnik.
Komandir Avgust Vovk je hotel peljati vod v Suho krajino najprej ez
Krko pri Zagradcu, a gaje sovranik odkril in z ostrim obstreljevanjem za
vrnil. Obrnil seje in nadaljeval pot do Dvora, kjer je v noi na 20. avgust
1942 priel ez reko ter pod Primoem, mimo Lopate, Hinj in vir korakal
proti Kompoljam.
Domaini so borce opazovali z zaudenjem in strahom, sy so se takrat
e mono irile govorice, da so partizani na Rogu obkoljeni in unieni.
Kljub temu pa je bilo med civilisti e veliko takih, ki so partizane radi spre
jeli in jim postregli. Borci so se z njimi pogovarjali o ofenzivi, obenem pa
*
S tem oddelkom 4. ete 1. bataljona odreda je odel v Tomievo brigado tudi komandir
Ivan Kovai-Efenka.
'* V vzduju sovranikove ofenzive so borci tega voda e spotoma zapuali oddelek in se iz
gubljali, tako da jih je k Sv. Ani nad Struge prilo le malo, najve domainov iz Ribnice. Nasled
njih deset dni so pogosto spremenili tabor in se uspeno izogibali poostrenemu sovranikovemu
nadzoru. Petindvajsetega ali 26. avgusta 1942 pa jih je napadel oddelek divizie Granatieri, ki
je istil predel med Staro cerkvijo in Dobrepojji. Takrat seje skupina premaknila v Veliko goro
in tam vstopila v eto, ki jo je vodil Rihard Romih-Riki.49

111

jim zagotavljali, da bodo kmalu spet napadali sovranika, vse do zmage.

Tridnevni pohod odredove skupine skozi vasi Struke in Kompoljske do
line je bil pomembna politina akcija, kije sluila za oporo aktivistom OF
e potem, ko se je prav na tem prostoru e razbohotila bela garda.
Po propagandno-politinem obhodu seje oddelek Avgusta Vovka vrnil
po isti poti do ceste Jama-Stari Log, jo neopaeno prestopil in se med ita
lijanskimi zasedami brez izgub priblial Gornji Topli rebri. Ker so tam bili
sovranikovi vojaki, je komandir Avgust Vovk peljal borce naprej in se z
njimi pri Sv. Petru spravil k poitku. Samo nek^j ur zatem pa so tja prili
Italijani in partizanski oddelek seje moral umakniti globoko v gozd pod k.
710 (severovzhodno od Tople rebri). Bilje 23. avgust 1942, zadnji dan tretje
B faze velike italijanske ofenzive na Rog.
Naslednjega dne pozno popoldne je skupina Avgusta Vovka prila na
poti med Komolcem in Rdeim kamnom v stik s lani glavnega poveljstva,
CK in IO OF, ki so bili prejnji dan zapustili Bunker 42, jih spremila do
Tople rebri in ostala z njimi do jutra.
Ker je bilo dovolj dokazil, daje sovranikove ofenzive na Koevski Rog
konec, se oddelek 2. ete 1. bataljona odreda ni ve vrnil v svoj bataljon.
Utaboril seje blizu Tople rebri in zael zbirati borce, ki so bili zunaj enot.60
Vrnimo se h glavnini 1. odredovega bataljona. Ta seje po enem dnevu
zadrevanja v Zaliscu premaknil 19. septembra 1942 proti vzhodu, tako da
je njegova 3. eta odla na Lisec in se utrdila blizu tamkajnje cerkve. Prva
in 2. eta sta se nastanili na obmoju med Malim Lipovcem in Dobravo, od
koder sta s stalnimi zasedami nadzorovali sovranikove premike ob rti
Treba vas-Sadinja vas-Dvor, medtem ko je 3. eta opravljala predvsem
prehranjevalne akcije. Vse tri ete so tudi zbirale tavajoe posameznike in
grue, razkropljene v ofenzivi na Rogu in v Suhi krajini.
Koje 24. avgusta zaela mobilna skupina divizije Isonzo pod povelj
stvom generala Ceruttija prodirati iz Novega mesta med Krko in dolenjsko
elezniko progo proti Ajdovcu in Dobrniu, je tab odredovega 1. bataljo
na prejel tega dne ukaz namestnitva glavnega poveljstva, naj z vsemi tre
mi etami krene e naprej proti vzhodu, do stika s sovranikom. Prebije naj
se sovranikovim etam za hrbet in jih zane napadati od zadaj, etne ta
bore pa naj zadri na Ostrem vrhu oziroma Frati.
e istega dne zveer je s poloajev nad Sadinjo vasjo najprej odla 1. e
ta in se ponoi utaborila priblino 150 metrov pod koto 519 Ostri vrh.51 Ne
kaj ur pozneje, a e v noi na 25. avgust je bilo iz doline videti ognje na Ost
rem vrhu, vendar so v odredovem 1. bataljonu menili, da jih je prav gotovo
zakurila njihova 1. eta.
Pred zoro 25. avgusta sta v smeri Ostrega vrha krenili tudi bataljonovi
2. in 3. eta ter se zjutraj, blizu Podlipe, ustavili k poitku. Okoli 8. ure so
straaiji sporoili, da je nedale vstran sliati Italijane.
To je bila predhodnica sovranikove kolone, ki seje prav tedaj spuala
z Ostrega vrha, kjer je bila prenoila in si medtem kurila ognje. Nastala je
situacija, kije tam navzoi borci in komandirji e danes ne znajo prav raz
tolmaiti. Obe odredovi eti sta se razvili v ve kolon in v medsebojni od

112

daljenosti po okrog 50 metrov krenili, ob vmesnem krajem ustavljanju in

prikrivanju po grmovju, k vznoju Ostrega vrha. Med kolonami borcev pa
so se z vpitjem spuali v dolino tudi sovranikovi vojaki in, razporejeni kot
zobje velikih grabelj, pregledovali prostor pred seboj.
Veina e iveih borcev teh dveh et vse do danes ne more veijeti, da
je to sreanje minilo tako enostavno samo zato, ker jih Italijani niso opazili.
Prav tako so okupatorjevi vojaki li tudi mimo 1. ete, ki je dela v skoraj
neprehodni goavi in veliki strmini pod samim vrhom Ostrega vrha. Tja
se je zavlekla zarana zjutraj, potem ko je ugotovila, da je noila pod sov
ranikovim taborom. Tako je bila zamenjava poloajev med Italijani in odredovim 1. bataljonom na Ostrem vrhu 25. avgusta 1942 opravljena v ne
kaknem mimohodu in brez enega strela ali rtve.
Vsi dosegljivi viri, ki govore o premikih in nastopih odredovega 1. ba
taljona med veliko italijansko ofenzivo 1942, so si enotni, daje bil v vsem
tem asu to njegov edini in zares kritini trenutek. Samo dva konjika, ki
sta pripadala bataljonovi intendanturi, sta zamenjala gospodarja.52
Po tako udnem izidu sreanja s sovranikom so se vse tri ete sele na
Ostrem vrhu, v tako imenovanih Koritnikih hostah, in tu ostale do veera.
Tega dne popoldne so zadnji italijanski vojaki in belogardisti iz Novega
mesta zapustili Ajdovec ter s seboj odpeljali moke, ki so jih bili prejnji
dan pobrali po okolikih vaseh z namenom, da jih poljejo v internacijo.
Z nojo je odredov 1. bataljon krenil mimo Ajdovca na Frato, odkoder
je po krajem poitku e isto no poslal 3. eto na poloaje proti Strai, z
drugimi borci pa seje razporedil po gozdu blizu Brezove rebri. Brez poseb
nih doivetij ali stika s sovranikom so mu minili naslednji trije dnevi, po
tem pa se je z vsemi tremi etami prestavil med Gornji Globodol in Ostri
vrh. Od tod je poiljal izvidnike in bojne patrulje v smeri Mirne pei, Do
brnia, uemberka in Ajdovca, obenem pa delal ekonomske akcije pri za
grizenih pristaih belogardizma. Tisti as so njegove ete pod koto 418, v
smeri Kala, v kraki jami Koprivnica shranjevale oroje, hrano in druge po
trebne stvari, kijih ni kazalo drati v taboru. Pri Ivanki Zupani v mavru
je imel bataljon skoraj mesec dni radijski sprejemnik, ki so ga pogosto po
sluali.53
Iz varnostnih razlogov seje odredov 1. bataljon okoli 8. septembra 1942
premaknil z vsemi etami v gozd ob Golobinjeku pri Mirni pei. Takrat je
tel od 110 do 120 dobro oboroenih borcev, ki so zadrali visoko bojno mo
ralo. Tudi politina klima seje po zamenjavi komandanta Janeza Marnartomira obutno izboljala. Neoboroenih v etah ni bilo, pa pa je vsaka
eta imela po dve strojnici.54
Devetega septembra 1942 seje v bliini odredovega 1. bataljona utabo
rila brigada Matije Gubca ki je prila z Radulje. Z odlokom namestnitva
glavnega poveljstva55 je moral bataljon okrepiti to novo manevrsko enoto,
zato je bilo ob stiku tabov dogovorjeno, da se vkljuitev odredovih et v
brigado izvede na Brezovi rebri, kamor bo Gubeva prila po opravljeni po
litini akciji v Suhi krajini.
113

Medtem ko je bila brigada na pohodu do umberka in nazaj, seje odredova enota pripravljala na zdruitev z njo. Po etah so potekali razgovori
o pomenu vstopa v novo udarno brigado, urejali so oroje in drugo opremo,
v noi na 11- september pa so opravili uspeno rekvizicyo pri belogardi
stinem kmetu v Biki vasi.
Komaj se Je brigada Matije Gubca z nojo 11. septembra v Zakokem
hribu (juno od Brezove rebri) spravila k poitku, je tja priel odredov 1. ba
taljon z vsemi tremi etami in seji prikljuil kot njen 4. bataljon* Tako je
bila ta odredova enota brez kake slovesnosti vkljuena v udarno brigado,
ki je z njo dobila kleno in dobro organizirano skupino borcev. Pri tem sta
komandant in politini komisar bataljona Anton Zgonc-Vasja in Milan Veninik-Savinc obdrala dotedanja polona, kar je ez pet dni potrdilo tudi
glavno poveljstvo.56

Ukrepi namestnitva glavnega poveljstva

Medtem ko so Italijani veino svojih sil osredotoili na preiskovanje

Koevskega Roga, pa niso kazali nobene posebne dejavnosti na prostoru
med Grosupljem, Stino in Zagradcem, kije sicer bilo operacijsko obmoje
odredovega 2. bataljona. Ta seje, kot smo e zapisali, nastanil 15. avgusta
1942 s 1. eto v Javhah, s 3. v rajonu Ambrusa, 2. pa je ostala pri Luarjevem kalu. Brez pomembnejega stika s sovranikom je bataljon ostal na
teh poloajih teden dni. Ker je ob naslednjem premiku priel v stik in ostal
v zvezi z namestnitvom glavnega poveljstva partizanskih et, bomo na
daljnje dogajanje v zvezi z njim spremljali obenem s premiki in ukrepi za
asnega vodstvenega telesa narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Od zaetka roke faze velike italijanske ofenzive je bil Ale Bebler-Pri
mo Tratnik, takrat namestnik glavnega komandanta, z nekaterimi voja
kimi voditelji vred zun^j njenega obroa. Ko seje 15. avgusta iz Notranjske vrnil v Suho krajino in bil obveen o razmerah na Rogu, zlasti e o kri
tinem poloaju glavnega poveljstva, je nemudoma ukrepal.
V
Ambrusu, Iger seje zadral do 18. avgusta, je ustanovil namestnitvo
glavnega poveljstva kot zaasno vodstvo osvobodilnih enot. Vanj je v na
slednjih dneh vkljuil Viktorja Stopaija-Moana kot zaasnega politine
ga komisaija, dr. Joeta Brileja-Bolka, Lojzeta Vrhovca-Slavka, Eda Mihevca-Trdino, Lada Ambroia-Novljana, Joeta Mazovca-Tineta in dru
ge.
Na podlagi izkuenj iz Notranjske in sprio trenutnih razmerje bila prva
skrb namestnitva glavnega poveljstva, da reuje zajete v okupatorjevem
obrou od Kope do Peke in zbira razkropljene. S tem namenom je okrog
18. avgusta na Kalu pri Ambrusu ustanovilo 1. manevrski bataljon s tremi
*
Koje 19. septembra 1942 odel 1. bataljon Gubeve v sestavo Cankarjeve brigade, je ba
taljon komandanta Antona Zgonca-Vasje postal 1. bataljon brigade Matije Gubca.

114

etami, ki sta ga prevzela Filip Tekavec-Gaper kot komandant in Janez

Koar-PrcOer kot politini komisar. Bataljon je na ukaz namestnitva takoj
zael poiljati dobro oboroene patrulje od 10 do 20 mo proti Rogu, da na
padajo sovranika v hrbet in tako pomagajo razbremenjevati obkoljene.
V noi na 19. avgust je namestnitvo odlo na levi breg Krke, v Zalisec,
kjer so takrat e bile ete 1. odredovega bataljona.
Po prihodu v Zalisec, bilo je 19. avgusta 1942, je namestnitvo ukazalo
tudi tabu 3. bataljona Tomieve brigade, n^j takoj oblikuje patrulje od 5
do 10 strelcev z enim pukomitraljezom in jih polje na Rog, da prebijajo
italijanske obroe in iejo stike z obkoljenimi.
Poleg razbremenjevalnih ukrepov je namestnitvo glavnega poveljstva
pripravilo vrsto nalog, ki naj bi prispevale k veji urejenosti in normaliza
ciji stanja v partizanskih etah. Sloje za potrebno zakonspirirar\je taborov,
organiziranje udarnih vodov po etah, poostren nadzor nad stikom s civi
listi, osredotoenje enot na manjem prostoru zaradi veje udarnosti, vejo
disciplino borcev in komandnega kadra, ostre ukrepe proti dezerterjem
itd.57
Tri dni zatem, ko je 3. bataljon brigade Toneta Tomia prejel navedeni
ukaz, je tudi njen 1. bataljon moral iti na pomo obkoljenim na Rogu, zlasti
na prostor Novi Breg-aga Rog-Podstenice-Kun-Smuka-Stari Log.
V tednu, ko je namestnitvo aktivno spremljalo dognanje na terenu in
ustrezno ukrepalo, so tudi v tabu 2. odredovega bataljona, podobno kot v
1. odredovem bataljonu, enako presojali o nadaljevanju velike italijanske
ofenzive. Pri tem jih je odhod 1. bataljona na levi breg Krke e bolj prepri
al o monosti, da bodo sovranikove divizije z Roga krenile prek Suhe kra
jine proti koevski elezniki progi. Glede na to seje tab 2. odredovega ba
taljona odloil, da s 1. in 3. eto zapusti podroje Javh ter vse tri ete zbere
v starem taboru 2. grupe odredov na Orlaki.
Predenje zapustil Javhe, je tab 2. bataljona poslal en vod 1. ete s ko
mandirjem Josipom Strahom-Osipom v Dobrepoljsko dolino, da se z od
delki manevrskega bataljona udelei akcij proti italijanskim obkolitvenim
enotam na Koevskem Rogu. Skupine tega bataljona, in z njimi Osipova,
e niso prile v objem rokega pogorja, ko je sovranik e prenaal ofenzivo
v Suho krajino.* Pri tem je vod komandirja Josipa Straha zael med naglo
prodirajoe italijanske kolone in izgubil zvezo z drugimi oddelki manevr
skega bataljona. Med izmikanjem obkolitvi je vod hotel v nevihtni noi na
26. avgust priti na levi breg Krke, a je pri tem padel blizu Hoevja v oku
patorjevo zasedo. Ta gaje razbila. Podnevi 26. avgusta je 11 mo Strahove
skupine prilo nazaj v bataljon, drugi pa so prili v naslednjih nek^j dneh.
Dvaindvajsetega avgusta 1942 je tab 2. odredovega bataljona brez 3.
ete krenil z enim vodom 1. ete ez cesto Zdenska vas-Hoevje, v smeri
Ravni dol-Znojile, in prispel naslednje jutro v tabor svoje 2. ete pri Luarjevem kalu.
*
Pod pritiskom sovranikove ofenzive na Suho krajino se je 1. manevrski bataljon okrog 25.
avgusta 1942 odpravil ez koevsko elezniko progo proti Veliki gori.58

115

Ker je njegova 3. eta prejela povelje za premik ele zjutraj 22. avgusta,
ko so njeni vodi e li v zasede, in je ez dan dobila sporoilo, da sovranik
zapira cesto Zdenska vas-Hoevje-Krka, je z odhodom poakala do noi.
Nato je na cesti med Zdensko vasjo in Hoevjem ostro napadla italijanski
oddelek, se umaknila v smeri Ravnega dola ter prek Znojil in Kitnega vrha
prispela 23. avgusta v tabor pri Luaijevem kalu. e istega dne je kmalu
za njo priel tja tudi vod, ki ga je bataljon do takrat imel za nadzor okupa
cijske razmejitvene rte nad Stino. Tega dne so vsi skupaj odli v tabor
pri Orlaki.
Ko je tab bataljona zvedel, da je namestnitvo glavnega poveljstva v
Volji jami, sta se 25. avgusta tja napotila njegov komandant Ivan Ferle
in politini komisar Floijan Pelko-Cvetko, da bi dobila navodila za nadalj
njo dejavnost et. lan namestnitva Edo Mihevc-Trdina pa se ni strinjal
z nastanitvijo 2. odredovega bataljona na tem prostoru. Menil je, da bi bilo
prav, e pojde z vsemi etami nazcg prek Krke v Suho krajino in se tam raz
deli po skupinah, ki naj vznemirjajo sovranika. Ker komandant Ivan Fer
le v tisti situaciji ni hotel deliti bataljona, se je ta e isto no prestavil nazqj
do Luarjevega kala in ostal tam e naslednji dan, da seje oskrbel s hrano,
28. avgusta zjutraj pa je odel v bukov gozd v predelu k. 589, nad Vrhe na
Polevem.
Namen taba je bil, da ugotovi, kaken poloaj je medtem nastal v pre
delu Grosuplje-Cuperk-Krka vas, in da temu primerno organizira napa
de na sovranika. Prihod bataljona nad Vinjo goro pa je bil takoj izdan, saj
je e opoldan prvega dne vse v dolini razpololjivo topnitvo iz Krke, Za
gradca, Radohove vasi in Grosupljega odprlo oger\j, ki je bil osredotoen
na bataljonov tabor in je trajal etrt ure. Borci so se pritajili med skalami
v gozdu, na mestu, kjer jih je zateklo obstreljevanje, in so brez panike akali
na konec. Rezultat tega napada sta bila temeljito okleen bukov gozd in
popolnoma uniena bataljonska kuhinja, vendar ni bil nihe od partizanov
niti ranjen.
tab je nato sklenil, da se bataljon na tem poloaju ne bo ve zadreval.
Uredil je borce v pohodno kolono, kije krenila po gozdu proti Vinji gori,
prila okoli 15. ure nad blinjim predorom Peenik ez glavno cesto in e
pred veerom prispela v nekdanji tabor 2. grupe odredov nad Polico. Tu
seje bataljon zadral e 29. in 30. avgusta, da sije njegovo motvo v tam
kajnjih delavnicah popravilo obutev in obleko. V noi na 31. avgust pa je
el ob okupacijski razmejitveni rti mimo Leskovca in Metnaja ter v
dopoldanskih urah naslednjega dne prispel do Pristave nad Stino.
Namestnitvo glavnega poveljstva je kmalu dobilo pregled nad pote
kom italijanskih operacij in dognanji z veino partizanskih enot. Ugotovilo
je, da nadaljevanje ofenzive resno ogroa obstoj tudi nekaterih tistih osvo
bodilnih enot, ki so seji dotlej uspeno upirale in izmikale. Prilo je do skle
pa, daje reitev taknega polona predvsem v naglem zdruevanju parti
zanov v veje enote z manevrskim nainom bojevanja. Le-te bodo lahko
iskale in napadale sovranika, ne pa na stalnih polonih akale nanj v za
sedah.

116

Potem ko je na iroko organiziralo reevanje obkoljenih in zbiranje raz

kropljenih na Rogu, je namestnitvo zaelo s preurejanjem partizanskih
enot in ustanavljanjem manevrske brigade. estindvajsetega avgusta 1942
je izdal Ale Bebler naredbo tevilka 10, s katero po nalogu komandanta in
politinega komisaija glavnega poveljstva Franca Leskoka in Ivana Ma
ka zdruuje vse partizanske enote na obmoju pod italijansko okupacijo v
eno smo 3. grupo odredov.69 V njej je Ale Bebler prevzel poloaj koman
danta, za politinega komisaija pa je bil imenovan Janez Hribar-Tone Po
ganik, dotlej politini komisar Krimskega odreda. Odredi 3. grupe, tj. Za
padnodolenjski, Belokranjski, Koevski, Krki in Krimski odred, so morali
vsak bataljon zmanjati na eno eto, vse drugo motvo pa je bilo treba sta
viti na voljo za ustanovitev brigad. Za oblikovanje 1. manevrske brigade
so bili predvideni bataljoni Zapadnodolenjskega odreda, toda glede na nje
gov trenutni poloaj sta prila v potev le 1. in 2. bataljon, ki sta bila na le
vem bregu Krke.
Ob izidu naredbe tevilka 10 je bilo namestnitvo glavnega poveljstva
v Volji jami severno od uemberka. Ko so naslednji dan Italijani ta kraj
in Sela pri umberku obstreljevali s topovi, se je Ale Bebler s sodelavci
umaknil ez elezniko progo in glavno cesto v pas okupacijske razmejit
vene rte nad Stino.
Prav takrat so bili za Ljubljano posebno teki dnevi, saj je sovrana pro
paganda vse bolj vsiljevala njenemu prebivalstvu alarmantne vesti o uni
enju partizanov.
Da dvigne moralo tistim, ki so zaupali v Osvobodilno fronto, je na
mestnitvo glavnega poveljstva odredilo akcijo. V noi na 30. avgust 1942
je 1. bataljon Tomieve brigade obstreljeval Ljubljano pri Rudniku in Bi
zoviku.* Skupaj s sprejemnim taborom in dvema etama 2. grupe odredov
je napadel karabinjersko postajo v Vevah, elezniko postajo alog in pa
pirnico v Vevah. Tu so borci uniili dve polni skladii papirja. V noi na
31. avgust so ponovili napad na postajo Zalog in na papirnico v Vevah, ki
so jo spet zagali.60
Pojav in nastop partizanskih et pred Ljubljano sta bila neprecenljive
moralne in politine vrednosti. Razkrinkana je bila lana propaganda in
dokazano, kako globoko je e zasidrano partizanstvo na Slovenskem.
Ob teh akcijah osvobodilnih et je sovranik zapisal, da razodevajo iv
ljenjsko silo in nepopustljivo voljo upornikov za nadaljevanje boja.61
Ko so se podnevi 31. avgusta na Pristavi nad Stino zaele zbirati ete,
ki so sodelovale v nonih akcijah pred Ljubljano, je tja priel tudi odredov
2. bataljon in se takoj javil namestnitvu glavnega poveljstva. Poroal je
o poloaju v predelu Ivanna gorica-Muljava-Zagradec-Radohova vas,
odkoder je prejel obveevalna poroila, da sovranik e zapira cesto
Ivanna gorica-Muljava ter cesto in elezniko progo Ivanna gorica-Radohova vas. Ker namestnitvo v tistem trenutku ni natanno vedelo, do
kod so e prile ofenzivne enote, je dalo odredovemu 2. bataljonu nalog, naj
* Sklep o tem je bil sprejet e na Zaliscu.

117

e ponoi krene v predel Sela pri umberku in tamkajnje prebivalstvo pri

pravi na bliajoo se sovranikovo ofenzivo.
ete 2. odredovega bataljona so se takoj pripravile za odhod. Zaradi
konspiracije je bilo borcem reeno, da bo bataljon zveer napadel italijan
ski posadki v Stini in entvidu. O tem so bili okupatorji v teh postojankah
po vohunih obveeni e pred nojo. V mraku so potegnili svoje zasede z
eleznike proge naz^j v postojanko, bataljon pa je okoli polnoi, med sle
pim streljanjem iz obeh postojank, pri Velikih Pecah brez ovir priel ez
progo in se ustavil na Rdeem kalu. Od tod sta dve patrulji takoj krenili
proti Luaijevemu kalu in Trnovici. Prva seje na Luarjevem kalu kmalu
spopadla s sovranikom in se brez izgub vrnila, druga pa je v Tmovicah
zvedela, daje sovranik e prejnji dan zasedel vse okolike vasi, ki obkro
ajo Kremenjek. Tako se je bataljon znael sredi italijanskega obroa.
Ker ni bilo ve asa^ da bi se pred dnem prebil nazaj ez progo, je tab
odpeljal ete ez cesto uemberk-Radohova vas in se ustavil na Medved
jeku, v mladem smrekovem gozdiku tik ceste. Takoj je poslal patrulje v
smeri Stehanje vasi in Velikih Dol, odkoder so se okoli 7. ure vrnile z vest
mi, da je okupatorjevo vojatvo zasedlo tudi ti dve naselji.
V
precj koljivi situaciji je tab bataljona brez daljega pomiljanja
odloil, da v najkrajem asu in za vsako ceno izsili prehod ez cesto in e
lezniko progo v smeri atea. Zbranim borcem je odkrito prikazal poloaj,
v kakrnem so se znale ete, in jim predoil nevarnosti, kakrnim bi bil
izpostavljen vsakdo, ki bi se med pohodom izgubil. Takoj zatem je enota
krenila ez cesto v smeri Velike Loke, se nato po stezi spustila do reke Te
menice, pri Trnju prela po brvi na njeno levo stran in ez progo proti a
teu, prav v asu, ko je sovranik pri Veliki Loki izstopal iz vlaka in se na
menil zapreti dolino Temenice. Italijanski vojaki so opazili samo e bataijonovo zaitnico in so, verjetno prepriani, da jih bodo partizani napadli
na odprtem prostoru, zaeli beati v vas.
Odredov 2. bataljon pa je nadaljeval pot v smeri Trebanjskega vrha,
medtem ko je za njim padlo nek^j min, ki niso naredile nobene kode. V
pospeenem pohodu je v opoldanskih urah priel mimo Raven do Kumpoljskega gradu, blizu Tihaboja, kjer je nael mnoico partizanov, ki seje,
skupaj z namestnitvom glavnega poveljstva, umikala z ozkega prostora
med dolenjsko elezniko progo in okupacijsko razmejitveno rto. Tu so bi
li politini aktivisti dolenjskih okroij, 1- bataljon brigade Toneta Tomia,
dve eti 2. grupe odredov, sprejemni tabor s Police in eta komandirja Iva
na Kovaia-Efenke iz Tomieve brigade. Vsi ti so bili namenjeni v Blatni
klanec in njim se je prikljuil tudi 2. odredov bataljon.
Takrat je odredov 2. bataljon tel okrog 175 borcev in bork ter imel tri
lahke strojnice, okoli 140 puk in 20 pitol. Poleg tolikne ognjene moi pa
je veliko pomenila tudi njegova tevilno mona in dejavna partijska orga
nizacija. Vse to je vplivalo na odloitev glavnega poveljstva, da ga vkljui
v novo udarno brigado Matije Gubca kot njen 1. bataljon. Ob ustanovitvi
te nove manevrske enote partizanske vojske 4. septembra 1942 na Trebel
nem sta ostala sestava motva in komandni kader v njegovih etah zve

118

ine nespremenjena; za novega komandanta je bil doloen Duan varaDule Mornar, dotlej komandant Krkega odreda, politini komisar pa je os
tal Florjan Pelko-Cvetko.
Z vkljuitvijo v brigado Matije Gubca je prenehal biti 2. bataljon Zapadnodolenjskega odreda.*62
Tu velja e povedati, da z vkljuitvijo 1. in 2. bataljona Zapadnodolenjskega odreda v brigade, odred ni bil ukinjen. Njegovo jedro, zveine borci in kadri
3. bataljona, se je zaelo takoj po sovranikovi ofenzivi preurejati na Rogu.
Prav tako je takrat tudi obstajal del njegovega taba.
Z ustanovitvijo Gubeve brigade je prenehalo delo namestnitva glav
nega poveljstva, ki ga je sestavil Ale Bebler. V pilih treh tednih je opra
vilo delo, katerega pravilnost in koristnost je kmalu potrdila praksa.
Tvorno je izpolnilo vlogo med roko fazo velike italijanske ofenzive
onemogoenega glavnega poveljstva. Organiziralo je pomo Rogu in zbi
ranje partizanov, ki niso bili povezani v enote. Spretno je umaknilo jedro
partizanskih enot pred italijanskimi bataljoni 4. in 5. faze ofenzive. Ustano
vilo je Gubevo in zasnovalo Cankaijevo brigado.
Uvedba manevrskih enot in vrste drugih organizacijskih ukrepov, ki so
veljali za vse partizanske ete, je pomenila preokret v kvaliteti osvobodil
nega boja na Slovenskem. To pa je bilo izredno pomembno pri premago
vanju posledic velike italijanske ofenzive in potrjeno e kar v naslednji nje
ni 6. fazi. Oglejmo si jo v skopih obrisih.
Opravljeni peti etapi, kije trajala od 30. avgusta do 5. septembra 1942
ter zajela predel med dolenjsko elezniko progo od Grosupljega do Treb
njega in okupacijsko razmejitveno rto, je sledil enotedenski premor. V
tem asu je italijanski poveljujoi general Robotti pozval komandante so
delujoih enot, postojank in belogardistinih oddelkov na konferenco, kije
bila 10. septembra v Vidmu ob Krki.63
V tako imenovanem velikem raportu so navzoi posluali podatke o
tevilu, moi in bojni vrednosti v ofenzivnih operacijah sodelujoih itali
janskih enot, o pomenu in dodatnih nalogah motva postojank ter o neka
terih nezdravih pojavih med vojatvom. Ko je omenil zmanjanje tevila
vojatva zaradi odhoda divizije Granatieri di Sardegna in nekaj M ba
taljonov iz Slovenije na Hrvako, je Robotti zahteval odloneje ukrepanje
v akcijah, ksgti oblast in vsa polnomoja so v naih rokah64. Posebej je
ocenil pomen bele garde in poudaril, daje pri utrjevanju njene oboroitve
ne moi in kadrovske zasedbe potrebna previdnost. Govoril je o zaplembi
imetja upornikov, o monosti oivitve partizanskih akcij, obenem pa opo
zoril na povrailni ukrep italijanskih oblasti, da bo namre za vsako rtev,
ubito od komunistov, ustreljenih 10 partizanov. S temi opozorili in navodili
seje zaela esta faza ofenzive, k i j e trajala od 12. do 22. septembra 1942,
e vedno pod geslom ienje do unienja.
* ez petnajst dni je bil prestavljen in je postal 1. bataljon brigade Ivana Cankarja, ki se je
v celoti sela na ustanovitvenem zboru 28. septembra 1942 v vasi Lapirvje na Koevskem.

119

V njej so sodelovale: Divizija Cacciatori je la v ienje predela

med elezniko progo Velika Loka-Novo mesto, reko Krko-okupacijsko
razmejitvena rta in cesto Morave-Velika Loka.65 V okolici Ljubljane je
do 17. septembra hsgkala bojna skupina generala Tonizzjja, kije zdruevala
premine skupine divizije Macerata, premini oddelek graniarjev, 85.
faistini bataljon z oporiem v kofljici in belogardiste tirih postojank iz
okolice Ljubljane; dva bataljona divizije Isonzo in skupina faistinih vo
jakov pa so ponovno preiskovali e pregledana obmoja Podstenic, Cinka,
Kuna in Tople rebri, torej vstran od predelov, ki jih je medtem istila po
glavnem nartu. Tako je 13. in 15. septembra 1942 spet prilo do e ome
njenega vdora okupatorjevih vojakov na Koevski Rog. V prvem primeru
so prili v stik s eto komandirja Avgusta Vovka, v drugem pa so zaman
preiskovali.
Tudi partizanske ete, ki so se umaknile ez elezniko progo Ljubljana-Novo mesto v ire obmoje Ajdovca, kar je e omenjeno, so se v celoti
izognile stiku s sovranikovimi enotami. Tako je njihovo manevriranje in
preurejanje sproti potrjevalo pravilnost in nujnost ukrepov namestnitva
glavnega poveljstva.
V 6. fazi ofenzive je okupator e javno izrazil zadovoljstvo zaradi pomo
i, ki so mu jo dajale belogardistine vake strae in enote. V poroilu o
uporniki dejavnosti in protikomunistinem gibar\ju seje obveevalni od
delek 11. armadnega korpusa tiste dni zavzel za vejo vojako zaito in

Mimohod belogardistinih vakih stra v Vidmu-Krki pred italijanskim generalom Robottijem

10. septembra 1942, ko je imel v tem kraju sestanek s poveljniki divizij

120

podporo akcijam oboroenih belogardistov v boju proti partizanom. Pred

lagal je nadaljnjo krepitev protikomunistinega gibanja, e posebej pa iz
boljanje ekonomskega poloaja belogardistov in njihovih druin. Do teh
zahtev je poroevalec priel, potem ko je ugotovil in opozoril, da so v ob
ravnavanem tednu uporniki obnovili svoje napade na vsem ozemlju Ljub
ljanske pokrajine.66

VIRI

1 Nart Primavera poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 6. februaija 1942 o obrambi ita
lijanskih okupacijskih sil v Sloveniji, Zbornik VI-2-139.
2 NOV na Slovenskem, str. 307.
3 Poroilo poveljstva 5. grupe odredov z dne 17. julija 1942 glavnemu poveljstvu slovenskih
partizanskih et, Zbornik VI-3-69.
4 Franek Saje, Belogardizem, druga izdaja, str. 405.
5 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 25. julija 1942, Zbornik VI3-82.
6 Odredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 26. julija 1942, Zbornik VI3-83; naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 26. julija 1942, Zbornik VI3-84.
7 Obveevalno poroilo taba 11. armadnega korpusa za as od 10. do 16. avgusta 1942,
Zbornik VI-3-204.
8 Zapisnik o sestanku z Mussolinijem v Gorici dne 31. julija 1942, Zbornik VI-3-188.
9 Zapisnik o sestanku generala Robottlja s podrejenimi komandanti dne 2. avgusta 1942,
Zbornik VI-3-190.
' Naredba taba 11. armadnega korpusa z dne 7. avgusta 1942 za obkoljevarye in uniervje
partizanskih sil na Koevskem Rogu, Zbornik VI-3-197.
Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 12. avgusta 1942, Zbornik
VI-3-108.
12 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 14. avgusta 1942 glavnemu poveljstvu
slovenskih partizanskih et, Zbornik VI-3-114; prispevek: Albert Jakopi-K^jtimir.
13 Poroilo taba Zapadnodolervjskega odreda z dne 14. avgusta 1942 glavnemu poveljstvu
slovenskih partizanskih et, Zbornik VI-3-114.
'4 Prispevek: Albert Jakopi-K^jtimir.
15 Poroilo politinega komisaija 5. grupe odredov z dne 14. avgusta 1942 glavnemu povelj
stvu slovenskih partizanskih et, Zbornik VI-3-113.
'8 Janko Jarc, Partizanski Rog, druga izdaja, str. 231.
17 Operativno poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 15. avgusta 1942 Zbornik VI-3203.
'8 Prispevek: Martin Kos-Martinov.
19 Vladimir Pavi-Matej Bor, Roka ofenziva, Slovenski zbornik 1945, str. 69 do 80; prispe
vek: Martin Kos-Martinov.
20 Poroilo Duana Kraigheija z dne 27. avgusta 1942, Zbornik VI-3-130.
21 Prav tam.
22 Operativna poroila taba 11. armadnega korpusa od 14. do 17. avgusta 1942, Zbornik VI3-202 do 206; NOV na Slovenskem, str. 316.
23 Prispevek: Albert Jakopi-Ksutimir.
24 Prav tam.
26 Franc Avbelj-Lojko, Spomini iz partizanskega ivljenja, Borec 1958-8, str. 241; prispe
vek: Albert Jakopi-Kjgtimir.
28 Operativno poroilo 11. armadnega korpusa z dne 17. avgusta 1942, Zbornik VI-3-206.
27 Prispevek: Joe Slapniar-Jot.

121

28

Operativno poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 19. avgusta 1942, Zbornik VI-3-

209.

Operativna poroila taba 11. armadnega korpusa z dne 20., 21. m 23. avgusta 1942, Zbor
nik VI-3, dokumenti 210, 212 in 215.
30 Prispevek: Albert Jakopi-K^jtimir.
91
Prispevek: France Smrke-Jot.
29

92

Operativno poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 24. avgusta 1942, Zbornik VI-3-

217.
39

Operativno poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 27. avgusta 1942, Zbornik VI-3-

218.
Janko Jarc, Partizanski Rog, druga izdaja, str. 93.
Poroilo 1. ete Zapadnodolenjskega odreda tabu odreda o poloaju ete med 6. in 9. sep
tembrom 1942, AIZDG F 5/VI.
36
Navodila komandanta narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugosla
vie Josip Broza-Tita z dne 3. avgusta 1942 glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et, Do
kumenti LRS 3, dok. 12.
97 Prispevek: France Smrke-Jot.
38
Prispevek: Franc Ali-iro in Marija agar-Dunja.
39
Prispevek: Albert Jakopi-Kajtimir.
40
Prispevek: Tone Stmia-Kostja in Franc Ali-iro.
41
Prispevek: Franc Ali-iro.
42
Operativno poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 27. avgusta 1942, Zbornik VI-3218.
43
Prispevek: Marija agar-Dunja.
44
Poroiio Duana Kraigheija z dne 27. avgusta 1942, Zbornik VI-3-130 to. 5.
46
Prispevek: Albert Jakopi-Kajtimir.
48 Prav tam.
47
Prispevek Avgust Vovk-Jure.
48
Prav tam.
49
Prispevek: France Malei.
60
Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
61
Prispevek: Odon Paki.
62
Prispevek: Lojze Vrnik, Hinko Kavi in Odon Paki.
53
Prispevek: Ema Musar.
54
Lado Ambroi-Novljan, Gubeva brigada, str. 49, v nadaljnjem: Ambroi, Gubeva bri
gada.
65 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 26. avgusta 1942 o formi
ranju manevrskih brigad, Zbornik VI-3-127.
68 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 16. septembra 1942 o for
miranju brigad Matija Gubec in Ivan Cankar, Zbornik VI-4-27.
67
Poroilo lanov glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et od 22. avgusta 1942,
Zbornik VI-3-121.
^
68
Prispevek: Rihard Romih in Ivan Gori.
59 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et od 26. avgusta 1942, Zbornik VI3-127.
80 Lado Ambroi-Novljan, Gubeva brigada, str. 18.
8 Obveevalno poroilo taba 11. armadnega korpusa za as od 24. do 30. avgusta 1942,
Zbornik VI-3-220.
82 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 16. septembra 1942, Zbor
nik VI-4-27.
63
Poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 10. septembra 1942, Zbornik VI-4-148.
84 Sestanek komandanta 11. armadnega korpusa s podrejenimi poveljniki dne 10 septembra
1942, Zbornik VI-4-147.
88 Miku, Pregled zgodovine NOB-II, str. 128.
88 Poroilo obveevalnega urada poveljstva 11. armadnega korpusa o poloaju v asu od 14.
do 20. septembra 1942, Zbornik VI-4-158.
94
35

122

Prenovitev odreda

ete za prenovljeni odred

Skupine partizanov, ki so se v zadnjih dneh velike italijanske ofenzive
na Rog e vraale nanj in v njem ostale, so takoj teile po organiziranosti.
Zbirale so ranjene, tavajoe in skrite ter jih usmeijale na doloena mesta.
Skrivanje z namenom, da bi se ohranilo golo ivljenje, seje zaelo umikati
e\ji po krepitvi osebne in kolektivne moi. Z odhodom sovranikovih ba
taljonov v Suho krajino pa so se prilonosti za to e izboljale. Takrat so v
predelu med cestama Straa-rmonjice in Jama-Mala gora zaele v za
dnjem tednu avgusta 1942 nastajati tiri skupine in se zaeli samoiniciativ
no organizirati tirje zbirni prostori, pomembni tudi za nadaljnje ivljenje
in delovanje Zapadnodolenjskega odreda.
Blizu Rdeega kamna seje utaboril bojni oddelek 2. ete odredovega 1.
bataljona, ki gaje vodil komandir Avgust Vovk-Jure. Temu je 25. avgusta
politini komisar glavnega poveljstva Ivan Maek-Matija naroil, naj svojo
enoto razdeli na ve patrulj ter jih polje v razne smeri iskat in zbirat ra
njene in izgubljene. Ob tej prilonosti je odredov oddelek prevzel nekaj
bork in borcev, ki so est dni roke faze velike italijanske ofenzive preiveli
skupaj s lani CK KPS, IO OF in glavnega poveljstva.
Ko so bili 26. avgusta 1942 Italijani spet v hajki pri Topli rebri, sta se Bo
ris Kidri in Ivan Maek morala umakniti do Rdeega kamna, k oddelku
odreda.1 Zveer je Boris Kidri govoril borcem o italijanski ofenzivi in za
etku bele garde ter oznail nastop oboroene kontrarevolucije kot novo
obdobje narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
Naslednje jutro sta Boris Kidri in Ivan Maek z drugimi vred zapustila
Rdei kamen, vendar je eta odreda ostala vse naslednje dni z njima v stiku
in jima bila po potrebi na voljo.
Vsak dan so Vovkove patrulje odhajale proti Sv. Petru (severno od
Gornje Tople rebri), Smuki in Staremu Logu, sreevale posameznike ali
manje skupine in jih vodile na zbirni prostor, ne glede na to, kateri enoti
je kdo predtem pripadal. e po treh dneh se je skupini pridruil Pavel Henigman-Savo, politini komisar 1. ete odredovega 3. bataljona, ki se je
sam zadreval blizu Peke, odkar je bil 27. avgusta njegov bataljon razbit
nad Lipjem v Suhi krajini.

123

Poroilo 1. ete Zapadnodolenjskega odreda tabu odreda

V taboru pri Rdeem kamnu je bilo z vsakim dnem ve partizanov, to

pa je zahtevalo vedno ve reda, discipline in dela. Patrulje so stalno nad
zorovale cesto Jama-Stari Log; zaradi vekratnih sovranikovih vpadov je
bilo zavarovar\je v zasedah okrepljeno, mnogi so odhajali v ekonomske ak
cije; vpeljana sta bila vojako urjenje in politino delo. Med patruljnimi
obhodi so se borci te skupine kar dvakrat spopadli s sovranikom, vendar
brez izgub.2
Koje okrog 1. septembra 1942 oddelek tel e 25 ljudi, so se borci izrekli
za to, da Avgust Vovk-Jure prevzame poloaj komandirja, Pavel Henigman-Savo pa poloaj politinega komisarja ete. Tako se je skupina hitro
uredila v organizirano partizansko enoto. O urejanju vsakodnevnega iv
ljenja skupine priajo tudi e kmalu vpeljana dnevna poroila vijemu po
veljstvu. Tako beremo, daje bila 6. septembra 1942 etna patrulja na ob
hodu blizu La in Dvora ter daje od tam prinesla poroilo, da Italijani popravljajo telefonsko zvezo od Soteske proti Dvoru. Dne 8. septembra sta
komandir Avgust Vovk in politini komisar Pavel Henigman poroala, da
sta tabor, v katerem je trenutno 26 tovariev in 2 tovariici, premaknila,
obenem pa sta prosila za zdravniko pomo bolnemu tovariu.3
V zadnjem tednu avgusta 1942 seje blizu Kuna zaela krepiti in orga
nizirati druga skupina, ki jo je zbiral Milan Meguar-Borut in je po njem do
bila ime Borutova.
Zaetek te skupine so bili borci, zbrani z vseh vetrov, ki so se 24. av
gusta 1942 po nakljuju seli v gozdu med Vinsko potjo in k. 793 (juno od
Kuna). Zaradi hitrega vkljuevanja razkropljenih je skupina naglo rasla,
zato se je v naslednjih dneh pribliala naselju Kun in tu zaela organizi
rano taborno ivljenje.
Vanjo so se vkljuevali nekateri borci odredovega 3. bataljona, 1. delav
skega bataljona, pripadniki drugih bojnih enot, zaposleni pri raznih usta
novah na Rogu in drugi. V primeri z Vovkovo eto, v kateri so bili zve
ine ljudje iz Suhe krajine in naselij ob Krki, so se ob Milanu Meguarju zbi
rali v glavnem tisti, ki so prili v partizane iz Ljubljane in Koevja oziroma
njune okolice. Odkrivale in vodile na zbirno mesto sojih patrulje, ki so pre
iskovale cono Starega Loga, Kraljevega kamna in smer Podstenic.4
V asu od 25. do 29. avgusta se je ob tej skupini zadreval tudi koman
dant odreda Martin Kos-Martinov z nek^j borci. Koje 23. avgusta zapustil
skrivalie blizu Kraljevega kamna, seje pomikal za zadnjimi italijanskimi
enotami, ki so zapuale Koevski Rog. Med Kunem in enberkom se je
usmeril proti Smuki in priel tja naslednji dan. Z namenom, da preie biv
i tabor odredovega taba, seje Martinova skupina ustavila blizu Smuke in
zaela pripravljati toplo hrano. eprav so na to akali skoraj teden dni, tudi
to pot niso imeli sree, ker so se jim kmalu pribliali Italijani, ki so utrjevali
zaporo vzdol ceste Stari Log-Dvor na Krki. Kos je takrat ukazal soborcem,
naj napadejo sovranika, vendar jih je ta hitro opazil in pognal v gozd.
Kljub temu da italijanski vojaki niso li za njimi so se partizani odpravili
proti Komolcu. Kratek as nato so sreali skupino z Borisom Kidriem in
125

Ivanom Makom, ki je bila na poti z Luke gorice k Topli rebri, in se ji za

en dan pridruili, zatem pa prikljuili Borutovim partizanom na Kunu in
z r\jimi ostali naslednje tri do tiri dni. Tisti as je glavno poveljstvo zapo
slovalo Martina Kosa in druge iz njegove skupine z ekonomskimi in pro
pagandnimi akcijami v predelu Suhe krajine, kjer so Italijani e opravili
ofenzivni pohod. Po enem taknih potov se Kos s svojimi momi ni ve pri
kljuil borcem na Kunu.*
Obenem z zbiranjem ljudi po Rogu je zaela Borutova skupina takoj
uvajati tudi taborni red in dnevne vojake obveznosti. Ko se je 27. avgusta
na Kunu ustavil del glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et, se
mu je skupina javila. Ker je e takrat tela okrog 45 partizanov, je prilo v
razgovoru tudi do soglasja, da se imprej organizirajo v eto, kar je bilo dan
ali dva zatem tudi opravljeno. Za komandirja je bil imenovan Milan Meguar-Borut, za politinega komisaija pa Franjo Vetrih-Uro, politini de
lavec stikega okroja.
Zatem je eta ostala e dva dni na Kunu, odtod pa se je premaknila h
Kraljevemu kamnu z nalogo, da e enkrat temeljito preie ta predel. Tret
jega septembra 1942 je e bila pod Grintovcem, vzhodno od Male gore, kjer
je nadaljnja dva tedna imela svoje stalno bivalie.6 V njem je takoj orga
nizirala vojake v^je in politino izobraevanje z namenom, da se imprej
vkljui v popolneje organizirano enoto.
S tega prostora je Borutova eta lahko vs^j skromno varovala zahodno
mejo rokega pogorja, kjer seje zaelo obnavljanje partizanskega zaledne
ga ivljenja. Prek obsenega okolia Koevja je bilo treba ponovno speljati
varna pota na Notranjsko, Primorsko in Hrvako. Ne med zadnjimi vzroki
so stalnejo navzonost partizanske enote v tem predelu zahtevale tudi ob
veevalne in ekonomske koristi. Sovranikove premike je Borutova eta
nadzorovala in nanje opozarjala s patruljami, ki so hodile prek Male gore
vse do bliine Koevja in v smeri Ribnice. Pri tem je e nadalje zbirala bor
ce, iskala in utrjevala zveze na terenu ter s svojo navzonostjo hrabrila ci
vilno prebivalstvo. Le-to je bilo zaradi pobitih in odpeljanih v internacijo,
poganih in razruenih vasi, uniene letine in pobranega imetja v velikem
strahu ter duevni stiski.
Za as od 3. do 15. septembra 1942 ni zabeleena nobena pomembna ak
cija Borutove ete, eprav je 10. septembra pridrla v okoli Poloma veja
enota divizije Macerata iz koevskega garnizona. Prav gotovo so trenut
ne okoliine narekovale eti, daje bila samo na prei in varovala vstop v
smeri Starega Loga.
Tretja skupina partizanov je bila e omenjena. Taje z Joetom MurnomPerom prila 24. avgusta 1942 prek Rampohe do Podstenic, kjer si je
naslednji dan e pripravila stalneje bivalie v smeri Pogorelca. Njenih 8
lanov se je takoj vneto lotilo zbiranja raznovrstnega materiala, ki ga div
janje okupatorjevih vojakov le ni moglo povsem uniiti. Na e sveih po*
Devetega septembra 1942 je bil Martin Kos-Martinov imenovan za komandanta 2. bata
ljona udarne brigade Toneta Tomia.

126

Ive ubic, Franjo Vetrih-Uro, 1944

goriih objektov bolninice Dale hrib je reevala gradbeni material, v i

roki okolici delavnikih barak pri Podstenicah nabirala e uporabne dele
strojev ali orodja, pripravljala nova skladia in zaela zbirati hrano. Za ra
njence, ki so jih bili ob zaetku ofenzive prikrili v kraki jami, nedale
vstran od bolninice Dale hrib,6 je pomagala pripravljati tri zasilne nad
streke blizu Pogorelca. Ko so tja prenesli prve bolnike, je skupina vodnika
Murna prevzela odgovorno dolnost njihove oskrbe in varovanja; to je za
htevalo e poostreno zakonspiriranje prostora in gibanja njenih borcev.
Doktor Pavel Lunaek-Igor, kije vodil to zasilno ambulanto, je bil pri svo
jem delu vesten do tankoutnosti, zato so morali biti tudi Murnovi borci
vseskozi pozorni in visoko disciplinirani.
Vsak dan so se v Murnovo skupino javljali novi partizani, ki so najhuji
del ofenzive preiveli blizu doma ali bili zgubljeni po Rogu in v njegovem
obrobju. Zveine so bili doma iz Toplike doline, Podturna, Podhoste, Po
ljan in drugih podrokih vasi, kar jim je omogoalo hitro oskrbovanje s hra
no, opremo in cel orojem. Med r\jimi je bilo ve mizarjev, tesarjev, zidar
jev, krojaev in drugih obrti veih, ki so bili pred ofenzivo zaposleni pri
pomonih delih v bolninicah, delavnicah ali skladiih. Njihova vrnitev v
ta predel je prispevala tudi k hitrejemu odkrivanju zasilnih in ob zaetku
ofenzive v naglici narejenih skrivali, kjer je bilo e n^jti precj uporabne
hrane in druge opreme.7

127

Poleg rednih tabornih opravil so zaeli ob koncu avgusta 1942 borci Jo

eta Murna-Pera opravljati tudi nekatere vojake naloge. Kot bojne patru
lje in zasede so nadzorovali smeri proti Soteski, se ustavljali na Riglju in
spuali do Dolenjskih Toplic. V tem zdravilikem krtyu so Italijani ob za
etku velike ofenzive na Rog vzpostavili stalno postojanko, odkoder so
proti koncu avgusta zaeli vse pogosteje odhajati skozi Stare age do rmonjic.8 V drubi Italijanov pa so se kmalu pojavili e belogardisti iz No

vega mesta in zaeli terorizirati civilno prebivalstvo Toplike in Poljanske

doline.
Bliina sovranikovega vojatva, odgovornost za varstvo ranjencev, so
delovanje pri zaiti lanov vodstva osvobodilnega gibanja, po italijanski
ofenzivi nastale obutljive razmere na terenu in, ne nazadnje, e vedno ibka
udarna mo skupine, vse to je Murnove partizane zadrevalo, da se niso
spuali v veje spopade s sovranikom. Poleg obstreljevanja pri sreanju
s sovranikovimi skupinami so bili pohodi njihovih patrulj preteno obve
evalnega, zavarovalnega in ekonomskega znaaja. Zato tudi ta eta ni
imela v prvi polovici septembra 1942 nobenega pomembnejega vojakega
nastopa, kljub temu daje bil njen komandir Joe Murn-Pero hraber borec.
Ker je Murnova skupina e od prvega dne vrnitve na obmoje Koev
skega Roga zaela uvajati redno taborno ivljenje in delo, seje samoinicia
tivno preurejala v eto. Okrog 28. avgusta, ko je tela e blizu 25 borcev, so
se ti dogovorili, n^j bi Joe Mum-Pero, dotlej vodnik v 2. eti odredovega
3. bataljona, postal njihov komandir, Anton Novina, doma iz Podturna, pa
politini komisar. Slednjega je zaradi bolezni kmalu zamenjal Avgust Farnik-Sandi, ki je bil ob zaetku roke faze ofenzive politini komisar 1. de
lavskega bataljona pri Starem Logu. Pri organizacijski krepitvi ete komandiija Joeta Muma-Pera je z nasveti izdatno pomagal neposreden stik
s lani IO OF in glavnega poveljstva, nastanjenimi blizu Podstenic. Poleg
drugih nalog je eta ted^j prevzela e njihovo zaito in bila tudi akalnica
tistim, ki so zaeli prihajati na razgovore k Borisu Kidriu in Ivanu MakuMatiji ter po njuna navodila.
Precj vstran od terenskega trikota Topla reber-Kun-Pogorlec, kjer
so se razvile kar tri e omenjene ete, pri talah nad rmonjicami, je takrat
nastala e etrta. Skupino partizanov 2. delavske ete 5. grupe odredov je
do te vasi pripeljal 22. avgusta 1942 njihov komandir Alojz Grar-Mitja tajerc. Bilo je razumljivo, daje komando nad borci tudi v teh okoliinah za
dral Alojz Grar, e znan in upotevan stareina, rezervni oficir stare jugo
slovanske vojske in med njimi n^jstareji. Skupine se je hitro prijelo ime
Mitjeva.
Skupina ob komandirju Alojzu Grarju-Mitji tajercu se je zaela ob
likovati e drugi dan velike italijanske ofenzive na Koevski Rog, na ob
moju Podstenic. Petnajstega avgusta 1942 okrog 13. ure so do barak 2. de
lavske ete 5. grupe odredov, ki jo je vodil Alojz Grar, prili Italijani, v na
glici preiskali okolico in pri tem odkrili veino orodja, strojev in materiala
za delo. Takrat se je veliko partizanov te ete razbealo.
128

Do nasledr\jega veera je komandirju Alojzu Grarju uspelo zbrati ok

rog Rampohe 30 partizanov iz delavnic in j ih v svitu 17. avgusta sreno pri
peljati na Rigelj. Ker se jih je veina izrekla, da ostane tu, je komandir Grar
nadaljeval pot samo e s estimi. Skozi Novo goro, mimo rmonjic in prek
predora med Ronim dolom in Semiem so prili do Brezove rebri v Beli
krajini. V noi na 19. avgust so dobili zvezo s 3. bataljonom Tomieve bri
gade, ki seje ustanovil v Gorjancih, in tega dne dopoldne prispeli v njegov
tabor.
Ker je 3. bataljon Tomieve brigade kmalu zael pripravljati dalji pre
mik, seje komandir Alojz Grar po dveh dneh bivanja v Gorjancih napotil
nazaj na Koevsko in je s svojimi estimi borci priel 22. avusta 1942 po
poldne na Stale. V skupini so poleg komandirja bili e Alojz Bele-Tiko,
Rudi Burgar-Maks, Joe Jerin, Ivan Kramar-Ge, Franci Turner-Kostja in
Velimir Kraevec-Igor.9
Vas tale so sicer Koevarji, tj. koevski Nemci, e pozimi zapustili,
vendar so ostali vodnjaki, vrtovi, sadovnjaki, tam si nael deske, kakno
orodje in e marsikaj uporabnega. Vse to je skupino zadralo in sije pribli
no 500 metrov zunaj vasi, ob cesti za Ribnik, e prvi dan svojega prihoda
postavila dve leseni baraki enokapnici in zaiteno stalno straarsko mesto.
Komandir Alojz Grar je znal svoje moe takoj vpeljati v organizirano
vojako ivljenje, da so bili vsi zaposleni. Tako je e prvi dan uvedel v ta
boru redno delo in nadzor nad okolico. Za osnovno prehrano je bilo po
skrbljeno s celim volom, ki gaje skupina dobila pri tomievcih v Gorjan
cih, ter s polnimi vrtovi in sadovnjaki v vasi. Naslednjega dne pa se je e
zaelo zbiranje razprenih ali prikritih v neposredni bliini tal. Z vsakim
dnem so vpeljali ve patrulj, ki so pregledovale smeri proti Ribniku, Rajhenavu, agi Rog, Ponikvam in Mirni gori ter rmonjicam in Starim agam.
Komaj dva dni po nastanitvi pri talah je iz okolice Podstenic prilo do
Grarjeve skupine kakih 5 do 7 minerjev odredovega 3. bataljona s koman
dirjem Joetom Slapniarjem-Jotom in se ji prikljuilo. Na predlog ko
mandirja Alojza Grarja so borci kar drugi dan po prihodu odredovcev po
stavili Joeta Slapniarja za politinega komisarja, say so ga poznali kot do
brega vojaka in tovaria. Tako je bila Mitjeva skupina e odtlej organizirana
kot eta, v kateri je borec Alojz Bele-Tiko dobil poloaj vodnika. Okoli 1.
septembra 1942 je skupina e tela do 30 partizanov, ki so bili doma v glav
nem iz Novega mesta ali Ljubljane oziroma njune okolice. Podobno kot
druge tri pa tudi eta Alojza Grarja-Mitje e vedno ni bila zadosti mona,
da bi organizirano opravila omembe vredno vojako akcijo. Vendar je zelo
uspeno zbirala borce za nove enote.
S svojo navzonostjo v predelu Ribnik, rmonjice in Stare age je Mit
jeva eta kmalu opozorila na svoj obstoj in ob njej so se radi ustavljali tudi
vodilni ljudje osvobodilnega gibanja. Okrog 1. septembra je do nje priel
bivi namestnik politinega komisaija 5. grupe odredov Joe Nose-Tone
pan, ki je koristno tolmail poloaj in naloge tistega trenutka. Osmega ali
9. septembra seje ob njej kraji as zadral politini komisar glavnega po
129

veljstva slovenskih partizanskih et Ivan Maek-Matija. eta je takrat tela

okrog 35 borcev ter bila kljub skromni oboroitvi dobro organizirana in dis
ciplinirana. Zato jo je Ivan Maek pred vsemi pohvalil ter ob tej prilonosti
napovedal skorajnje vojako-politino posvetovanje komandirjev in po
litinih komisarjev na Podstenicah.
Bila je srena okoliina, da so nekateri lani osrednjih vodstvenih teles
prav takrat bili na Koevskem Rogu. Njihov neposredni stik s partizani, ki
so se samoiniciativno organizirali v ete, je bil zelo koristen za obe strani.
Samo v taknem odnosu je vodstvo osvobodilnega gibanja lahko dobilo
pravo oceno razmer in odredilo neposredne naloge. Tako je to omogoilo
glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et, da seje e v zaetku sep
tembra 1942 odloilo zbrati Gubevo brigado in druge partizanske enote ter
z njimi opraviti vojako in politino akcijo proti beli gardi v Suhi krajini,
kjer seje ta izrazito hitro razirila. Omenili smo e, da so 5. septembra izla
za to potrebna navodila politinim komisarjem in terenskim politinim de
lavcem.10 S tem v zvezi je v dneh od 6. do 8. septembra Ivan Maek-Matija
obiskal Belo krajino ter imel z Belokranjskim odredom in tamkajnjimi po
litinimi delavci posvet. Sestavni del priprav na to politino akcijo pa je bi
lo tudi posvetovanje na Podstenicah, ki sta ga za komandirje in politine
komisarje novoorganiziranih et na Rogu pripravila Boris Kidri in Ivan
Maek 13. septembra 1942.
Snov posvetovanja, ki se gaje udeleilo okrog 40 borcev ter vojakih in
politinih starein, je Boris Kidri razdelil na opis razmer doma in v svetu,
na oceno razmer, ki jih je povzroila velika italijanska ofenziva, in na ne
posredne naloge, kakrne so izhajale iz vsega tega. Naloge pa je razvrstil na
odnos do terena, reorganizacijo partizanske vojske in konkretne vojake
akcije, v prvi vrsti pa nastop proti belogardistinim vakim straam v Suhi
krajini. Ob koncu posvetovanja so opozorili na potrebo po hitrem organi
ziranju skupin v ete in napovedali, da bo med partizanskimi enotami
kmalu prilo do zdruevanja v vije oblike. Udeleenci na Podstenicah so
sprio jasno prikazanih razmer in natanko opredeljenih nalog dobili spod
budo, kakrno je znal vliti samo Boris Kidri.
Ob zaiti Murnove ete je potekalo posvetovanje pri Podstenicah ure
jeno, eprav je tisti dan prilo v ta predel okrog 200 faistinih vojakov. Ti
so prodirali z dvema bataljonoma divizije Isonzo, ki sta vnovi preisko
vala obmoje Roga od Cinka do Sv. Petra. Del sovranikove kolone, ki je
el skozi Podstenice, je pobral stroje na ondotni agi in jih odpeljal v Ko
evje. Vdor so opravili Italijani zato, ker je njihova komanda prejela obve
stilo, da se na tem prostoru zadruje veja skupina partizanov s pomemb
nimi stareinami.* Pa tudi sicer je ta okupatorjev nastop sodil v program
6. faze velike ofenzive, ki se je zaela prav s tem dnem.
Medtem ko je sovranikova hyka la mimo zbranih pri Podstenicah, pa
je prizadela eto komandirja Avgusta Vovka-Jureta. Popoldne tega dne
*
Tako je zapisano v poroilu taba italijanskega 11. armadnega zbora z dne 13. septembra
1942, s teleprinterjem. Negativ v Vojno-istoriskom institutu JNA, br. reg. 13/1-2 K 489.

je bil k partizanom pri Rdeem kamnu namenjen dr. Mirko Pokorn, ki se

je bil pred sovranikovo ofenzivo zatekel z eno na Rog ter si postavil bivak
med Kunem in Rdeim kamnom. Od tod je hodil obiskovat in zdravit bol
ne partizane v okolici, ki so bili zlasti prve tedne po ofenzivi v zelo tekem
poloaju. Na poti k bolnemu partizanu v tabor Vovkove ete so ga pre
stregli Italyani. Ker je skual zbeati, je nanj stresalo ve sovranikovih
vojakov hkrati in ga ubilo*
Stresanje je opozorilo Vovkovo eto, daje kljub odsotnosti komandirja
in politinega komisarja poslala naproti priakovanemu zdravniku mono
bojno patruljo, medtem ko so se drugi hitro umaknili globlje v gozd. Med
borci in faistinimi vojaki je prilo do kratkega streljanja, potem so se
Vovkovi moje umaknili brez izgub.
Zveer sta se Avgust Vovk in Pavel Henigman vrnila s posvetovanja
pri Podstenicah v razdejani tabor, kmalu pa so za njima prili e tisti, ki so
ga bili popoldne zapustili.
Dne 14. septembra 1942 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih
et naroilo komandirju Avgustu Vovku-Juretu, naj naslednjega dne pri
pelje svojo enoto v pogano koevsko vasico Beli kamen, kjer se bodo sele
partizanske enote, doloene za akcijo proti beli gardi. Koje zveer Vovko
va eta zapuala Rdei kamenje tela 35 bork in borcev. Na zbirni prostor
je prila 15. septembra dopoldne. Njena oboroitev ni bila na zadovoljivi vi
ini, zato pa je imela za seboj hudo in dostojno prestano sovranikovo ofen
zivo; to je zadoalo za njeno vkljuitev v vije organizirano partizansko
enoto.
Ko je e bil s Podstenic nazaj v eti, je komandir Milan Meguar prejel
ukaz, naj se z borci izpod Grintovca (vzhodno od Male gore) premakne do
Belega kamna, in sicer zaradi udelebe v akciji proti beli gardi in nadalj
njega organiziranja ete. Ker razdalja do prostora zbiranja ni bila velika, je
eta krenila na pot zarana 15. septembra 1942 in se na Belem kamnu pri
druila Vovkovi eti.
Po konanem posvetovanju je eta komandirja Joeta Muma-Pera naj
prej izloila nek^j partizanov za pomo ranjencem pri Pogorelcu, potem
pa je, zveer 14. septembra 1942, krenila na Beli kamen, kamor je prila na
slednjega dne. Tu seje sela z Vovkovo in Borutovo eto, akali pa so samo
e na Mitjevo.
Takoj po vrnitvi na tale je komandir Alojz Grar ukazal svoji eti od
hod do Pogorelca, kamor je prila zveer 14. septembra 1942. Ni znano, za
kaj ni la naravnost k Belemu kamnu; toda naslednjega dne, ko so Italijani
spet nenadoma prili v cono Kuna in preiskovali njegovo iroko okolico,
jo je glavno poveljstvo zadralo in razporedilo med Pogorelcem in Podstenicami. Na tem poloaju je ostala brez stika s sovranikom. ele 16. sep
*
Naslednji dan je Vovkova eta nala ubitega dr. Mirka Pokoma v plitki jami blizu kapelice
v Rdeem kamnu in ga zakopala bolj globoko. Kmalu pa seje zvedelo, da gaje odkrila tudi nje
gova ena; ta je njegovo truplo sama prenesla na drug prostor in ga tam ponoi zakopala.12

131

tembra je krenila na zbiralie drugih et in prila tja zadrga od tirih, ki so

se v dobrih treh tednih samoiniciativno oblikovale na Koevskem Rogu.
Na tem mestu moramo omeniti e eno skupino, ki sicer ni prila k zbi
ranju et na Belem kamnu, a se je v tistih dneh organizirala z nalogo, da
se vkljui v Zapadnodolenjski odred.
Omenili smo e, daje septembra 1942 k Podlipoglavu prila skupina la
nov osrednjih organov, ki se jim je na umiku z Roga pod Korinjem pridruil
Albert Jakopi-Kajtimir z nekaj borci. Ker je bilo Jakopiu e med potjo
reeno, da bo moral kot komandant prevzeti prenovljeni Zapadnodolenj
ski odred, je nadaljnje tri, tiri dni ostal pri glavnem poveljstvu blizu Ljub
ljane in urejal nsgnujneje s tem v zvezi. Predvsem je bila v tistih dneh, na
pobudo in ob sodelovanju komandanta glavnega poveljstva Franca Leskoka-Luke, organizirana eta z okrog 35 momi, namenjena za okrepitev
Zapadnodolenjskega odreda. Njeni borci so predtem pripadali 2. bataljonu
Pohorskega in 1. bataljonu Savinjskega odreda 2. grupe, ki so se 17. avgusta
vrnili iz Gorenjske do Sostrega. Zaradi ofenzive se ti borci potem niso mog
li vrniti v svojo grupo, niti niso bili razporejeni po enotah na Dolenjskem,
temve jih je zaasno namestnitvo glavnega poveljstva zaposlilo z manj
imi akcijami blizu Ljubljane. V dneh 29. in 30. avgusta pa so ob Tomievi
brigadi sodelovali v napadih na Zalog in Veve.
eta je bila dobro oboroena, njeni borci pa so imeli bogate vojake iz
kunje, id sojih pridobili v bojih pri Janah, v okolici Muljave in vrsti po
membnih akcij 2. grupe. Veina je bila doma iz Ljubljane ali njene okolice,
bliine Grosupljega in Stine. Njihov komandir je postal Anton StrahSrp.13 Za pot na Dolenjsko seje eta pridruila Albertu Jakopiu-K^jtimiru, ki gaje 16. septembra 1942 glavno poveljstvo imenovalo za komandanta
Zapadnodolenjskega odreda, in je takrat odhajal k svoji enoti.

Nove naloge odreda

Navzlic nadaljevanju velike italijanske ofenzive vse do 4. novembra
1942 je od konca avgusta naprej pospeeno potekalo delo na preurejanju
enot narodnoosvobodilne vojske. Teavam, nakopienim v minulem ob
dobju, in zlasti nastajajoim belogardistinim skupinam je bilo treba zoper
staviti bolj osredotoeno mo, vejo gibljivost in vijo vojako-politino ra
ven partizanskih et.
Kot je e zapisano, je prvi izredno pomemben korak storilo ob koncu
avgusta 1942 oziroma v prvih dneh septembra namestnitvo glavnega po
veljstva s preureditvijo 3. in 5. grupe odredov ter z ustanovitvijo Gubeve
brigade. Pri vkljuevanju borcev iz odredov v brigade pa so bile jasno do
loene nove naloge tako brigad kot odredov.
Brigade so premine udarne enote, ki naj ne bi samo akale sovranika
v zasedah ali se branile, ampak morajo povsod napadati. Njihovi borci bo
do unievali sovranika povsod, tudi v utrjenih postojankah.

132

Odredi so kljub zmanjanju tevila et imeli predvsem te naloge. Na

ozemlju, kije bilo na njihovem operacijskem obmoju, so se morali
odlono bojevati proti okupatorju. Proti beli gardi so se moral' boriti do reje
nega popolnega unienja. Vsestransko so morali pomagati terenskim de
lavcem pri njihovem opravilu in opravljati agitacijsko propagandno delo
med civilnim prebivalstvom. tab odreda pa je bil e posebej odgovoren
za vztrajno in pravilno politino in vojako izobrazbo bataljonov in et.
Da bi dosegli takno dejavnost partizanskih enot, paje bila zlasti potreb
na r\jihova organizacijska preureditev in utrditev. S tem namenom je v sep
tembru 1942 izdalo glavno poveljstvo naslednje odloke, odredbe in povelja:
Prvega septembra 1942 je izlo dnevno povelje, s katerim je glavno po
veljstvo doloilo nove, razmeram ustrezne naloge partizanske vojske.
Posebej je opozorilo na pomen zbiranja in vkljuevanja med ofenzivo
razbeanih partizanov, na uenje in pridobivanje vojake usposobljenosti
et in slehernega partizana, na odnos vojske do civilnega prebivalstva, ki
mora biti zgleden, e zlasti pa na potrebo po veliki spremembi v taktiki do
sovranika in gibanja na terenu.'4
Politini komisar glavnega poveljstva je 10. septembra 1942 ukazal, da
je treba takoj prieti s 14-dnevnimi politinimi teaji za vse partizane. Po
ueni morajo biti o trenutnem vojako-politinem poloaju, o neposrednih
nalogah in o nainu, kako jih je treba izvajati. Politina vzgoja v enotah mo
ra postati nartovana in stalna oblika dela z borci.15
vsem

Obeleje na Pogorelcu, kjer je bila 2. eta 2. odredovega bataljona jeseni 1942

133

Pomemben prispevek k preurejanju narodnoosvobodilnih enot je bilo

navodilo o nalogah za premagovanje negativnih posledic italijanske ofen
zive, ki gaje 14. septembra objavilo glavno poveljstvo. Njegova osnovna
ugotovitev je bila, da sovraniku v ofenzivi ni uspelo uniiti ive sile par
tizanske vojske in ne zlomiti volje slovenskega ljudstva, da nadaljuje s svo
jim osvobodilnim bojem do popolne zmage nad okupatorji in njihovimi do
maimi pomagai. To je partizanskim poveljnikom narekovalo, da imprej
odpravijo zle posledice sovranikove ofenzive in kar najhitreje ustvarijo
pogoje za prehod slovenskih partizanskih et v ofenzivne akcije vejega
obsega. V zvezi s tem je navodilo podrtalo naslednje naloge:
Vkljuevati vse razprene partizane in partizanske oddelke. Okrepiti
politino delo v partizanskih etah. imprej je treba pristopiti k novim
ofenzivnim akcijam in pri tem ne izgubljati niti dneva. Boj za oroje mora
biti eden najvanejih ciljev sedanjih akcij. Takoj je treba zaeti z neusmi
ljenim bojem proti beli gardi. Ojaati je treba propagandno delo v ljudskih
mnoicah. Zaeti se mora istka komandnega kadra, ki se v poslednjih bo
jih ni pokazal dostojnega na svojih poloajih.16
Z odredbama z dne 16. septembra 1942 je glavno poveljstvo potrdilo e
znane ukrepe in napovedi namestnitva, ki gaje vodil Ale Bebler, objav
ljene z naredbo t. 10 z dne 26. avgusta 1942; ukazalo pa je tudi ustanoviti
brigade Matije Gubca, Ivana Cankaija in Ljube ercerja* ter Zapadnodolenjski, Vzhodnodolenjski in Notranjski odred. Odredbi sta tudi razlenili
organizacijsko sestavo enot ter doloili kadrovsko zasedbo omenjenih ta
bov brigad in odredov.
Kar zadeva pristojnosti nad odredi, je bilo doloeno, da bosta Zapadnodolenjski in Vzhodnodolenjski odred do nadaljnjega neposredno pod ko
mando glavnega poveljstva.17
Prenovljeni Zapadnodolenjski odred je ob tej prilonosti dobil naslednji
tab:
komandant
politini komisar
pomonik politinega
komisarja
obveevalec
intendant

Albert Jakopi-K^jtimir
Joe Malnari-Krievski
Bogomir Peri-Marko Doline
Karel Forte-Marko
Lojze Pleskovi-Lojze

Ker nekateri od imenovanih niso bili navzoi, sta do druge polovice ok

tobra 1942 delovala kot tab odreda samo komandant in pomonik politi
nega komisarja.
Nadaljnji razvoj osvobodilnih enot in njihova ofenzivnost je mono
vzpodbudila in jasno usmerila odredba glavnega poveljstva z dne 19. sep*
Za Gubevo brigado le formalno, ker je obstajala e od 4. septembra. Formalno tudi za Zapadnodolenjski odred, ker je njegovo jedro takrat e bilo na Rogu.

134

tembra. K ugotovitvam, da je med veliko italijansko ofenzivo ohranjena

slovenska partizanska vojska dosegla e vejo moralo, da njene borce pod
pira e vrsta drugih ugodnih dejavnikov in daje osvobodilno gibanje pred
novim poletom, je bil dodan sklep, daje obdobje preosnove v glavnem za
kljueno, to pa narekuje prehod v neposredno in splono ofenzivo proti
okupatorju in beli gardi. Akcije v tej smeri terjajo tudi veje osredotoenje
partizanske vojake sile.18
Osmi dan po naredbi o prenovitvi Zapadnodolenjskega odreda je glav
no poveljstvo objavilo razmejitev operacijskega obmoja med obema od
redoma na Doler\jskem. Ozemlje Zapadnodolenjskega odreda je zajemalo
prostor med elezniko progo Ljubljana-Koevje do Velikih La, nato
greben Male gore do Klea, Smuke in Dvora, po levem bregu Krke do No
vega mesta, od tod po dolenjski elezniki progi do Trebnjega, nadalje pro
go Trebnje-entrupert do okupacijske razmejitvene rte in po njej proti
Ljubljani. S tem je bilo akcijsko podroje Zapadnodolenjskega odreda pre
maknjeno proti severu. Vzhodnodolenjski odred je dobil preostali prostor
Dolenjske in Belo krajino.19
Kot pravica in dolnost do zaupanega obmoja je bilo posebej opozor
jeno, da doloitev prostora nikakor ne pomeni, da odred ne bi el na sosed
ni prostor, e bi to zahtevala potreba. Predvsem se niso smele nije odredove enote ugnezditi na doloenem prostoru, temve so morale biti v gi
banju znotraj njegovih meja. Samo tako je lahko odred vojako in politino
stalno navzo in aktiven na zaupanemu mu terenu. To je bila nova kvali
teta v mobilnosti odredov, drugana od prejnje, ki je ete drala razpore
jene zveine na stalnih bojnih poloajih osvobojenega ozemlja.
Da bi dosegel im vejo operacijsko sposobnost glavnega poveljstva,
obenem pa slovensko narodno vojsko im tesneje povezal s politinim de
lom Osvobodilne fronte, je 1. oktobra 1942 objavil IO OF odlok o novi
sestavi najvijega taba slovenskih partizanskih et. V njem sta poleg dru
gih bila imenovana za komandanta Ivan Maek-Matija in za politinega
komisarja Boris Kidri-Peter Kalan.20
Vsi navedeni ukrepi, zlasti pa ustanovitev udarnih brigad, so bili zelo
pomembna in dolgorona naloba narodnoosvobodilnega gibanja na Slo
venskem.

Ureditev odredovih bataljonov

Uspeno zbiranje partizanov po roki fazi ofenzive in podpora glavnega

poveljstva sta omogoila, daje imel odred v naslednjem mesecu dni spet
bataljone. Zaelo se je z zdruevanjem novo organiziranih et na Belem
kamnu.
Glavno poveljstvo je ukazalo, da se morajo med 14. in 16. septembrom
1942 zbrati med Novim Logom in Belim kamnom Tomieva brigada, po
135

France Miheli, Kurir. 1944, li

norez

en bataljon Gubeve brigade, Belokranjskega in Koevskega odreda ter

Vovkova, Borutova, Murnova in Mitjeva eta z Roga. Zbor je imel namen
opraviti naslednje tri naloge: med 16. in 18. septembrom ustanoviti brigado
Ivana Cankarja;* povezati samostojne ete v enoto Zapadnodolenjskega
odreda; izvriti prvo obseno akcijo proti belogardistinim vakim straam
v Suhi krtini.
V
skladu z napotili politinega komisarja glavnega poveljstva Ivana
Maka-Matije so se 16. septembra 1942 zbrale na Polomu ete komandinev
Avgusta Vovka-Jureta, Milana Meguarja-Boruta, Joeta Murna-Pera in
Alojza Grarja-Mitje tajerca. Predstavnik glavnega poveljstva dr. Joe
Brilej in malo prej imenovani pomonik politinega komisarja Zapadno
dolenjskega odreda Bogomir Peri-Marko Doline sta zbranim borcem
sporoila, da so s tem dnem zdrueni v 1. bataljon Zapadnodolenjskega od
reda. Pri tem sta poudarila vrednost, pomen in naloge prenovljenega od
reda, kije vkljuen v 3. grupo. Ob tej prilonosti je bil Alojz Grar imeno
van za komandanta bataljona, medtem ko politini komisar e ni bil dolo
en. Potem so Alojz Grar, Bogomir Peri in v imenu taba 3. grupe od
redov Joe Nose-Tone pan takoj doloili naslednje komande et novo us
tanovljenega bataljona:
*
Brigada Ivana Cankarja je bila ustanovljena z odredbo glavnega poveljstva z dne 16. sep
tembra 1942 in sestavljena nazboru v Lapiryah 28.9.1942. Vanjo so vkjjuili 1. bataljon Gubeve
brigade, 1. bataljon Koevskega odreda in bataljon borcev Belokranjskega odreda. Na ustanovit
venem zboruje brigada tela okrog 350 borcev.2'

136

1. eta komandir
politini komisar

Joe Slapniar-Jot
Joe Slak-Silvo

2. eta komandir
politini komisar

Milan Meguar-Borut
Franjo Vetrih-Uro

3. eta komandir
politini komisar

Avgutin
Vovk-Jure
Pavel Henigman-Savo

4. eta komandir
politini komisar

Joe Mum-Pero
Avgust Farnik-Sandi

To so bili sposobni in v boju proti okupatorju preizkueni kadri, vsi lani

KP in sodelavci Osvobodilne fronte iz leta 1941.
V
dneh, ko so se pri Polomu urejale ete za prenovljen Zapadnodolenjski odred, pa ni prilo do nameravanega ustanovnega zbora Cankarjeve
brigade. Za to novo manevrsko enoto je glavno poveljstvo predvidelo 1.
bataljon Koevskega odreda, 2. bataljon Belokranjskega odreda in 1. bata
ljon brigade Matije Gubca. Ker zaradi prepozno prejetega poziva Gubeva
ni prila pravoasno na zborno mesto, je bila ta namera preloena. Pa pa
so v Suhi krajini zbrane ete skupaj opravile pomembno vojako-politino
akcijo.
Podobno kot v drugih predelih Ljubljanske pokrajine so med veliko ita
lijansko ofenzivo in po njej tudi v Suhi krajini zaeli naglo ustanavljati be
logardistine vake strae. V Dobrepoljski in Struki dolini je tako bilo e
do 4. septembra 1942 organiziranih skoraj 150 oboroenih belogardistov, v
Zgomjekrki dolini do 12. septembra priblino 400 belogardistinih prosto
voljcev, 17. septembra pa okrog 50 mo iz Dobrnia. Toda tevilo belogar
distov in organizacij protikomunistine milice je po vaseh e kar naprej na
raalo. Najhuje pa je bilo, daje obenem naraalo tudi nasilje nad sim
patizerji in sodelavci OF ter partizani. Zloini so se kar vrstili.
Da zavre naglo rast tega narodnega zla, je 11. septembra 1942 izdalo glav
no poveljstvo slovenskih partizanskih et naredbo o nainu boja proti be
logardistinim vakim straam. V njej je opozorilo, da e obstajajo gibljive
belogardistine tolpe, proti katerim je treba zaeti dobro organizirane ak
cije, ki bodo zagotavljale uspeh. Vake strae pa neg bi odpravljali v prvi
vrsti s politino propagandnimi akcijami, v katerih jim je predvsem treba
pobrati oroje, kaznovati pa samo tiste, ki jim je izdajstvo nad narodom po
polnoma dokazano.
Pet dni pozneje, 16. septembra 1942, je izla naredba glavnega povelj
stva o oievalni in agitacijski akciji proti belogardistinim vakim stra
am v Suhi krajini. Naredba je doloala nosilce nalog, izhodine poloaje
enot, potek in kraj umika ter as zaetka oziroma trajanja akcije.22
Brigadi Toneta Tomia je bilo ukazano, naj s tremi bataljoni obdela na
selja od rte Hoevje-Korinj-Ambrus do Stranske vasi pri uemberku,
137

1. bataljon Koevskega in 2. bataljon Belokranjskega odreda, ki sta v tej akciji

predstavljala Cankarjevo brigado, pa naj bi oistila prostor med Graden
cem, virami in Hinjami. V pomo Cankarjevi je bil dodeljen 1. bataljon
Zapadnodolenjskega odreda.
Razoroevanje vakih stra v Suhi krajini se je zaelo 18. septembra
1942 zjutraj. V zavarovanje proti Koevju je e prejnji dan odla 2. eta 1.
bataljona Zapadnodolenjskega odreda, medtem ko je v noi na dan akcije
odpeljal komandir Joe Mum-Pero svojo eto, skupaj z oddelkom Cankar
jeve brigade, na poloaje pri Grmadi ob Krki.23
Zasede so morale biti na svojih poloajih e ob 6. uri, ker so se takrat e
zaele preiskave v prvih obkoljenih vaseh. Zaradi odsotnosti Gubeve bri
gade sta 1. in 3. eta 1. bataljona odreda prevzeli preiskavo vasi Gradenc,
Vrh, Visejec, Lipje in Sela. V Gradenc so prili borci 1. ete z uemberke
strani in iz Lopate ter pozvali vaane, naj izroe oroje. Takoj so zaeli tudi
s pregledi po hiah ter pri tem zasegli dve francoski puki in okoli 20 ita
lijanskih ronih bomb. Tudi druge vasi so borci odredovega 1. bataljona
istili podobno, toda nali so samo nek^j ronih bomb.
Tega dne okrog poldne je na domet puk 2. ete 1. bataljona odreda pri
la moneja italijanska pehotna kolona, ki se je vraala iz Kuke vasi, kjer
je e dopoldne napadla bataljon Tomieve brigade. eta odreda je sovra
nika kratek as obstreljevala, nato pa se je morala umakniti.24
Ves as razoroevanja vakih stra po Suhi krajini so ljudje opazovali
partizane s strahom, mnogi tudi s prezirom. Skoraj ni bilo mogoe verjeti,
daje to partizanska Suha krajina izpred treh mesecev. Nasprotniki narod
noosvobodilne vojne in revolucije so v kratkem asu in z uspehom zanetili
sovratvo do rdeih. Tudi dogodek na Hinjah je bil plod taknih razmer.
Ko so borci 1. bataljona Koevskega odreda obkolili Hii\je in zaeli s
pregledovanjem po hiah, je nek^j vakih belogardistov zbealo v cerkev,
kjer so imeli v zvoniku nameeno strojnico. V nadaljevanju akcije je bil
ubit tefan tangl, panski borec in komandant 1. delavskega bataljona v
Starem Logu. Belogardist mu je iz zvonika zalual sveenj bomb na glavo,
daje bil takoj mrtev. Storilca pa so kmalu prijeli ter ga pred zbranimi do
maini in partizani obsodili na smrt. Le kratek as po tem pa je e bila ob
javljena njegova pomilostitev, kar je ugodno vplivalo na domaine.
Medtem ko so partizani z alostinko pokopavali soborca tefana tangla, so Italijani e pritisnili do vir; za kraji as jih je zadrala eta 1. ba
taljona Koevskega odreda pod poveljstvom Anteja Novaka. Ob koncu po
greba so se bataljoni Cankarjeve brigade in Zapadnodolenjskega odreda
napotili v smeri Tople rebri, kjer je bilo odrejeno zborno mesto, za njimi pa
so v izpraznjene Hinje previdno prili Italijani. Kazalo je, da bo sovranik
el naprej proti Smuki. Poveljstvo Cankarjeve brigade je hotelo zavarovati
umik et, zato je eno svojih et in 1. eto odredovega 1. bataljona poslalo
v zasedo k cesti Hinje-Smuka, vendar okupatorji tega dne niso rinili naprej
za borci.
Ko se je pozno popoldne zbrala vsa mnoica partizanov blizu Dolenje
Tople rebri, je 1ja dospela tudi eta komandirja Joeta Murna-Pera, ki na

138

poloaju pred Sotesko ni bila prila v stik s sovranikom. Pridruila seje

1. in 3. eti svojega bataljona nad Smuko, kjer so nato vse tri ete prenoile.
Kljub skromni vojaki beri je 18. septembra 1942 dosegla oievalna
akcija v Suhi krajini dober politini uinek. Na la so bile postavljene go
vorice o unienju partizanov med sovranikovo ofenzivo. Odloen nastop
in neoporeno ravnanje borcev s civilnim prebivalstvom pa sta ostala traj
na politina vrednota te akcije.
Vse partizanske enote, ki so sodelovale v akciji, so zarana 19. septembra
odle proti Komolcu, nekeg ur zatem pa je do Smuke priel moan oddelek
italijanskih vojakov. Poveljniki brigad in odredov so menili, da bi utegnil
sovranik nadaljevati pohod proti Topli rebri in Rdeemu kamnu, zato so
temu ustrezno razporedili borce na tem prostoru k obrambi. ete 1. bata
ljona odreda naj bi branile dostop iz smeri Sv. Peter. Toda sovranik je pri
el samo do pol poti proti Topli rebri, potem pa seje vrnil v Hinje. Pred no
jo tega dne je k Topli rebri prila e 2. eta odredovega bataljona, kije dan
poprej obstreljevala Italijane pri vasi Mala gora, in se pridruila drugim
trem.
e v temi so partizani zapustili obrambne poloaje pod Komolcem in
odli s svojimi enotami naprej. Prvi odredov bataljon je krenil do Podste
nic, da bi tam prenoil. Tu pa je e nael 1. in 2. bataljon Tomieve brigade,
zato je odel naprej in se zaasno nastanil v gozdu nad vasjo Pogorelec.26
Bataljona Koevskega in Belokranjskega odreda pa sta nadaljevala pot ez
Rog proti Beli krajini.
Dne 21. septembra 1942 so Rog zapustili vsi lani vodstvenih teles os
vobodilnega gibanja; to je takoj razbremenilo eti komandirja Avgusta
Vovka in Joeta Murna, ki sta ves as sodelovali pri njihovem zavarovanju.
Koje tega dne pripekal komandant 1. bataljona odreda Alojz Grar-Mit
ja svoje ete k Podstenicam in se tam nastanil za nadaljnje tiri dni, je na
tel, da ima okrog 150 slabo oboroenih partizanov. Naslednje dneve je ba
taljon porabil za pregrupiranje borcev med etami in razdelitev po vodih,
pri tem pa so po monosti upotevali tudi osebne elje.
Da se je ele peti dan po ustanovitvi 1. bataljona odreda zaelo obliko
vanje vodov po etah, je bil, poleg zaposlenosti v oievalni akciji po Suhi
krtini, vzrok tudi v tem, ker so predvidevali, da bo bataljon moral dati dve
od tirih et za Cankarjevo brigado. Enaindvajsetega septembra pa je bil
njegov komandant Alojz Grar-Mitja obveen, da to ne pride v potev.26
Glede na to, da so ete tele 35 do 45 ljudi, so v vsaki od njih oblikovali
dva ali tri vode. O izbiri primernih borcev za vodnike oziroma politine de
legate so odloali komandiiji in politini komisarji et, ki so veino motva
dobro poznali in zato dolnosti hitro razdelili. Med tem preurejanjem pa se
je komandantu Alojzu Grarju-Mitji javil Franc Ali-iro, ki gaje politini
komisar glavnega poveljstva Ivan Maek napotil k odredu, daje v tabu 1.
bataljona prevzel poloaj politinega komisarja.
Prav v dneh oblikovanja 1 bataljona odreda je krenila na Dolenjsko tu
di eta komandiija Antona Straha-Srpa, o kateri smo rekli, da jo je sestavilo
glavno poveljstvo pri Podlipoglavu in je la na pot z Albertom Jakopiem139

Albert Jakopi-K^jtimir, narodni heroj, ko

mandant odreda

Kajtimirom. e med potjo je Srpova eta dobila tudi politinega komisarja.

Komandant Albert Jakopi-Kajtimir je borcem predlagal, n^j bi ta poloaj
prevzel Franci Puh-Rob, kar so sprejeli. Osemnajstega septembra je eta
komandirja Antona Straha e prila v Dobrepoljsko dolino in se pridruila
3. bataljonu Tomieve brigade, kije v Suhi krajini razoroevala belogar
distine vake strae.
V naslednjih dneh seje eta premikala skupaj s tomievci ter prek Po
loma, Novega Loga in Kuna prila 21. septembra na Rampoho. Ob priho
du na Koevsko je tela okrog 33 borcev. Albert Jakopi-Kajtimir je skupaj
s Strahovo eto ostal e nek^j dni na Rampohi, kjer se je udeleeval par
tijskih sestankov komandnih kadrov enot.27
eprav ni na voljo dokazila, lahko sklepamo, daje okoli 25. septembra
1942 prejel 1. bataljon odreda ukaz za imprejnji premik na levi breg Kr
ke. V dneh okrog tega datuma se je zaelo v etah bataljona dogovarjanje
o razdelitvi v dva bataljona s po dvema etama, in sicer zato, da se bodo
novi bataljoni v naseljenih krajih lahko hitreje krepili oziroma dopolnjevali
z novinci. In v naslednjih dveh, treh dneh je prilo do preureditve.
V 1. bataljonu odreda sta ostali njegovi dotedanja 1. in 2. eta, medtem
ko seje iz 3. in 4. ete ustanovil nov, 2. bataljon. Pri tem je 3. (Vovkova)
eta dobila oznako 1. eta, 4. (Murnova) pa 2. eta 2. bataljona odreda. Po
veljstvo nad 1. bataljonom je obdral Alojz Grar-Mitja kot komandant, za
politinega komisarja je bil doloen Franc Ali-iro, za pomonika politi
nega komisarja pa Joe Slak-Silvo. Komandant 2. bataljona je postal Joe
Murn-Pero in ostal na tem poloaju okoli 15 dni. Politini komisar 2. ba
taljona je bil Franc Kastelic-Don, medtem ko pomonika politinega ko-

140

misaija bataljona niso imenovali.28 Komandirji in politini komisarji v e

tah 1. bataljona so ostali isti tovarii, v 2. bataljonu pa je kmalu prilo do
vrste sprememb.
Med organiziranjem 1. in 2. bataljona odreda na Dolenjskem seje zael
dale vstran oblikovati e 3. bataljon Zapadnodolenjskega odreda. Name
njen je bil posebnim nalogam pred Ljubljano in je dobil tudi poseben po
loaj.
Jedro tega bataljona so bili borci, ki jih je okoli 5. septembra 1942 pri
peljal komandir Albin Grsgzer s Koevskega prek Suhe krajine in Notranj
ske do Podlipoglava. Tuje zael naglo vkljuevati med ofenzivo razkrop
ljene, novodole in druge. e okrog 10. septembra je imel eto s 24 borci.
Z njimi seje nastanil pod Molnikom ter tako postal partizanska zveza z Not
ranjsko in zaasno oporie glavnega poveljstva.
Kmalu za njim je priel k Podlipoglavu tudi Ludvik Smrekar, ki je bil
do julija 1942 komandir tamkajnjega olskega tabora, potem pa pri glav
nem poveljstvu na Rogu.29 Dobil je nalogo, da v okolici Ljubljane pride v
stik s partizani, nato pa odide na Notranjsko po skupino, ki jo je bil s Ko
evskega odpeljal lan CK KPS Duan Kraigher-Jug. Zaradi ofenzive pa
naloge ni mogel opraviti, ampak se je prikljuil Gr^jzerju.
eta Albina Gr^jzeija se je dobro okrepila s trinajstimi borci iz sprem
stva Edvarda Kardelja, Franca Leskoka, Jake Avia in nekaterih drugih
lanov osrednjih teles, ko so ti sredi septembra 1942 prili z Roga prek Suhe
krajine k Ljubljani. Potem so Gr^jzerjevo eto po nalogu glavnega koman
danta Franca Leskoka dodelili bazi CK KPS pri Podlipoglavu. Borcem iz
spremstva, ki so se na vsej dolgi poti skozi ofenzivo izkazali kot hrabri, pri
vreni in iznajdljivi partizani, so ob vkljuitvi v eto zaupali najbolj odgo
vorne naloge. Prevzeti so morali zaito in spremljanje lanov CK KPS, IO
OF in glavnega poveljstva, vzpostavljati in vzdrevati zveze z Ljubljano ter
prenaati zelo pomembne materiale in poroila. Odhajali so v vse predele
Slovenije in v druge kraje Jugoslavije, tudi do vrhovnega taba NOV in
POJ.
Nenehno tevilno naraanje Gr^jzerjeve ete je omogoilo, da so ko
nec septembra 1942 iz nje oblikovali dve eti: prvo, ki sojo imenovali tudi
patruljna eta glavnega poveljstva, s komandirjem Albinom Grajzerjem, in
drugo ali tabno eto, ki ji je poveljeval Ludvik Smrekar. Prva eta je op
ravljala posebne naloge, zlasti kurirske in spremljevalne, druga pa je bila
za zavarovanje irega prostora, kjer so ba vodstvena telesa. e borci
patruljne ete niso odli po posebnih nalogah, so bili dodeljeni zavarovanju
na rti Smarje-Lipoglav-Pugled.
Prve dni oktobra 1942 sta se eti zdruili v 3. bataljon Zapadnodolenj
skega odreda, za njegovega komandanta pa je bil imenovan Ludvik Smre
kar.
Tako je pred Ljubljano nastal odredov 3. bataljon brez sodelovanja ta
ba odreda. Videli bomo sicer, daje med bataljonom in njegovim nadreje
nim tabom nekajkrat prilo do stika, vendar brez kakrnegakoli omembe
141

vrednega rezultata. Ves as obstoja 3. bataljona odreda je z njim razpola

galo le glavno poveljstvo. Koje v oktobru 1942 hotel komandant odreda Al
bert Jakopi-Kajtimir razporediti eno eto tega bataljona na obmoju Sti
ne, so o tem obvestili tudi Edvarda Kardelja. Ta je komandantu bataljona
Ludviku Smrekaiju sporoil, da za vselej velja naelo, da od 3. bataljona
odreda nihe nima pravice odvajati nobenih vojakih sil, niti oroja, kajti
bataljon ima specialne naloge na sektorju, kjer se nahaja.30
eprav je ta partizanska enota imela naziv 3. bataljon Zapadnodolenj
skega odreda in je delovala na operacijskem obmoju tega odreda, jo bomo
v nadaljevanju, v izogib kakrnimkoli pomotam, imenovali tako, kot so jo
najvekrat imenovali tudi takrat, namre kar po njenem komandantu:
Smrekarjev bataljon.

VIRI

1 Dnevnik glavnega taba NOV in PO Slovenije od 1. avgusta do 16. oktobra 1942, Zbornik
VI-4 priloga t. 1.
2 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
3 Poroilo 1. ete Zapadnodolenjskega odreda tabu odreda o poloaju ete med 6. in 9. sep
tembrom 1942, A IZDG F 5/VI.
4 Prispevek: Milan Meguar-Borut.
6 Prav tam.
6 Jarc, Partizanski Rog, str. 250.
7 Prispevek: Joe Udov-Topsi.
8 Jarc, Partizanski Rog, str. 90 in 97.
9 Po spominu avtoija.
' Navodila glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et in izvrnega odbora Osvobodil
ne fronte z dne 5. septembra 1942 politinim komisaijem in terenskim delavcem, Zbornik VI-4-9.
11 Prispevek: Alojz Bele-Tiko.
'2 Jarc, Partizanski Rog, str. 251.
13 Prispevek: Franci Puh-Rob.
14 Dnevno povelje glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 1. septembra 1942,
Zbornik VI-4-1.
15 Naredba politinega komisaija glavnega poveljstva zdne 10. septembra 1942, Zbornik VI4-18.
'6 Navodila glavnega poveljstva z dne 14. septembra 1942 o nalogah za premagovanje ne
gativnih posledic italijanske ofenzive, Zbornik VI-4-24.
'7 Naredba glavnega poveljstva z dne 16. septembra 1942 o formiranju brigad Matije Gub
ca in Ivana Cankarja, Zbornik VI-4-27.
'8 Naredba glavnega poveljstva z dne 19. septembra 1942, Zbornik VI-4-33.
19 Naredba glavnega poveljstva z dne 24. septembra 1942 o razmejitvi operacijskega podro
ja Zapadnodolenjskega in Vzhodnodolervjskega odreda, Zbornik VI-4-38.
20 Odlok IO OF z dne 1. oktobra 1942 o reorganizaciji glavnega poveljstva slovenskih parti
zanskih et, Dokumenti DLRS 3, dok. 123.
21 NOV na Slovenskem, str. 332.
22 Naredba glavnega poveljstva z dne 16. septembra 1942, Zbornik VI-4-29.
23 Prispevek: Franci Lampe.
24 Prispevek: Milan Meguar-Borut.
25 Oris delne poti brigade Toneta Tomia, avtor Ivan Ferle, str. 12; ustni vir: Alojz GrarMitja tajerc

142

prispevek: Alojz Grar-Mitja t^jerc.

? Prispevek: Albert Jakopi' Kajtirmr
28 Prispevek: Avgust Farnik-Sandi in Avgust Vovk-Jure.
29 Poroilo Duana Kraigherja glavnemu poveljstvu slovenskih partizansKih cet z dne tu.
septembra 1942, Dokument LRS 3, dok. 82; ustni vir: Ludvik Smrekar.
___
30 Pismo lana politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja komandantu 3. bataljona Zapadnodo
leryskega odreda z dne 4. novembra 1942, Zbornik VI-4-78.
26
2

143

Odred zapusti Koevski Rog

Sedma faza velike italijanske ofenzive

Italijani e niso konali este ofenzivne faze na severnem obmoju
Ljubljanske pokrajine, ko je prek njene vzhodne meje prila v Slovenijo hr
vaka 4. kordunaka brigada z ranjenci, ki jih je 19. septembra 1942 pri Pla
nini nad Semiem oddala v slovensko partizansko bolninico.1 Tri dni za
tem je ta bratska enota hudo porazila italijansko kolono na poti med r
nomljem in Vinico. Pri tem je imel okupator 58 mrtvih, 32 ranjenih in 24
pogreanih, junaki kordunai pa so zaplenili 4 teke in 4 lahke strojnice,
en minomet, 68 karabink ter veliko drugega vojakega materiala.2 To je bil
dotlej naj huji poraz Italijanov v okupirani Sloveniji; vplival je tudi na po
tek nasledr\je, sedme faze ofenzive, ki seje zaela en dan po tem dogodku.
S to ofenzivno etapo je nameraval Robotti presenetiti partizane, ki so se
zbirali in preurejali na Koevskem Rogu in v Suhi krajini. Italijanski ba
taljoni n^j bi v dneh od 23. do 26. septembra preiskali predel med rto Zagradec-Radohova vas in Novim mestom ter Koprivnikom. Bilo je pa nuj
no, da se Zapadnodolervjski odred tudi to pot srea s sovranikom na Rogu.
Zaetek sedme faze ofenzive je Robotti ukazal obenem z opozorilom svo
jim enotam, daje treba partizane iskati povsod ter jih pobijati, samo pobi
jati.3
Od prodirajoih okupatorjevih enot so 51. pehotnemu polku divizije
Cacciatori doloili nalogo, da z izhodia v Starem Logu oisti obmoje
Topla reber-aga Rog-Koprivnik, medtem ko bi iz Koprivnika, prek age
Rog do Podstenic in Tople rebri, tj. v nasprotni smeri pohoda polka divizije
Cacciatori, preiskovala premina skupina divizije Isonzo.
Sedma faza velike italijanske ofenzive se je sicer zaela 23. septembra
1942, a dva dni pozneje je e prilo do spremembe predvidenih pohodnih
smeri.
Petindvajsetega septembra so borci Tomieve in Cankarjeve brigade
ter Belokranjskega odreda pri Planini nad Semiem napadli kolono pre
minega oddelka divizije Isonzo in jo zapletli v celodneven spopad. Na
mesto da bi Italijani za dne prili do Koprivnika, so se morali z nojo vrniti
v rnomelj.
Na okupatorjevi strani sta padla 2 oficirja in 2 vojaka, 10 pa je bilo ra
njenih, medtem ko so tomievci imeli 2 mrtva in 3 ranjene.4

Nikolaj Pirnat,... nae domove

pogali, 1944, linorez

Poraz pod Tano goro in neuspeh pri Planini sta generala Robottija pri
silila, da je spremenil tok nadaljnjih operacij velike italijanske ofenzive.
Njegovi obveevalci so ugotovili, da so hrvaki partizani v predelu rmo
njic, skupine s Planine pa v premiku proti Koprivniku in Kneji lipi.5 Spri
o tega je 25. septembra preusmeril bataljon divizije Macerata na k. 840
(Bukova gorica, 17 km severozahodno od rnomlja), iz Suhe krajine pa je
52. polk divizije Cacciatori prestavil v Sredi\jo vas pri rmonjicah; z 51.
polkom iste divizije pa iz Starega Loga ni krenil v preiskovanje prostora do
Tople rebri in age Rog, temve gaje v kolonah poslal na zavarovanje po
loajev Pogorie (k. 730)-Blaevica nad Starimi agami. Na tej rti se je
moral del italijanskih ofenzivnih enot razporediti e za naslednjo, osmo
etapo.
Ta prestavitev okupatorjevih bataljonov je olajala poloaj Zapadnodo
lenjskega odreda. Bojna skupina divizije Isonzo ni hajkala s rte Koprivnik-Sredgora prek Roga in Podstenic do Tople rebri. Ce bi se bilo to zgo
dilo, bi obe oievalni koloni pod k. 765 blizu Podstenic prav gotovo na
leteli na ete odreda vsaka iz svoje smeri in bi se nekje tu kriali. Odred bi
se bil dobesedno znael v krinem ognju. A zgodilo se je drugae.
Petindvajsetega septembra 1942je oddelek 51. pehotnega polka divizije

145

Cacciatori v gozdu med Vinsko potjo in cesto od Fabeijevega kria proti

Rogu izsledil odredove ete in jih zael obkoljevati v irokem krogu.
Bilo je e pozno popoldne. V upanju, da se bodo ponoi laje izvlekli,
so se odredovci zgrnili v sredino tabornega prostora, tisti, ki so imeli oroje,
pa so se razporedili na strelne polone po njegovem obrobju in akali.
Prednost terena je bila na strani partizanov.
Sovranikovo vse bolj poasno primikanje se je z mrakom popolnoma
ustavilo; postalo je jasno, da namerava sovranik napasti ele z jutrom.
V trdi temi so odredove izvidnike patrulje ugotovile, kje obro ni do
volj sklenjen, in tam so se odredove ete sredi noi reile obkolitve. Slab
kilometer vzhodno od Podstenic, v gozdnem odseku, ki ga sovranik e ni
nadzoroval, so pod k. 480 stopile na ervanovo cesto in zarana naslednjega
dne po njej nemoteno prile do k. 717 (zahodno od Rampohe). Ukazana sta
bila zavarovanje in poitek. Posebni straarski mesti sta bili odrejeni nad
ervanovo cesto, kuharji pa so zaeli pripravljati toplo hrano. V prepria
nju, da ostaneta odredova bataljona dlje asa na tem prostoru, je veliko bor
cev zaelo postavljati otore iz ibja.
Okrog 11. ure so na straarskem mestu pri ervanovi poti padli streli.
V prvem hipu zbegane odredove ete pa so se kmalu zbrale in oboroeni
so takoj zavzeli obrambne poloaje. Skupaj s pukomitraljezci so se pri
maknili k prostoru, kjer je padel strel, in z monim ognjem takoj napadli
Italijane na cesti. Neoboroeni in komora so se umaknili globlje v gozd,
proti agi Rog. Po krajem ostrem obstreljevanju, vendar brez upanja, da
sovranika preene, se je tudi bojni del odredovih bataljonov zael po
stopoma umikati v smeri Roga. Toda Italijani si niso upali v globino pro
stora, kamor so se umikali partizani; uredili so kolono in nadaljevali pohod
proti dolini rmonjice oziroma na rto Pogoriee-Blaevica.
Sklepamo, da je ta italijanski oddelek naletel na odred po nakljuju.
Verjetno se je tudi zbal, da gre morda za past in da ga hoe odred zvabiti
globlje v gozd na obraun, zato ni el za njim. K temu je prispeval tudi od
loen nastop odredovih borcev.
Nasprotnikove izgube niso znane. Odred je imel dva mrtva; eden je bil
ubit na straarskem mestu nad ervanovo cesto, drugi pa ujet v patrulji.
Slednji je pripadal 1. eti 2. bataljona.6
Skupina odredovih borcev, kije napadala sovranika, je kmalu dohitela
umikajoe se iz obeh bataljonov; pozno popoldne so se vsi skupaj vrnili k
cesti Podtum-aga Rog. Z namenom, da prevarr morebitnega zalezoval
ca, so ete pred mrakom zadenjski prekale cesto, tako da so stopinje ka
zale v smeri Roga, potem pa so se vrnile na prostor, odkoder so bile prejnjo
no krenile skozi obro. Tam so tudi prenoile.
V nedeljo, 27. septembra 1942 sta se oba odredova bataljona zaela ure
jati za odhod na novo operacijsko obmoje. Okrog poldne so ete zapustile
tabor in zlagoma le skozi Pogorelec, se potem za kratek as ustavile na
Topli rebri in nato pod Peko spravile k prenoitvi. Naslednjega dne po
poldne so zapustile zadnje severne obronke rokega pogorja in se proti ve

146

eru pod Primoem spustile blije k reki Krki. Sredi noi je po brvi pod
Stavo vasjo eznjo najprej prila 2 eta 1. bataljona in kmalu za njo e dru
ge; usmerile so se k Ajdovcu.
Bela garda na odredovem obmoju
Razmere, kakrne so nastale z veliko italijansko ofenzivo proti partizan
skim etam, sta okupatoijeva oblast in slovenska kontrarevolucija izkoristili
za pospeeno organiziranje bele garde. Ta se je na ozemlju, kije bilo operacij
sko podroje odreda, mono razrasla, zlasti med 5. in 7. fazo ofenzive.
Prilonost, da so legalizirali in ustanovili oboroene protirevolucionarne
skupine z monejimi posadkami na Primskovem pri ateu, v Temenici,
Hudem pri Stini, na Polici, v Botanju pri Grosupljem, na Kopanju pri
Rani in v naseljih dalje proti Ljubljani, je ustvarila 5. etapa sovranikove
ofenzive, ki je v dneh od 30. avgusta do 5. septembra potekala od Krke do
razmejitvene rte med Italijo in Nemijo.7 Organizatorji in prostovoljci teh
postojank so skrbeli za nadaljnje irjenje vakih stra po naseljih v iroki
okolici svojih postojank. Posebno so se zavzemali za nadzor nad vejimi
kr^ji, kjer so prebivalci zavraali italijansko oboroitev, tako na primer v
Vinji gori, entvidu pri Stini in drugod.8
Najbolj zagrizeni belogardisti v predelu med Sotesko, Hinjami in Dobr
niem so se 5. oktobra 1942 v uemberku oblikovali v eto bele garde, ka
teri so pet dni zatem Italijani izroili 100 puk. Blinji Ajdovec je postal be
logardistina postojanka 15 dni pozneje in je do konca oktobra e imel 70
oboroenih mo. Ti so kar na dan ustanovitve postojanke aretirali v Ajdov
cu in okolici 15 simpatizerjev OF, zatem pa nadaljevali s poboji politinih
delavcev in kurirjev. To je mono ogrozilo prostor med dolenjsko elezni
ko progo in reko Krko, osvobojen e od pomladi 1942, prostor, kije bil po
tem ves as pomembno shajalie politinih aktivistov in kriie mnogih
partizanskih potov.
Kakor je lo v Suhi krtini in ljubljanski okolici preve hitro in brez te
av, tako je organiziranje mree MVAC in belih postojank na ozemlju med
Veliko Loko, Novim mestom, dolnjim tokom Krke in okupacijsko razme
jitveno rto potekalo zelo poasi. Sele v drugi polovici septembra 1942 je
domaim izdajalcem uspelo s pomojo okupatorja ustanoviti dve oboroe
ni protikomunistini enoti: 19. septembra belogardistini oddelek v Treb
njem* in 10 dni pozneje belogardistino postojanko v kocjanu. Resneji
*
Posebno pozornost zaslui trebanjski primer. Ker se je med italijansko ofenzivo Dobrni
z okolico raje odloil za vstop v MVAC kakor za internacijo, so Italijani e 17. septembra 1942
oboroili okrog 50 tamkajnjih kmetov in jih vkljuili v belogardistini oddelek. e konec septem
bra je ta enota tela 74 mo in bila v MVAC nekakna premina enota s posebnimi pravicami.
Njen komandant Ivan Ban, lesni trgovec iz Trebnjega, je kmalu po italijanski okupaciji postal ci
vilni komisar trebaryske obine. e v prvem letu sodelovanja s faisti je vodil motvo 98. leg\je
rnih sr^jc v hajke proti partizanom. e pred koncem leta 1942 je imel e ve kakor 100 belogar
distov, januaija 1943 pa so Italiani prestavili 70 njegovih mo v novo postojanko na Rakovniku
pri Mimi. Sredi jun\ja 1943 je Ban ustanovil v Dobrniu samostojno belo postojanko, kije 15. av
gusta tela 96 mo.9 Na dan kapitulacije Italije pa se je v Ljubljani obesil.

147

poskus, da izvri mobilizacijo in ustanovi belogardistino postojanko v.Sv.

Kriu pri Litiji (zdaj Gabrovka), je 2. oktobra opravil oddelek 17 oboroenih
belogardistov iz Temenice in Primskovega. Toda med novaenjem jih je
obkolil 1. bataljon Gubeve brigade, da so se morali zatei v cerkev in ostati
v njej tri dni. Reili sojih faisti in Banovi belogardisti iz Trebnjega. Po tem
dogodku je bil predel od Mirne do Primskovega skoraj est mesecev svo
boden. Niesar niso mogli spremeniti niti domaini iz blinjih Morav, ki
so med ofenzivo pristopili k beli gardi.
e odtejemo kr^je z elezniko postajo, ki so bili vedno zavarovani, in
pomembne objekte na elezniki progi Ljubljana-Novo mesto, vidimo, da
je bilo v oktobru 1942 na operacijskem podroju odreda razporejenih e 16
sovranikovih postojank. V estih so bili samo belogardisti: Ajdovec,
Primskovo, Polica, Dolenja vas, Temenica in kocjan; v tirih so bile me
ane posadke: uemberk, entvid, Stina in Sela pri umberku; v petih
pa so bili samo Italijani: Sv. Rok, Sela in Pljuskar pri Radohovi vasi ter So
teska in Vavta vas. tevilo oboroenih v teh postojankah je bilo zelo raz
lino in seje gibalo od 12 v Dolenji vasi do ve kakor 100 v uemberku.
K toliknemu razmahu belogardistinih postojank in mree vakih stra
je pripomoglo tudi dejstvo, da se v Suhi krajini vse od opravljene oie
valne akcije proti MVAC sredi septembra pa do konca novembra 1942 ni

Belogardisti in Ivan Ban iz Trebryega v razgovoru z italijanskim konzulom Antonyem Pelazzyem

v Mokronogu, septembra 1942

148

zadrevala nobena partizanska brigada. To je sovraniku omogoilo, da je

lahko precj nemoteno razvil moan nadzor nad okolico uemberka, Do
brnia, umberka in nek^j asa tudi Ajdovca. Izjema je bil le Zapadnodolenjski odred, ki je v trikotu Mirna pe-Soteska-Novo mesto stalno imel,
od oktobra 1942 do aprila 1943, razen nekaj tednov okrog novega leta, eno
svojih et.
Tam, kjer kr^ji z okolico niso dali motva za svojo postojanko, sije bela
garda pomagala s skupinami vojakov iz Legije smrti. Mnogokje pa so kljub
prizadevanju klerofaistov in belogardistinih propagandistov ostali ves
as italijanske okupacije brez MVAC, kot npr. v Strai pri Novem mestu
in drugje.

Vzgoja in izobraevanje
V
prvem dnevnem povelju, ki ga je kom^j en teden po konani ofen
zivni operaciji na Koevskem Rogu objavilo glavno poveljstvo, je bilo za
pisano, da je treba takoj dvigniti strokovno usposobljenost et in vpeljati
dnevne v^je. Glavno poveljstvo je tudi opozorilo, da prehaja politino delo
v mnogoem na partizane, in je zato potrebno, da njihove ete dajejo za
ledje in pomo terenskim in politinim delavcem. Prav tako je poudarilo,
da se mora v politinih teajih in sistematinih dnevnih politinih urah dvi
gati politina raven slehernega partizana.10 To je tel tudi tab odreda za
eno svojih prvih nalog, ko se je za kratek as nastanil med Mirno pejo in
Sotesko.
Po prihodu z desnega na levi breg Krke sta se 29. septembra 1942 okoli
poldne 1. in 2. bataljon odreda utaborila v mladem bukovem gozdiu, pri
blino 15 minut od Brezove rebri v smeri Globodola. Nek^j ur zatem sta se
jima prikljuila novi komandant odreda Albert Jakopi-Kajtimir in bivi
komandir 1. ete 3. odredovega bataljona France Smrke-Jot. In ne dolgo
za tema dvema je v tabor pri Brezovi rebri prila e eta, ki jo je od Pod
lipoglava, prek Suhe krajine in Koevskega Roga pripeljal komandir An
ton Strah-Srp. Ker so priakovali skorajnjo preureditev odredovega 2. ba
taljona, je eta Antona Straha ostala brez razporeditve v bataljon in brez
tevilne oznake. Kot Srpova etaje prejemala naloge neposredno od ko
mandanta odreda Alberta Jakopia-Kajtimira.
Tretji ali etrti dan po nastanitvi .et pri Brezovi rebri je tab odreda, ki
sta ga tiste dni predstavljala samo komandant Albert Jakopi-Kajtimir in
pomonik politinega komisaija Bogomir Peri-Marko Doline, skupaj s
komandanti bataljonov in komandirji et zael izpolnjevati zaetne naloge
s podroja vzgoje in izobraevanja. Program za 6-dnevni vojako-politini
teaj je tab odreda sestavil glede na razmere, v kakrnih je bil odred, in
skladno s splonimi smernicami glavnega poveljstva, ki jih je enota prejela
v prejnjih dneh.

149

Poleg vojakih veo, ki sojih redno opravljali, so se morali borci seznaniti

tudi z navodili glavnega poveljstva o premagovanju kodljivih posledic
sovranikove ofenzive, z naredbo glavnega poveljstva o prehodu partizan
skih et v splono napadalnost, z nalogami in odredbami v zvezi z doloit
vijo operacijskega obmoja odreda, z odlokom o preureditvi glavnega po
veljstva ter s pomenom in nalogami manevrskih brigad, ki sojih takrat us
tanavljali.
Tolmaerye in nadzor nad vojakim delom teaja sta bila zaupana ko
mandirjem et, vodnikom in nekaterim borcem, ki so e pred vstopom v
NOV odsluili vojaki rok v stari jugoslovanski vojski. Zelo koristno pa je
bilo, da sta komandant Albert Jakopi in komandant 1. bataljona Alojz Gr
ar bila olana rezervna oficirja; svoje vojako znanje sta v NOV e do
polnila ter se potrdila kot sposobna organizatorja in vodji enot, ki so jima
bile zaupane.
Z obveznimi tabornimi nalogami so bili zaposleni vsi borci, udeleenci
vojakega dela izobraevalnega programa. Opravljali so straarsko slubo,
odhajali v obveevalne in bojne patrulje proti uemberku, Trebnjemu in
Soteski, v taboru pa sodelovali pri praktinem ravnanju z orojem, poslu
ali razlage o osnovni taktiki v napadu in obrambi, o nainu ruenja elez
nikih prog in drugih sredstev v prometu ter se seznanjali z raznimi dru
gimi vojakimi veinami. Na podlagi primerov iz dni, preivelih med sov
ranikovo ofenzivo, so razpravljali o pozitivnih oziroma negativnih posle
dicah dotedanjega naina partizanskega bojevanja, kakor tudi o bojnih me
todah sovranikove vojske. Opozorjeni so bili, da je sovranik med h^jko
uporabljal izpopolnjeno taktiko pri odkrivanju in unievanju ive sile os
vobodilnega boja ter njenega materialnega zaledja. Borci so morali obvla
dati razstavljanje in sestavljanje puke ter se nauiti ravnanja z ronimi
bombami.
Medtem ko se je del motva usposabljal v vojakih veinah, so imeli
drugi politino vzgojo. Po predavanjih so bili pogovori, ki sojih zveine vo
dili politini komisarji et. Politini del teaja sta vodila in na njem pre
davala pomonik politinega komisarja odreda Bogomir Peri-Marko
Doline in partizanka Zorka Peri-Bara. Pri tem je z izkunjami sodeloval
pomonik politinega komisarja odredovega 1. bataljona Joe Slak-Silvo,
predvojni revolucionar in organizator vstaje med Trebnjem in Novim me
stom.
Tdi pri politinih urah so tolmaili odredbe in navodila glavne
ga poveljstva, predvsem v zvezi z nalogami za premagovanje negativnih
posledic ofenzive ter obveznostmi iz naredbe o prehodu partizanskih et v
splono napadalnost. O delu med civilnim prebivalstvom in o belogardiz
mu je govoril Joe Slak, ki je vse to ponazarjal s primeri.
Teajnike sta zanimali predvsem dve vpraanji: kd^j bo konec vojne in
kako bomo potem iveli. Kmeki fantje pa so hoteli vedeti tudi o agrarni
reformi, kolektivizaciji zemlje, zadrunitvu iti podobnem. Vsi udeleenci
teaja pa so posebej zavzeto brali ciklostirana radijska poroila.

Posebej so govorili o pravem tovaritvu, dobrih medsebojnih odnosih

v enoti, utu kolektivnosti in skupne odgovornosti.
Dobra organizacija vaj, predavanj in pogovorov, zadovoljiva lega tabora
in ugodne vremenske razmere vseh est dni, vse to je odredu omogoilo,
daje teaj uspeno konal. Le nek^j dni potem, ko je bilo nekcgdnevno o
lanje odredovcev konano, je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih
et e prejelo poroilo, da so v odredu opravili politino olo po doloenem
programu, da se je morla motva mono dvignila in je v splonem dobra. 1
Takrat je odred, brez Smrekarjevega bataljona, tel 156 ljudi.

Na Frati
Za obvladanje vzhodnega predela iroke okolice uemberkega garni
zona je sovranik hotel v oktobru 1942 imeti dodatno postojanko, ki n^j bi
v prvi vrsti nadzorovala zelo pomemben gozdni predel med Sotesko in
Mimo pejo. Upal je, da bo s stalnim monim pregledom nad njim onemo
goil prehajanje partizanskih zvez prek tega predela ter pogostno zadre
vanje osvobodilnih enot in skupin okrog Brezove rebri. Za tem ciljem so
se e dolgo pehali tudi ondotni belogardisti. Da pa bi belogardistina enota
lahko imprej prila do svoje postojanke, je bilo treba prisiliti partizane k
odhodu in uniiti materialno osnovo njihovega zadrevanja na tem prosto
ru ter dosei strah pri tistem delu prebivalstva, ki je e vedno podpiral boj
proti okupatorju in njegovim domaim sodelavcem. Slednje z e preizku
enimi zastraevalnimi ukrepi (zaplembo imetja, internacijo).
Proti Zapadnodolenjskemu odredu so Italijani nastopili sprva zdale.
Na zakljuni dan teaja pri Brezovi rebri so ga priblino pol ure obstrelje
vali s tekimi minami iz uemberka. Borci so ravno prihajali k veerji, ki
seje delila na prostem, ko so se tik zbirnega mesta razpoile prve mine, na
sreo brez posledic. Natannost asa in kraja obstreljevanja je bila opozo
rilo, daje sovranik dobro pouen o prostoru in dnevnih opravilih odredovih et.
Naslednjega dne, 7. oktobra 1942, je italijansko-belogardistini oddelek
krenil v nadzorovalni pohod iz uemberka po cesti, ki pelje proti Ajdov
cu. Komandant odreda Albert Jakopi-K^jtimir je razporedil 1. bataljon v
zasede tako, da je 1. eta priakovala sovranika nad Ajdovcem, 2. eta pa
pod Brezovo rebrijo. Ker pa so Italijani in belogardisti krenili od Borta k
Velikemu Lipovcu in naprej proti Strai, do spopada ni prilo. Ko sta se eti
vrnili na izhodine poloaje, je odred premaknil svoj tabor na Frato.
Frata je takrat bila ena najpomembnejih postojank narodnoosvobodil
nega gibanja v Ljubljanski pokrajini; z njenim imenom pa sta e posebej
tesno povezana zaetek in razvoj partizanstva na Dolenjskem. V tem ni bi
lo ni nakljunega. Vsi lani druine oskrbnika Joeta Zupania, stalni

prebivalci koe na Frati, so bili narodnoosvobodilnemu gibanju vseskozi

privreni ter so z njim in zanj portvovalno delali. To pa je bilo posebnega
pomena. Eden najvidnejih predstavnikov in organizator vstaje v Suhi
krajini ter pozneji politini komisar Joe Slak-Silvo je e od junija 1941 da
lje skliceval partijske sestanke prav na Frati.
Spomladi in poleti 1942 je bila ta postojanka revolucije sestavni del os
vobojenega ozemlja, tu so bila mnoga zgodovinska sreanja vojakih in po
litinih kadrov. Bila je vano partizansko kriie, javka, okrevalie in
okrepevalnica, zato so jo borci nekajkrat uspeno branili pred okupator
jevimi vojaki, ki so do nje hoteli priti iz Novega mesta, Strae ali Soteske.
Zdaj pa so se Italijani odloili, da Frato napadejo iz zraka.
Koje 8. oktobra 1942 priel odred na Frato, je svoje ete nastanil v mla
dem gozdu, priblino 150 metrov vstran od gozdarske koe. Tu nay bi po
akal na vrnitev svoje patrulje, ki je 30. septembra odla v dolino Mirne in
k Sv. Kriu pri Litiji (Gabrovka).
Poleg Zupanieve druine je tega dne bilo na Frati e sedem politinih
delavcev iz novomekega okroja, med njimi sekretar OF Duan Jerebtefan in nekaj partizanov v manji patrulji na prehodu. Okrog 13. ure je
priletelo italijansko enomotorno izvidniko letalo in naredilo ve nizkih,
kronih oglednih poletov, ki so med navzoimi na jasi vzbudili ve
radovednosti kot potrebne previdnosti. Nakljuje pa je hotelo, daje prav

Skupina borcev Zapadnodoleryskega odreda leta 1942

152

medtem prila na Frato e skupina borcev Gubeve brigade z nekaj ranjen

ci, ki so jih odloili pod koato tepko sredi istine. Tudi veina drugih, ki
so se v tistem trenutku znali tam, je bila sprio lepega vremena kar na od
prtem prostoru.
Premikanje na jasi pred koo je videl tudi opazovalec v letalu, ki se je
potem za kraji as umaknilo. Ko seje kmalu nato vrnilo v nizkem naletu,
je odvrglo tri bombe tejega kalibra, od katerih sta dve padli pred hio, ena
pa za njo. V vnovinem naletu je letalo spustilo na Frato in na okoliki gozd
ve lajih bomb, napad pa konalo z mitraljiranjem. Vse skupaj je trajalo
manj kot pol ure.
Posledice tega napada pa so bile hude. Ena bomba je ob tepki pred hio
ubila dva borca patrulje na prehodu, dodatno prizadejala ranjence iz Gub
eve brigade, huje ranila enega politinega delavca, laje pa dva. ete od
reda niso utrpele nobene kode. Hudo ranjena partizana sta, kljub prizade
vanju odredovih bolniark, umrla e isti popoldan; zveer so vse tiri rtve
pokopali na Frati.
Prav med letalskim napadom seje iz Mirenske doline vrnila k Frati odredova patrulja s sporoilom, da je italijanska ofenziva e la tam skozi,
vendar brez hujih posledic. Potem je komandant odreda Albert Jakopi
ukazal bataljonoma, ki sta e bila zbrana v gozdu pri koi na Frati, naj se
pripravita k odhodu. tab odreda in 1. bataljon sta bila namenjena med
Mirno in okupacijsko razmejitveno rto; 2. bataljon s 1. in okrnjeno 2. eto
ter eto komandirja Antona Straha n^j bi prevzel nadzor nad terenom od
Soteske do Dobrnia, medtem ko je en del 2. ete odhajal k Pogorelcu.
Takrat je v 2. bataljonu odreda prilo do pomembnih organizacijskokadrovskih sprememb. Ker je Joe Mum-Pero prevzel komando nad de
lom 2. ete, ki jo je okoli 5. oktobra odpeljal na Koevsko, je komandant
bataljona postal Avgust Vovk-Jure. Z Joetom Murnom je odel tudi po
litini komisar 1. ete Pavel Henigman-Savo, politini komisar 2. ete Av
gust Farnik-Sandi pa se je odloil oditi s 1. bataljonom.
Okrnjeno 2. eto so potem dopolnili borci iz 1. ete, v katero so vkljuili
tudi skupino komandirja Antona Straha-Srpa; le-ta je postal komandir ta
ko preurejene 1. ete 2. bataljona, Franci Puh-Rob pa njen politini komi
sar. Nekaj nadaljnjih tednov je bila 2. eta brez komandirja in politinega
komisarja; njune dolnosti sta opravljala novi komandant bataljona Avgust
Vovk in dotedanji politini komisar Franc Kastelic-Don.'2

VIRI

Radko Poli, Belokranjski odred, str. 305; v nadaljnjem: Poli, Belokranjski odred.
Poroilo poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 26. septembra 1942, Zbornik VI-4-160.
NOV na Slovenskem, str. 338.
3 Miku, Pregled zgodovine NOB-II, str. 141.
4 Poli, Belokranjski odred, str. 317; oris delne poti brigade Toneta Tomia, str. 12.
2

153

5 Poroilo obveevalnega odseka 11. armadnega korpusa za as od 21. do 27 septembra

1942, Zbornik VI-4-164
6 Prispevek: Alojz Bele-Tiko. Po spominu avtoija.
7 Miku, Pregled zgodovine NOB-II, str. 118 in 119.
Franek Saje, Belogardizem, druga izdaja, str. 457.
s Prav tam, str. 462, 463 in 468.
' Dnevno povede glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 1. septembra 1942,
Zbornik VI-4-1.
" Poroilo namestnitva glavnega poveljstva z dne 22. oktobra 1942 o polojgu na Dolenj
skem ter o Cankarjevi in Gubevi brigadi, Zbornik VI-4-66.
'2 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.

154

Dejavnost prenovljenih bataljonov

Italijanske ofenzivne enote so se e ves oktober 1942 trudile, da bi na

Dolenjskem in v Beli krajini uniile partizanske enote ter odvrnile ljudstvo
od osvobodilnega gibanja. To je lo v prid beli gardi, ki seje edalje bolj i
rila in bila z vsakim dnem bolj surova, e zlasti v predelih, ki sojih parti
zanske ete za dalji as zapustile.
V
taknih razmerah je zael z akcijami prenovljeni Zapadnodolenjski
odred.

Prihod v dolino Mirne

Po pokopu rtev letalskega napada na Frato 8. oktobra 1942 so tab in

oba bataljona odreda krenila na pot.
Po daljem obdobju lepih jesenskih dni seje vreme skazilo in z veerom
je zaelo deevati. Kmalu je borce na pohodu ustavil moan naliv in jih pri
silil, da so si poiskali zavetja pri samotnih domaijah nad Globodoli. Drugi
bataljon, kije bil namenjen v rajon Dobrnia, je 9. oktobra nadaljeval pot,
medtem ko sta se odredov tab in 1. bataljon naslednji dan prestavila do
Golobinjeka. Odtod so patrulje odle na ogled poloaja, zasede pa v zava
rovanje smeri po naslednji etapi poti.
V noi na 11. oktober sta tab in 1. bataljon obla sovranikovo posto
janko v Mirni pei, pod Malenko vasjo prekoraila cesto in elezniko pro
go Novo mesto-Ljubljana, la naprej skozi Kal in Karteljevo ter se 11. ok
tobra opoldne ustavila nad tatenberkom.1 Kljub temu da ni nartoval
daljega zadrevanja na tem prostoru, je odred ostal tu kar polnih sedem
dni.
V blinji Radulji sta e od 2. oktobra2 taborila dva bataljona brigade Ma
tije Gubca. Ob stiku poveljstev obeh enot je bil odred obveen, da name
rava brigada e naslednji dan oditi proti Sv. Kriu pri Litiji in od tod kmalu
naprej v smeri Ljubljane, prav tako tudi, da ima Gubeva pri Tihaboju e
nekaj dni svoj 1. bataljon. Resje brigada zapustila Raduljo e naslednji dan,
tab odreda in 1. bataljon pa sta e naprej ostala na prostoru, kije sicer pri
padal Vzhodnodolenjskemu odredu. Slednji je bil prav v tistih dneh s svo
jimi tremi bataljoni mono zaposlen v bojih na rti od severnega vznoja
Goijancev do Kolpe in umberka.3

155

Tako je bil po odhodu Gubeve brigade 1. bataljon odreda edina veja

partizanska enota med dolino Mirne in Trko goro. Njegova navzonost je
bila pomembna opora terenskim politinim delavcem, ki so v tem predelu
obnavljali po italijanski ofenzivi omrtvieno delo partije in OF. In ker je e
13. oktobra prila Gubeva brigada k Sv. Kriu pri Litiji, je odred lahko os
tal e nekaj dni v rajonu Trebelnega. Stiki njegovih borcev s tamkajnjim
prebivalstvom so veliko prispevali, daje na tem prostoru spet zaivelo po
litino delo in e zlasti pridobivanje novih borcev.
Osem nay s tega oktobra zveer je tab odreda krenil s svojim bataljonom
proti Mirenski dolini in po nonem pohodu odredil poitek v Stari gori. Ok
rog poldne se je ob odredu ustavila lanica okronega komiteja KP in
SKOJ Novo mesto Vilma Bebler-pelca, ki je v svojstvu svoje politine
funkcije imela razgovore in sestanke tudi v vojakih enotah, ko so te bile
na njenem terenu.4 To prilonost je izkoristil pomonik bataljonskega po
litinega komisaija Joe Slak-Silvo in skupaj z njo sprejel nekaj borcev v
partijo. e istega dne je Joe Slak bataljon zapustil, k^jti namestnik poli
tinega komisaija glavnega poveljstva dr. Joe Brilej gaje poslal v 2. ba
taljon odreda, k Dobrniu, ker je bil tam doma. Na svojem terenu naj bi ob
delu v enoti in s civilnim prebivalstvom nael ve prilonosti, da si popravi
zelo zrahljano zdravje, zlasti mono opean vid.
Staro goro so odredovci zapustili 19. oktobra zveer. li so skozi Mirno,
se ustavili pri blinjem gradu in tam poakali do jutra. Potem so li dalje
skozi Migolico in Selo do Lukovca pri Tihaboju, ki je bil cilj njihove poti;
utaborili so se v gozdu pod koto 596. Tako je odred za ve': nadaljnjih me
secev priel med dolino Mirne in okupacijsko razmejitveno rto z nalogo,
da po svoji monosti prispeva k im dalji ohranitvi osvobojenega ozemlja
v tem predelu.5 O njegovi nastanitvi v tem rajonu je lo 21. oktobra na glav
no poveljstvo poroilo Joeta Brileja-Bolka, v katerem je omenjeno, da so
se z odredom premaknili tudi terenski delavci ter daje tab dobil podrobna
navodila o politinem delu in vojakih akcijah. V poroilu je bilo tudi za
pisano, daje komandant 1. bataljona Alojz Grar-Mitja tajerc sposoben
vojak, o motvu, kije zneseno z vseh vetrov pa, da e kae tenje po ak
cijah.6
Ob prihodu v novi operacijski predel je tab odreda takoj navezal stik
s krajevnimi zaupniki OF in nekaterimi borci Gubeve brigade, ki so bili
na okrevanju okrog Tihaboja. Ti so mu posredovali prve podatke o trenut
nih vojakih in politinih razmerah v irem okoliu Sv. Kria pri Litiji. Po
tem so bile, poleg rednih tabornih nalog, takoj^ odrejene bojne patrulje v
smeri atea, Sv. Kria, Mirne in entruperta. Ze prve od njih so se vrnile
v tabor z ugotovitvijo, da je politina situacija med mirensko elezniko
progo in okupacijsko razmejitveno rto dobra; to so kmalu potrdili tudi ob
veevalci. Do takrat se namre v trikotniku Sv. Kri-Mirna-entrupert
bela garda e ni mogla vgnezditi, ki pa je, da ponovimo, e imela svoji po
stojanki na Primskovem in v Temenici. Skupaj s postojanko v Zagorici so
tele 55 mo, v Trebnjem pa je tudi bil 74-lanski Banov belogardistini od
delek.7

156

Mirna, v desnem kotu Lanpre (nemko Landspres)

Za obvladanje Mirenske doline in tamkajnje eleznike proge so imeli

Italijani stalne postojanke v Trebnjem s 350 do 400 momi, pripadniki 98.
legije rnih srajc; v Mokronogu 1. eto 117. bataljona faistinih vojakov s
poveljstvom in na Dobu 19 mo istega bataljona.8
V
zaledju novega operacijskega obmoja 1. bataljona odreda je bila
nemko-italijanska okupacijska razmejitvena rta. Potekala je mimo Ho
ma nad entrupertom proti zahodu po naj blijih grebenih, severno od Za
loke, Tihaboja, Sv. Kria pri Litiji in Primskovega proti Javoru ter dalje v
smeri Ljubljane. Stalno nadzorovana in varovana je bila samo z nemke
strani. Italijani seji niso radi pribliali, kar j e za partizane bila prednost, ker
so se ob njej laje prikrivali. Poleg nevenosti ob prehajanju z italijanske
na nemko stran, ko je bilo treba najprej narediti luknje oziroma prehod
skozi minirano obmoje, je razmejitvena rta bila dragocen vir za oboro
evanje partizanskih enot. Nemci sojo na svoji strani utrdili s irokim pa
som med seboj povezanih, prikritih ronih bomb in min, ki sojih izuijeni
borci kmalu nabirali brez nezgod. Zato je bil odred v naslednjih mesecih
vedno dobro zaloen s to vrsto oroja, ki gaje oddajal tudi drugim bojnim
enotam.
Bliina nemkega zasedbenega ozemlja je prinaala e eno veliko korist.
Na njem, tik za razmejitveno rto pri Dolah in Gobi, so Nemci imeli zbirne
hleve, dobro napolnjene z govejo ivino. Oskrbovali in uvali sojo stareji
kmetje in vojaki invalidi, ki so se zanaali na dobro zavarovano prehodno
mejo in so zato to delo opravljali povrno. Ko so se partizani namenili tja
v akcijo, so najprej oistili razmejitveno rto, prili v naglici do hlevov,

157

pobrali govedo in se najvekrat vrnili na italijansko stran brez kakrnega

koli pripetljaja ali ovire.
Vendar kljub tako ugodni oceni razmer na terenu tudi tu ni smela po
pustiti potrebna ujenost; nanjo so bili odredovci prav kmalu opozorjeni.
Iz predela Temenica-Primskovo se je Gubeva brigada 24. oktobra 1942
premaknila do Tihaboja in takoj zaela nartovati ponovitev napada na be
logardistino postojanko na Primskovem in unienje vlaka pri Mimi. Njeni
bataljoni so se utaborili na vrhu Tihabojske rebri, v gozdu Pri koritu; od
tod je 3. bataljon e istega dne vdrl ez razmejitveno rto na nemko oku
pacijsko stran in kljub spopadu s sovranikom nabral okrog 400 bomb.9
Petindvajsetega oktobra je v tab odreda dospel tudi njegov politini
komisar Joe Malnari-Krievski.* Zveer istega dne sta s komandantom
Jakopiem la na obisk v tab Gubeve brigade, kjer jima je njen koman
dant Lado Ambroi-Novljan dal informacije o poloaju pred Ljubljano, ob
okupacijski razmejitveni rti ter o opravljenem in nameravanem pohodu
brigade. Lahko sklepamo, daje vdoru Gubeve enote ez razmejitveno r
to sledilo ostro nemko opozorilo italijanski komandi v Ljubljani; ker so
Italijani ez dva dni s tremi bombniki tipa Caproni napadli gozd Rjavko
nasproti Sv. Kriu pri Litiji in ga priblino pol ure obstreljevali. Zaradi tega,
ker so bombe padale v prazno, so 27. oktobra italijanska letala ponovno pri
letela nad ta predel. To pot so bombardirala Tihabojsko reber in mitraljirala
Tihaboj z okolico.10
Takoj po prvem bombnem napadu je Gubeva brigada krenila z dvema
bataljonoma proti Blatnemu klancu in se s tem izognila naslednjemu bom
bardiranju. Ob mitraljiranju Rebri in tihabojske okolice je bila ranjena le
ena civilna oseba.** eprav med borci ni bilo rtev, sta bombna napada bli
zu Sv. Kria resno opozorila, da ima sovranik v tistem prostoru sposobne
ovaduhe in dobre zveze. S tem dejstvom je potem ves as moral raunati
tako odred kot vsak njegov partizan.
e z naredbo o razmejitvi operacijskega podroja med Zapadnodolenjskim in Vzhodnodolenjskim odredom je bilo doloeno, da morajo narod
noosvobodilne ete imeti svoj tabor tam, kjer se najbolj uspeno prikrivajo,
in da se smejo v obljudenih krajih gibati samo ponoi. Opozorjene so bile
tudi, da mora organiziran tabor po potrebi vselej ponuditi zatoie in os
krbo terenskim politinim delavcem tistega operacijskega obmoja in raz
nim zalednim organizacijam.
Prav kmalu je naneslo, da seje odred v polni meri izkazal pri uresnie
vanju teh navodil. Za kratek as so se ob njem zadrali kurirji TV 3, ki je
*
eprav je bil na ta poloaj odrejen e 18. septembra 1942, ga dokument Vzhodnodoleryskega odreda e 10. oktobra omenja kot politinega komisarja r\jegovega Gorjanskega bataljona.
Kljub pomarykaryu podrobnejih podatkov pa vemo, da 15. oktobra ni bil ve na omenjenem polojgu in daje na poti v Zahodnodoler\jski odred priel okrog 20. oktobra na Pogorelec, kjer je ostal
dan ali dva. Pot je nadaljeval prek Brezove rebri in 25. oktobra pri Tihaboju priel v Zapadnodoleryski odred.
** Na cesti med Lukovcem in Tihabojem je bila ranjena 13-letna Stanislava Meserko; nasled
ili dan so jo prepeljali v novomeko bolninico, kjer je umrla.

158

sicer bila nastanjena blizu Metnaja, za okoli 1. novembra pa je e bil napo

vedan prihod stikega okronega odbora OF z njegovo tehniko, ki sojo vse
bolj ogroale h^jke belogardistov. Navzlic bliajoi se zimi seje bilo treba
spet umakniti v zavetje gozda.
Nalogo, da najdeta primeren taborni prostor, odkoder b; odred mogel
uspeno obvladovati okoli Sv. Kria, Mirne in entruperta, je tab odreda
konec oktobra zaupal komandiiju in politinemu komisarju 2. ete Milanu
Meguaiju-Borutu in Franju Vetrihu-Urou. Z gradbenimi izkunjami ji
ma je pomagal politini komisar odreda Joe Malnari-Krievski. Naloga
je bila kmalu zelo vestno opravljena. Pri izbiri prostora in pogojev za iv
ljenje v taboru je bilo treba upotevati osnovno zavarovanje pred sovra
nikom, mrazom in vlago, zadovoljive higienske razmere in monost oskr
bovanja s hrano.
Poleg vojakih in politinih nalog, kakrne so imela v tistih dneh, so
morala poveljstva partizanskih enot posebno skrbno organizirati material
no oskrbo borcev. Ukazano je bilo, da morajo pripravljati skrivalia in
skladia za hrano, obleko, obutev in druge potrebine. Imeli sojih lahko
na ve mestih, toda biti so morala skrbno izbrana in dobro prikrita. Zanje
sta smela vedeti le po dva zanesljiva loveka.
Iz tistih dni je posebno zanimiva naredba glavnega poveljstva in izvr
nega odbora OF o zagotovitvi prehrane partizanskim etam.11 V njej je bi
lo vsem okronim odborom OF in poveljstvom odredov oziroma bataljo
nov naroeno, da nabavo, zbiranje, prenaanje in uskladievanje hrane v
bodoe urejajo skupno in sporazumno. Naredba je doloala tudi nain za
pridobivanje ivea na terenu in precj natanno opredelila, kako n^j po
teka rekviriranje pri sovranih elementih. Zanimiva novost je bila, daje bi
lo dovoljeno uskladiiti tudi pri simpatizerjih OF, a le manje koliine
kupljene ali zaseene hrane. Ta, novi nain preskrbovanja partizanskih enot
je bil predvsem posledica izgube osvobojenega ozemlja, zrahljanih in raz
bitih terenskih organizacij OF in potreb preurejene partizanske vojske.
Potem ko so obveevalci zbrali ustrezne podatke, je 26. oktobra 1942
opravil odred zelo uspeno ekonomsko akcijo. Tega dne sta odredni inten
dant in komandir 2. ete popeljala skupino borcev 1. bataljona na rekvizicijo v Prapree blizu Mirne. Tam je imel svojo domaijo premoen kmet
Joe Mavsar, upan entruperta in zagrizen organizator bele garde. Ob tej
prilonosti so mu zaplenili ve glav ivine, dosti masti, moke, nekey oblek,
voz in par kor\j- Ob preiskavi so v hii nali tudi rono bombo. Zaseeni ma
terial so naprej prepeljali v odredov tabor, odtod pa ga prenesli v skriva
lia ali pa poslali v druge enote.12
Tri do tiri dni po prihodu politinega komisarja Joeta Malnaria-Krievskega v odred seje komandant Albert Jakopi-Kcjtimir napotil v glav
no poveljstvo slovenskih partizanskih et na poroanje. Preprian, da bo
nael odgovorne tovarie priPodlipoglavu,jetjapriel31. oktobra 1942, to
da medtem so od tam e vsi odli. Za zvezo s poveljstvom sta tam ostala
zaupnik CK KPS Joe Mokri-Ciril in komandant tam razporejenega 3.
159

Ive ubic, Skica partizanke, 1943, svinnik

bataljona odreda Ludvik Smrekar* Pri njiju se je komandant odreda us

tavil in zadral nekaj dni.
Medtem sta se eti 1. bataljona pri Tihaboju zaeli pripravljati na voja
ko akcijo, a sta e pred njo, 1. novembra, imeli javen politini nastop z
ugodnim odmevom. Tega dne sta se v entrupertu udeleili komemoracije
za padlimi partizani. Dvajset borcev 2. ete je najprej zavarovalo pokopa
lie, nato pa je skupina iz 1. ete skupaj s lani krajevne mladinske orga
nizacije poloila cvetje na grobove padlih in poastila njihov spomin. Ak
cija je imela zelo moan politini uinek tako med vernimi odredovci kot
pri civilnem prebivalstvu entruperta in okolice.13
S
taknim vkljuevanjem v novo okolje in v spremenjene razmere je
bataljon dokazoval primerno raven politine razgledanosti svojih borcev,
med katerimi je bilo takrat 13 lanov in 10 kandidatov partije ter ve sko
jevcev; o tevilu slednjih pa ni natannejih podatkov. In prav med orga
niziranimi borci se je v tem asu e mono izraala elja za vojakimi ak
cijami.
Napad na vlak
Unievanje sredstev za zvezo je slej ko prej ostala ena poglavitnih nalog
slovenskih partizanov, tudi potem, ko je sprio dogodkov in izkuenj med
*
Iz Podlipoglava so odli: Edvard Kardelj 12. in Boris Kidri 18. oktobra 1942 v Ljubljano;
Ivan Maek in Franc Leskoek z nek^j lani IOOF 13. oktobra v Dolomite; dr. Ale Bebler s
spremstvom pa 25. oktobra na Primorsko.

160

veliko italijansko ofenzivo moralo priti do znatnih sprememb v taktiki nji

hovega bojevanja.
Ker je bilo v prejnjih dveh mesecih opravljenih v Ljubljanski pokrajini
komaj deset tovrstnih akcij, je proti koncu oktobra 1942 glavno poveljstvo
posebej opozorilo na izpolnjevanje te naloge. V naredbi iz tistih dni je za
pisalo, da je zadnje ase opaziti, kako niti brigade niti odredi oziroma ba
taljoni ne smatrajo za svojo dolnost, da bi ruili vse, kar slui okupatorju:
eleznike proge, mostove, telefonske zveze itd.; ukazalo je, da morajo bri
gade in tudi odredi takoj prieti z unievanjem vsega, kar uporablja oku
pacijska vojska.14 Le nekaj dni zatem je e prilo do takne akcije.
tabi Gubeve brigade ter Zapadno- in Vzhodnodolenjskega odreda so
se dogovorili, da napravijo nekaj zaporednih napadov na vlake in elezniko
progo, ki pelje skozi Mirensko dolino. Najprej je 27. oktobra la v akcijo
Gubeva brigada, vendar ni dosegla predvidenega uspeha. Pet dni zatem
sta se v napad odpravila prva bataljona obeh dolenjskih odredov. Nart za
unienje italijanskega transporta je predvideval, da bodo najprej razdrli e
lezniko progo in tako pripravili iztirjenje, nato z razstrelitvijo vagonov
onesposobili vlak, potem pa bo v odloilnem trenutku sledil naskok bom
baev.
Ruenje eleznike proge in miniranje vlaka sta bili nalogi borcev Za
padnodolenjskega odreda, obraun s sovranikovo posadko pa nag bi op
ravila oba odreda skupaj. e upotevamo, daje to ba prva vojaka akcija
nanovo urejenega bataljona Zapadnodolenjskega odreda in k temu e v
povezavi z drugo partizansko enoto, je to bila pogumna odloitev. Zato je
razumljivo, da so priprave za ta napad potekale v razburljivem razpoloe
nju. S posebno odgovornostjo so bile razdeljene naloge bombaem.15
Razen tistih, ki so bili nesposobni za dalji pohod, in straarjev tabora
pri Tihaboju je v noi na 2. november 1942 krenil odredov 1. bataljon proti
mirenski elezniki progi. S seboj so vzeli kljue za odvijanje tranic in oko
li 15 kg teko bombo za miniranje vlaka, ki jo je v ta namen pripravil odredni oroar Joe Udovi-Topsi. Ker do prostora, kije bil predviden za ak
cijo, ni bilo dale, so borci prebili del noi blizu Mirenskega gradu, odkoder
so zaitnice in zasede e pred svitom krenile proti Trebnjemu. Za njimi je
la na delo skupina, ki je imela nalogo onesposobiti elezniko progo. Vodil
jo je komandir 1. ete Joe Slapniar-Jot, ki je bil v minerskih akcijah
vselej uspeen.*
V Zvijavnici, useku z ovinkom in padcem eleznike proge, priblino
3,5
km od Trebnjega proti Mirni, je Slapniarjeva skupina kmalu uspeno
razklenila in odmaknila tranice. Potem jih je e 200 metrov naprej od po
kodovanega mesta mono namazala z milom. V tem asu sta se odredovi
bojni skupini pribliali Hudejem in Rajemu selu ter se tam spravili v za
sede. Drugi borci, ki se jim je po opravljenem delu prikljuila e Slapniar* Med pripravljanjem gradiva za knjigo ni bilo mogoe priti do podatka, kdo naj bi poveeval
skupni akcyi.

161

jeva skupina, so se razporedili na bojne poloaje po robu useka nad elez

niko progo in obrobju blinjega gozdika.
Po dogovoru z Vzhodnodolenjskim odredom je 1. bataljon Zapadnodolenjskega odreda zavzel poloaje na levi strani eleznike proge iz smeri
Trebrye-Mima in akal na vlak, kije okrog 10. ure odhajal iz Trebnjega. Na
nasprotni strani, prek ozke in v tistem letnem asu zamovirjene dolinice,
je bil ob robu tamkajnjega gozda na prei 1. bataljon Vzhodnodolenjskega
odreda, ki naj bi italijanskim vojakom prepreeval umik v smeri Lanprea
in med napadom podprl bataljon Zapadnodolenjskega odreda. Nad vsem
prostorom, doloenim za akcijo, je tisto jutro leala zelo gosta megla, kije
partizanom omogoila, da so svoje poloaje primaknili isto k mestu, pred
videnemu za napad. Prvi v bojni vrsti so bili bombai.
S
piskanjem v presledkih je ob 10.10 vlak iz smeri Trebnjega zapeljal v
Zvijavnico. Na tendeiju za lokomotivo je bil italijanski vojak s strojnico in
pozorno opazoval elezniko progo. Hip nato, vendar zaradi megle prepo
zno, je opazil razklenjeno tranico in zael vpiti. Toda strojevodja ni ve
mogel zavreti kompozicije, kije kar drsela po namiljenih tranicah. Lokomotiva'se je iztirila in prevrnila, za njo pa vsi tirje vagoni: tovorni, oklepni,
osebni in e en oklepni. Zavira je izskoil iz slubenega vagona in se skril
pod vlak.
Takrat je z roba useka nad progo odprla zaseda Zapadnodolenjskega od
reda moan ogenj na vlak. Najprej gaje usmerila na oklepna vagona, e po
sebno na zadnjega, ker je kazalo, da je v njem najve faistinih vojakov.
Takoj nato so iz nasprotne strani eleznike proge zaele streljati tudi ete
Vzhodnodolenjskega odreda. Kljub krinemu ognju pa so se Italijani znali
in kmalu postavili v bran. Iz strelnih lin oklepnih vagonov so usmerili ogenj
puk na poloaje borcev obeh odredov in obenem oddali nek^j signalnih
raket, s katerimi so klicali pomo.
Ostro obstreljevanje s pukami in strojnicami je trgalo priblino etrt
ure, ko je mitraljezcu Zapadnodolenjskega odreda eksplodiral naboj v pukomitraljeki cevi; to je takoj zmanjalo udarno mo odreda. Da bi borci
ne prili v teaven poloi, seje komandir Slapniar odloil uporabiti pri
pravljeno letalsko bombo. Z osredotoenim ognjem na oklepne vagone so
odredovci dobro utiali faiste, taas pa je bomba zalual proti vlaku bom
bo s prigano vrvico. Padla pa je le na pol razdalje od vlaka. V bojazni, da
bo eksplodirala tam, kamor je padla, so se partizani za trenutek pritajili in
napeto akali. Toda bomba se le ni popolnoma ustavila, ampak seje poasi
prikotalila do zadnjega vagona in ele tam eksplodirala. To je mono po
kodovalo elezniko progo in e zlasti oklepni vagon, v katerem se je
tialo najve Italijanov. Potem se je obstreljevanje z obeh strani nadalje
valo.
Boj je trajal e ve kot pol ure. V vse tejem poloaju, a e vedno v
priakovanju pomoi, so Italijani zaeli kri ponujati prekinitev ognja in
vdajo; iz vagonov pa le niso zlezli. Hoteli so pridobiti na asu. Bili so v glav
nem rnosrajniki, zato borci niso verjeli njihovemu nagovarjanju, ampak

162

Nikolc Pirnat, Bo r se kakor le

vi iz dneva v dan, 1944, linorez

so nadaljevali z napadom, da bi imprej pripravili pogoje za naskok bom

baev.
Takrat so kuriiji sporoili, da prihcga okupatorjevim vojakom pomo iz
Trebnjega in da so odredovo zaito pri Hudejem e napadli. Pod sovra
nikovim pritiskom je kmalu popustila tudi zaseda proti Trebnjemu in se za
ela prestavljati h koti 364, kjer je bilo doloeno zborno mesto bataljona po
akciji. Zavarovanje borcev, ki so bili v akciji ob elezniki progi, je tako od
povedalo.
V
situaciji, da se bo s prihodom premonega sovranika zael boj, ki ga
ni hotel tvegati, je komandant bataljona odreda Alojz Grar-Mitja St^jerc
odloil, da naskoka bombaev ne bo in da se je treba z bojia umakniti.
Zapadnodolenjski odred se je nato umikal najprej proti Mimi, zatem pa v
smeri Cirnika. Pod Gorenjo vasjo so ga e obstreljevali Italijani in belogar
disti, ki so prili prek Hudej, vendar niso li naprej za borci odreda. Prvi ba
taljon se je brez nezgod vrnil v tabor.
eprav akcija ni imela zmagovitega konca, je vsekakor bila uspena.
Uspeh bi gotovo bil e veji, e bi skupni akciji poveljeval en komandant.
Kljub temu je akcija mono odjeknila po vsej Mirenski dolini in imela velik
politino-mobilizacijski pomen; 1. bataljon odreda je predstavila kot bojno
enoto, ki je uspeno napadla sovranikov vlak.

163

Italiani so poroali, da so v tej akciji partizani ubili dva in ranili tri nji
hove vojake, daje bilo posredovanje oddelka iz Trebnjega neuspeno in da
bodo elezniko progo popravili v dveh dneh.16
V
pregledniku ljubljanske eleznike direkcije je bilo vpisano, daje pri
km 3,4, med Trebnjem in Mimo, dne 2. novembra 1942 zavozil vlak t. 9476
na mino. Iztirili so se stroj in tirje vagoni. Pri tem je bil en italijanski vojak
ubit, strojevodja, en zavira in dva vojaka pa so bili ranjeni. Prekinitev pro
meta je trajala 72 ur;17 in je na tej elezniki progi bila v zadnjih tirih me
secih in pol najdalja.
Zavira, kije ob zaetku akcije skoil iz slubenega vagona in seje med
skrivanjem pod vlakom udaril, je pozneje izjavil, da je sovranik imel 3
mrtve in 7 ranjenih.
Med borci odredaje bil ranjen samo mitraljezec, ki mu je eksplodiral na
boj v cevi. Tudi poroilo 1. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda ni zabe
leilo nobene rtve.
Po krajem poitku v taboru ob Lukovcu pod Moravko goro je bilo
ukazano, naj se borci pripravijo za premik v drug tabor. Predtem so morali
temeljito oistiti dotedanji taborni prostor in pregledati njegovo blinjo
okolico: predvsem iz skrbi, da ni ostalo kaj streliva, do katerega bi lahko
prili otroci iz blinjega naselja, pa tudi zato, ker so e naprej ostali prvi so
sedje prijaznega Tihaboja.

Na Griu prehiteli bele

Zaradi premalo uinkovitega nastopa partizanov proti beli gardi je ta e

naprej novaila zlepa in zgrda. Ker je od konca septembra 1942 dalje hitro
naraala, je hotela temu ustrezno obvladati imve ozemlja Ljubljanske
pokrsgine in imeti v njej kar se da veliko postojank. Samo med italijanskonemko razmejitveno rto in dolenjsko elezniko progo od Ljubljane do
Vinje gore je v oktobru spravila pod oroje 182 legionarjev in vzpostavila
6 novih postojank. Slednje so v tem prostoru nastale po poprejnjem ita
lijanskem ali belogardistinem pritisku na civilno prebivalstvo.
O stanju, vzrokih in monih posledicah taknih razmerje glavno povelj
stvo resno spregovorilo s svojimi brigadami in odredi. Prvega novembra
1942 je vsem tabom razposlalo navodilo o boju proti belogardistinim eno
tam in v njem uvodoma ocenilo, daje dotedanja ofenziva proti legionarjem
ostala v bistvu neuspena. Namesto odlonega napada na njihove posto
janke vse do zavzetja in unienja ive sile se partizanske ete dostikrat
umaknejo e sredi akcije. To sovranika hrabri in mu utrjuje bojno zavest,
obenem pa ga spodbuja k osvajanju in nadzorovanju novih predelov. Glav
no poveljstvo je menilo, da obstajajo vsi objektivni pogoji za veje uspehe
narodnoosvobodilne vojske, ki mora take okoliine izkoristiti, k^jti sicer
preti resna nevarnost dolgotrajne dravljanske vojne.

164

Med vzroke neuspeha partizanskih enot je glavno poveljstvo telo tudi

precenjevanje vojake sposobnosti belih et, pomanjkljivo politino delo
med borci pred akcijo in nezadostne priprave za vojake nastope Kar se
tie slednjih, je opozorilo na potrebo po izpopolnitvi obveevalne slube,
po bolji pripravi narta za napad in organiziranju udarnih oddelkov. Ko
ugotavlja, da brigade e vedno niso postale partizanska vojna sila vije
stopnje, opozaija, da so bile ustanovljene predvsem z namenom, da juri^jo
ter zavzemajo in uniujejo sovranikove polocge.
Glede preurejenih odredov je glavno poveljstvo menilo, da je njihova
glavna slabost v tem, ker ne opravljajo nove mobilizacije. Prisilni okupa
torjevi mobilizaciji bi morali partizani zoperstaviti novo pridobivanje par
tizanskih borcev. Oceno vzrokov neuspenega boja je zakljuilo z ugoto
vitvijo, da morajo narodnoosvobodilne ete nujno, brezpogojno in takoj
preiti na zavzemanje utijenih belogardistinih postojank in unievanje nji
hove obrambne moi. Pri tem je treba dosei v nastopanju brigad in od
redov med operacijami takno skladnost, da preidejo tudi odredi v ofenziv
ne vojake in politine akcije.'8
Ob izidu teh navodil seje komandant odreda Albert Jakopi mudil ob
odredovem 3., Smrekarjevem bataljonu pri Podlipoglavu, kjer je sestavil
precj obirno poroilo za glavno poveljstvo. Po opisu bataljonskih akcij in
vojako-politine vzgoje je opozoril, da etam manjka denarja za osebno
opremljanje borcev, medtem ko je zadovoljivo zbrana samo rezervna hra
na. Pri navedbi, da teje odred 265 ljudi, od katerih je samo 190 sposobnih
za boj, poudarja potrebo po dodatnem motvu in oboroitvi, kajti vsa enota
ima le 4 pukomitraljeze. Sprio tega predlaga, da se odredu dodeli nekaj
borcev iz Vzhodnodolenjskega odreda, kije takrat tel okrog 400 mo. Obo
roitev odreda naj bi podprle brigade, tako da bi mu vsaka odstopila po
en pukomitraljez. Komandant je tudi zapisal, da ima odred zelo veliko
operacijsko obmoje in da mora krotiti belo gardo zlasti takrat, kadar ni v
bliini manevrske brigade. Ko pa pridemo mi na teren, bi bilo komaj, ca
z nao pomanjkljivo oboroitvijo sprejmemo vso teo borbe.9
Ker je ob svojem prihodu k Podlipoglavu prejel navodila glavnega po
veljstva z dne 28. oktobra 1942 o neposrednih nalogah partizanskih enot in
ukaz z dne 1. novembra o boju proti beli gardi, je komandant Jakopi k svo
jemu poroilu pripisal, da bodo uspehi odreda precj odvisni od pomoi, ki
jo bo dobil. Obenem je predlagal, da se tabu odreda vsaj zaasno stavi na
razpolago 3. bataljon Tomieve brigade, kije e od 19. oktobra nadzoroval
sektor Pugled-Podlipoglav in tam skupaj s 3. bataljonom odreda delal ak
cije proti beli gardi.20
Potem ko je poroilo poslal glavnemu poveljstvu, je Jakopi ostal pri za
upniku CK KPS Joetu Mokriu-Cirilu in komandantu Ludviku Smre
karju. Tuje do 8. novembra akal odgovor na svoje poroilo in podrobneje
obvestilo o napovedi, da bo prestavljen na Primorsko. Tega dne je od to
varia Cirila prejel 15 000 lir za potrebe enote in se napotil nazaj proti Tihaboju. Prav v asu, ko seje vraal k svojemu 1. bataljonu, pa je ta uspeno
opravil prvo akcijo proti beli gardi.
165

Oktobra 1942 so hoteli belogardisti imeti popolno oblast tudi nad Miren
sko dolino, zato so iskali prilonost, da v njej postavajo mono postojanko.
V taknih primerih so ponavadi zasedli upnia, ole, prosvetne domove
ali podobne veje stavbe. Tam, kjer teh ni bilo, ali e jim lega taknih ob
jektov ni ustrezala, pa so iskali prostor v gradovih oziroma na grajskih pri
stavah, saj so le-ti zveine imeli dobro lego in obvladovali iroko okolico.
Ker je takrat bila bela garda e popolnoma v rokah italijanskega oku
patorja in bila del njegove vojake moi, je tudi v boju proti njej bilo treba
upotevati vse, kar se je nanaalo na okupatorja, tako tudi ukaz glavnega
poveljstva z dne 28. oktobra 1942, v katerem je bilo med drugim reeno, da
je treba prieti z unievanjem vsega, kar slui okupatorski vojski. Pred
vsem pa so strateko obrambne koristi osvobodilnega gibanja terjale od
borcev, da zadrijo nadzor nad rajoni, ki so imeli poseben pomen. Mednje
je bilo treba teti vse ozemeljske predele, prek katerih so potekale glavne
kurirske, preskrbovalne in druge pomembne zveze, predvsem pa skrivne
poti za prevoz ranjencev in bolnikov. Prav na taknih terenih so najvekrat
delovale tudi mnoge posredovalne ambulante, manje tiskarne, oskrbovalia terenskih politinih delavcev in podobno. Tereni, na katerih ni bilo
sovranikovih postojank, pa so slovenskemu narodu prihranili tudi mnogo r
tev, kakrne mu je s svojim nasiljem povzroalo vojatvo v okoliu svojih
garnizonov.
Vse to je jeseni in na zimo 1942-43 narekovalo potrebo po onesposab
ljanju grajskih objektov, ki jih je bilo zlasti veliko na Dolenjskem. Unie
vanje tovrstnih zgradb pa je bilo zelo obutljivo poetje. Sovranikova pro
paganda ni opustila nobene prilonosti, da ne bi taknih dejanj partizanov
ocenila kot barbarstvo. Med ljudstvo je vrgla parolo, da partizani uniu
jejo narodno dediino, zgodovinske spomenike in podobno.
Vendar so zavedni ljudje razumeli, da so tudi takni partizanski ukrepi
v asu, ko gre za obstoj slovenskega naroda, nujni. e ve. Kmeki fantje
in moje so v mnogih primerih brez pridrkov planili nad gradove. Poigali
in ruili so jih ob petju revolucionarnih pesmi. Pri tem so jih partizani e
spodbujali; in kmetje so delo opravili res temeljito.21
Teden dni po napadu na vlak v Zvijavnici so borci odredovega 1. ba
taljona uspeno prepreili nastanek nove belogardistine postojanke. Daje
bila akcija pravi as narejena, so najve pripomogli sodelavci odredovih
obveevalcev na terenu.
Kar belogardistom ni lo od rok med pohodom italijanskih enot, med
ryihovo esto ofenzivno etapo, so hoteli dosei v prvih dneh novembra
1942. V zameno za to, kar jim je oktobra spodletelo pri Sv. Kriu pri Litiji,
so se zdaj pripravljali, da zasedejo grad Gri blizu Mirne. Velikanski pomen
njegove ire okolice za osvobodilno gibanje je bil sovraniku v postojanki
Trebnje dobro znan, prav tako tudi belogardistom Ivana Bana. Zato so se
odloili, da v tiini in z naglico zasedejo grad Gri, neobutljivejo toko
na prehodu iz Mirenske doline v Blatni klanec. Tam je kot nala stal ob
jekt, rahlo dvignjen nad okolico in z velikim razgledom. Imel je idealne po
goje za zavarovanje, obrambo in nadzor okolice. Kot vojaka postojanka pa

166

Sporoilo taba Zapadnodoleryskega odreda tabu Vzhodnodolenjskega odreda o unienju gradu

Gri pri Trebryem

bi zadostil vsem stratekim in prostorskim zahtevam. Omenjen e v letu

1679, je bil e dobro ohranjen.22 Njegova lastnika, brata Sancin iz Ljublja
ne, sta na Griu imela samo oskrbnika.*
Popoldne 9. novembra 1942, je obveevalna sluba odreda prejela
vznemirljivo novico, da bodo zarana naslednjega dne prili Banovi vojaki
iz Trebnjega na Gri in si tam utrdili postojanko. Ker je bilo obvestilo po
polnoma zanesljivo, se je odredova enota takoj pripravila za akcijo. V noi
na 10. november sta komandant Alojz Grar-Milja in komandir 1. ete Joe
Slapniar-Jot popeljala borce do Gria. Potem so partizani najprej po
skrbeli za oskrbnika in njegovo imetje, nato pa so znosili na plan predmete,
ki bi bili za rabo borcem. Koj zatem so grad zagali. Do polnoi je ogenj op
ravil svoje, poslopje je ostalo brez stropov in strehe, oken in vrat. Medtem
je proti Trebnjemu odla mona odredova patrulja, ki pa se ni sreala s sov
ranikom.
e preden seje zdanilo, so v bliino pogoria e prili Italijani in Banovi
legionaiji. Sode po opremi, ki sojo prinesli s seboj, je bilo oitno, da so se
nameravali na Griu nastaniti; toda zdeg so bili pred njimi le njegovi tlei
*
Janez Zorko, doma iz entjerneja, je bil vseskozi aktivist OF; domobranci so ga ubili 31.
januarja 1945, starega kom^j 35 let.

167

ostanki in ruevine. Zapadnodolenjski odred je e naprej ostal gospodar te

ga predela.
eprav je stavba stala na operacijskem obmoju sosednjega odreda, je
bilo hitro ukrepai\je Zapadnodolenjskega odreda upravieno. V tem smis
lu je 12. novembra njegov tab poslal tovarikemu tabu Vzhodnodolenjskega odreda poroilo, ki gaje sklenil s tem, daje bila akcija nujna,
zato ni bilo asa za poprejnji dogovor.23

Tabor pod Zaloko

Iz naredbe glavnega poveljstva z dne 24. septembra 1942: ete in ba

taljoni morajo imeti taboria izven naselij
Za nek^j nadaljnjih tednov taborjenja sije odred izbral gozdni rajon Jelovka, ki med Gabrovko in Mirno lei v trikotu naselij Peice-Zabukovje-Zaloka. Naj blija temu prostoru je Zaloka, oddaljena dobrih 600 metrov,
a najdlje Peice, oddaljene okrog 1,5 km. Iz teh vasi so tudi takrat vodila
pota skozi Jelovko, vendar je hoja zahtevala ve asa in napora kot na ena
ki poti po zlonem terenu. Iz obljudenih krajev so le steze naprej skozi niz
ko podrast, kmalu nato pa po razritem in vlanem gozdnem zemljiu,
vekrat strmo navzdol in navzgor.
Od Peic do Zabukovja in nasprotno gre pot skozi Jelovko iz sredine
enega brega v drugi, oba pa sta porasla z meanim gozdom.* Po grapi, ki
jo deli, tee majhen, hudouren potoek. Zaetek njegove struge je visoko
proti Zaloki, potem pa se spua po divji stopniasti strugi v dolino, odko
der mimo Sv. Petra zlono nadaljuje do Mirne. Tam se zlije v reico istega
imena. Iz mirenske smeri se ob njem in po njegovi strugi prerije v bliino
Jelovke zelo slaba cesta. Prav tam, kjer potoek preka pot med Peicami
in Zabukovjem, so si borci odreda uredili svoj tabor. In na veer 2. novem
bra 1942 so bila v njem nared prva leia.
Takoj po nastanitvi v tem taboru in e dostikrat pozneje je bilo precj
ugibanja in nasprotujoih si stali ob vpraanju, ali je bila oja prostorska
doloitev odrednega tabora usklajena z osnovnimi zahtevami po varnosti
partizanskega stanovalia.
Bliina vasi, dolgo zadrevanje na istem prostoru, vekratna odsotnost
brigad v irokem okolju in, ne nazadnje, povsod mona navzonost vohu
nov in ovaduhov, vse to je pomenilo tudi nevarnost prostora in daljega bi
vanja na njem. Nasproti temu pa dejstvo, da sovranik niti v sedmih tednih
ni prodrl do tabora, d^je izbiri lokacije zelo zadovoljivo oceno. Njena var
nost je bila slej ko prej in v n^jveji meri odvisna od odredove samozaite.
*
Erozija in izkorianje lesne mase sta v minulih 40 letih mono spremenila konfiguracijo
terena in podobo gozdne povrine.
Stalni odbor odreda in 9. brigade (Koevske) je leta 1980 odredov tabor v Jelovki obnovil
do popolne uporabnosti.

168

Poleg rednega zavarovanja In zahtevanega miru v taboru je tab dosegel

potrebno ujenost borcev tudi z vekrat organiziranim preplahom. Dokaj
varno zaledje je predstavljala tudi okupacijska razmejitvena rta, kije po
tekala kak kilometer severno od tabora.
Za zavarovanje tabornega prostora so bila tri stalna straarska mesta, od
teh eno z lastno brunarico, in tiri redne obhodne patrulje, ki so nadzoro
vale predel ob nemki meji v smeri entruperta, do Mirne in Sv. Kria. Po
gosto so partizanske bojne skupine odhajale v zasede proti ateu, Veliki
Loki in Trebnjemu. Odredovi obveevalci so prihajali v tabor samo na po
roanje, sicer pa so se kakor tipalke gibali v njegovi iroki okolici. Posebno
varnostno in obveevalno vlogo so imeli kurirji takratnih TV postaj, prek
katerih je tab odreda vzdreval zvezo z drugima dvema bataljonoma; prvi
je bil v okoliu Ajdovca, tretji pa pri Podlipoglavu. Kurirji so poznali vo
jake razmere na terenu, prenaali poto, spremljali funkcionarje proti
Ljubljani oziroma nazaj na Dolenjsko itd. Njihove novice so bile vedno iz
prve roke.
Vekratni gostje in dobri obveevalci so kmalu postali tudi terenski
politini delavci trebanjskega podokroja, lani NZ iz Mirne, aktivisti ra
jona in tamkajnja zelo portvovalna organizacija SKOJ. e drugi dan bi
vanja v Jelovki so ob bataljonu poiskali varneje zavetje lani Stike teh
nike* in tamkajnjega okroja. Takoj so postali zelo upotevana politinokulturna mo in pomo v enoti.
ivljenje pod Zaloko je bilo strogo urejeno. Med rednimi dnevnimi ob
veznostmi je bila vojako-politina vzgoja, prav tako urejenost stvari in
osebna istoa. Kljub poznim jesenskim dnem z meglo, dejem in gozdno
vlago je bilo na umivaliu ob potoku vselej ivahno. Zveer je bilo najbolj
razgibano okrog ognjia, kjer so imeli glavno besedo kuhar Matija, mesar
Franc, intendant in deurni et oziroma bataljona. Slednji je sprejemal
patrulje in obveevalce, nadzoroval budnost na straarskih mestih in dra
mil tiste, ki so ponoi morali oditi iz tabora ali v njem zamenjati tovaria
na dolnosti.
Ob prihodu odreda v Jelovko so najprej pripravili kuhinjo, klavnico in
otor za prvo pomo. V naslednjih dneh so borci zgradili tiri zemljanke in
skromno leseno barako za tehniko ter razpeli pet otorov. Kuhinja je bila
ob poti, tam, kjer je ta prestopila hudourniko strugo in prila v osrednji del
tabora. Klavnico so uredili globoko v strugi potoka. redi tega naselja
sta imela svoje otore tab odreda in ambulanta.
Za dobro prehrano, kije odredovcem ni manjkalo, so skrbeli intendanti,
bodisi z nakupi ali z rekvizicijami. Slednje so praviloma organizirali obve
evalci, borci pa varovali njihovo izvritev. Vir dodatnih priboljkov so bi
le patrulje do Sv. Kria, Mirne in entruperta, saj so tisti as e marsikje
obstajale trgovine z meanim blagom. Samo takrat seje dogajalo, da so par
tizanu postregli v marsikateri gostilni tudi zastonj. Povabil v zavedne hie,
ki jih na teh poteh ni manjkalo, ni nihe odklonil.
* Stika tehnika je obirno opisana v razdelku Tehnika Urka v odredu.

169

Tabor Zapadnodolenjskega odreda v Jelovki pod Zaloko, november-december 1942

Ko je dobilo ivljenje v taboru pod Zaloko svoj organizirani ritem in pri

memo vojako-politino vsebino, so se pojavile tenje po kulturnih utrin
kih. Sestavili so pevski zbor in zaeli izdajati lastno glasilo Stenski aso
pis. Taje opravil dostojno politino-vzgojno delo, saj so ga poleg borcev

170

brali tudi na mitingih. V taboru so znali organizirati tudi razna praznovanja.

e so bili na voljo podatki, io marsikoga prijetno presenetili za rojstni dan.
Enkratno in nepozabno je bilo miklavevanje 1942.
Takni trenutki so bili dragocene in nujne spodbude, obenem pa na
domestila za trdo ivljenje v gozdu in napore na terenu. Mraz, mokrota, po
manjkanje primerne opreme, predvsem obutve, oddaljenost od doma in
domaih, prenaanje manjih obolenj brez ustreznih zdravil in vrsta drugih
nevenosti, vse to je bilo v trenutkih kulturne sprostitve vseg za kraji
as pozabljeno. e danes se borec odreda rad spomni na dni svojega biva
nja pod mejo v Jelovki z obutkom, da jih je preivljal z dobrimi ljudmi ve
like druine. Z njimi je kljub surovim razmeram doivljal toplino skupnega
ognjia, obutek precejnje varnosti in lepoto resninega tovaritva.
Sedem tednov bivanja v gozdu pod Zaloko je 1. bataljon izpolnil tudi z
vojako-politinimi akcijami. Kar tirikrat je el v napad na elezniko pro
go oziroma proti beli gardi. Z uspehom je organiziral tiri mobilizacijske in
tri politine mitinge na terenu. Opravil je dve dobri ekonomski akciji in
dvakrat sodeloval pri prevzemanju blaga, ki ga je na elezniko postajo v
Mirni poslala Ljubljana za svoje junake partizane.
Bivalie v Jelovki je odred uporabljal do 22. decembra 1942. Tega dne
so se v blinje Zgornje Zabukovje prestavile njegove prve skupine, v na
slednjih dveh, treh dneh pa e vsi drugi.24

Proti beli gardi ob Krki

N a prostoru Suhe krajine, na levem bregu Krke, je velika italijanska ofen
ziva ustvarila dosti teje razmere kot v predelu med okupacijsko razme
jitveno rto in dolenjsko elezniko progo. Pregaeni zelo obutljivi deli
svobodnega ozemlja, zagrizeno delo kontrarevolucije, raztrgana mrea os
vobodilnega gibanja in odsotnost partizanov, izropano in zmedeno prebi
valstvo, vse to je prispevalo, da seje okupatorjeva oblast hitro obnovila. V,
prvi vrsti so se okrepile italijanske postojanke, toda zrasle so e nove, be
logardistine.
elezniko progo od Trebnjega do Novega mesta so Italijani zavarovali
e z vmesnimi posadkami v Ponikvah, Mirni pei in Hudem, kjer je bilo na
stanjeno vojatvo 324. in 89. baterije 61. mitraljekega bataljona 11. armad
nega korpusa.25 Krko od uemberka proti Novemu mestu in cesto ob njej
je nadziral 2. divizion 6. topnikega polka divizije Isonzo, kije v Vavti va
si imel okrog 200, v gradu Soteska pa do 50 mo. Za naglo posredovanje v
Topliki dolini je imel okupator v prvi vrsti na voljo vojake iz Brljina in
Kandije, ki so obenem varovali Novo mesto. Okrog tega mesta so Italijani
imeli zdaj razporejenih kar pet topnikih divizionov in eno baterijo, prav
toliko, kot jih je bilo nameenih za obvladovanje Ljubljane, Logatca in
Rakeka skupaj.26
171

Z oktobrom pa je zael italijanski okupator nadzorovati tudi vzhodno

vznoje koevskega pogoija, in to skupaj z belogardisti, ki so zveine pri
padali enoti v Novem mestu ali Semiu. Bele patrulje iz Novega mesta so
prek Dolenjskih Toplic odhajale do Suic in prek Podturna dalje po dolini
potoka rmor\jica. V nasprotni smeri pa so se iz Semia prek Vric in
Srednje vasi spuale v smeri Dolenjskih Toplic. Te skupine so tele od 15
do 200 oboroencev.
Tako obkroen in obutljiv akcijski prostorje bil v zaetku oktobra 1942
dodeljen 2. bataljonu odreda. Poleg vojakih in politinih nalog, kakrne so
imele tudi druge partizanske enote, pa je bataljon dobil e vrsto izredno od
govornih, posebnih nalog.
Od dolenjske eleznike proge mimo Soteske do Koevskega Roga je
bilo treba nadzorovati pota, po katerih so spet stekle kurirske zveze v vse
smeri, voditi in spremljati vojake in politine osebe osvobodilnega giba
nja, dajati varstvo in pomo ob prevozu oziroma prenaanju ranjencev na
Rog, spremljati veje skupine borcev-novincev na njihovi poti v operativ
ne enote ter pomagati pri prevozu raznovrstnega materiala, namenjenega
za bolninice, tiskarne in delavnice na obmoju koevskega pogoija. Za ta
opravila so bili izbrani posebej zaupni, srni, iznajdljivi in vzdrni tovarii,
pripravljeni na velike napore in rtve.
V
skrajnem junem delu operacijskega predela odredovega 2. bataljo
na, pri Pogorelcu, je bila zastavljena e ena, zelo pomembna naloga. Tam

Belogardistina Legya smrti v ofenzivi proti partizanom v okolici Mokronoga, septembra 1942

172

je v bitki s asom in surovimi razmerami potekala akcija za imprejnjo po

stavitev vsaj zasilnih bolnininih objektov. Ranjenci, ki so preiveli sov
ranikovo ofenzivo, in tudi pozneji so e pred zimo morali dobiti leia,
streho in vs^j osnovno zdravljenje. Tudi ta naloga je bila naloena odredovi
enoti.
Potem ko seje 9. oktobra 1942 pri Globodolu loil od preostalega odre
da, si je njegov 2. bataljon postavil prvi tabor pod koto 418 (juno od Vr
bovca), s pregledom nad cestama, ki peketa iz Trebnjega oziroma Dobrni
a, ena skozi Vrbovec proti Mirni pei in druga prek Dobrave v uem
berk. Odtod je s 1. eto nadzoroval smeri proti Trebnjemu, uemberku,
Mirni pei in Brezovi rebri, del 2. ete je imel pregled nad prostorom med
Dvorom in Strao, z enim oddelkom 2. ete pa je komandir Joe Murn-Pero el k Pogorelcu. Blizu Vrbovca je tab bataljona ostal tri do tiri dni, ne
da bi bil priel v stik s sovranikom. Pri obhodih Korit, vseh Globodolov,
smeri Jordankala, Dobrnia in Vrbovca so njegove patrulje prihajale v stik
s prebivalstvom, kije bilo takrat veinoma e ugodno razpoloeno do par
tizanov.
Kljub tako zasnovanemu nadzoru pa je bataljon zmogel le skromno ob
vladati vse dodeljeno mu obmoje; zato so veliki predeli ostajali zunaj nje
gove navzonosti. Nevarnost takne praznine v tem delu Suhe krajine je
ocenil tudi namestnik politinega komisarja glavnega poveljstva, ki je v pr
vi polovici oktobra 1942, med bivanjem v 2. bataljonu odreda, ugotovil, da
je prostor odreda severno od Dobrnia popolnoma nezaseden, kar ovira po
litino delo in precj koduje gibanju.27*
Posebno nevarnost na tem obmoju je takrat pomenila stopnjevana na
padalnost bele garde, kije e v vsaki vasi imela nek^j svojih privrencev.
Vse to je od bataljona terjalo, da zaradi lastne zaite in uspenega izvre
vanja nalog preide k taktiki pogoste navzonosti med civilisti, zlasti takrat,
ko je moral dati skoraj cel vod borcev za spremljavo in zavarovanje na rti
Trebnje-Koevski Rog. V taknih primerih je preostali del motva pogostoma el na poloaje, ki so bili obutljivi za sovranika, v bela in naa
naselja, v samotne predele ali v bliino sovranikovih postojank, in to ob
vsakem asu dneva in ob vsakem vremenu. S tem je uspeno prikrival svo
jo pravo tevilno in oboroitveno mo ter glede nje varal nasprotnika.
V
obeh etah odredovega 2. bataljona je bilo takrat skupaj okrog 90 par
tizanov, oboroenih s priblino 70 pukami, eno strojnico in ve ronimi
bombami. Pri Pogorelcu jih je bilo 15 s pukami in 5 neoboroenih.28
Daje s premikom 2. bataljona k Vrbovcu ostal okoli Brezove rebri pra
zen, je sovranik v uemberku takoj zvedel; odloil se je za akcijo. Dva
*
Sicer pa glede na takratno razvrstitev drugih partizanskih enot v Ljubljanski pokrajini tudi
ni moglo biti drugae. Tomieva brigada je bila do 9. oktobra na Notranjskem, potem pa se je
pribliala Ljubljani, kamor jev drugi polovici oktobra krenila tudi Gubeva. Cankarjeva brigada
se je po ustanovitvi 28. septembra 1942 e ves oktober zadrevala na Koevskem. Bataljoni
Vzhodnodoler\jskega odreda so v oktobru nadzorovali Dolenjsko od Novega mesta do Kostanje
vice, Gorjance in Belo krajino, obenem pa uspeno podprli hrvake partizane v bojih z ustai v
umberku. Okrog 1. novembra pa je Vzhodnodolenjski odred imel opraviti e z zadnjo etapo ve
like italijanske ofenzive.

173

najstega oktobra 1942 so belogardisti v spremstvu faistov prvi pridrli na

Ajdovec, kjer so aretirali ve ljudi. Ob tej prilonosti so domai organiza
torji bele garde prosili Italijane, naj kraju dodelijo stalno posadko. S sov
ranikovo kolono se je tega dne odpravilo v uemberk veliko ajdovkih
fantov, z r\jimi tudi upnika dekan Franc Gnidovec in Gregorij Mali ter ob
inski upan tefan Vidrih.29 Po tem dogodku je postalo oitno, da bo Aj
dovec kmalu dobil stalno posadko bele garde.
Drugi bataljon odreda se je 14. oktobra 1942 iz okolia Dobrnia vrnil v
rajon Ajdovca in utaboril blizu Tople rebri. Takoj po prihodu je bil nadrob
no obveen o dogodkih pred dvema dnevoma in o poetju upana tefana
Vidriha, zlasti da ta zahteva in zavzeto pripravlja ustanovitev bele posto
janke v obini. Zato je 16. oktobra zjutraj prila na njegov dom v Brezovo
reber odredova petlanska patrulja in ga poklicala. Ker se je zavedal svo
jega poetja, bil nepomirljivo sovraen do OF in iz strahu pred partizani, je
skual pobegniti. Pri tem je bil zadet. Pri ubitem upanu so nali nakazilo
italijanske komande, s katerim n^j bi prevzel oroje za protikomunistino
posadko na Ajdovcu.30 Ni bilo ve dvoma: vzpostavitev belogardistine
postojanke v tem kraju je bila samo e vpraanje dneva.
In kaj je medtem delal komandir Joe Murn s soborci pri Pogorelcu?
Koje del 2. ete 2. bataljona priel pod Pogorelec, sije v bliini istoimen
ske vasi postavil dve enokapni baraki in se v njima naselil. Na tem prostoru
je po italijanski ofenzivi partizanski zdravnik dr. Pavel Lunaek-Igor, s po
mojo medicink Marte avelj in Juge Bregant, zael zbirati in zdruevati
potrebno osebje za ambulanto in graditi nove bolninine prostore v bliini
tako imenovanega Lavevega vodnjaka. Pri vrsti opravil so odredovi borci
s pridom pomagali, e preden je odred el na levi breg Krke. Vse, ki so bili
vei mizarskega dela, so pritegnili h gradnji barak, domaini iz podrokih
vasi in Toplike doline so hodili po hrano, tovariice so skrbele za bolnike,
drugi pa so varovali skupni tabor.
Zdaj, s prihodom komandirja Joeta Murna in dodeljenega mu dela e
te, je delo napredovalo dobro in hitro. Novo glavno poslopje bolninice
so gradili iz obtesanih hlodov, ki so jih med seboj povezali s klini. Razpoke
so zamaili z mahom in ilovico, streho pokrili z vejami. e 7. oktobra 1942
je bila bolninica, ki sojo pomagali graditi tudi borci odreda, pritegnjeni k
temu delu e konec septembra 1942 iz Podstenic, dokonana. Bolninini
objekt je dobil ime Jelenbreg in var\j so lahko sprejeli 20 pacientov. Takoj
zatem so e zastavili graditev nove bolninice.
Okrog 10. oktobra so se pri komandirju Joetu Murnu na Pogorelcu og
lasili lani namestnitva glavnega poveljstva,* ki jih je vodil Jaka AviBranko Hrast, in tam nekaj dni akali zvezo s komandantom glavnega po*
Brez kakrnekoli zveze z zaasnim namestnitvom glavnega poveljstva, ki ga je dr. Ale
Bebler ustanovil sredi avgusta 1942 v Ambrusu, je IO OF z odlokom z dne 1. oktobra vpeijal tri
poloaje pomonika politinega komisana glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et; za
sedli so jih dr. Joe Brilej-Bolko Brezar, Stefan Pavi-Jurij Dobravec in Lojze Vrhovec-Slavko
Grum, Skupaj z namestnikom komandanta glavnega poveljstva Jako Aviem so bili namest
nitvo glavnega poveljstva.

verstva Ivanom Makom-Matijo. V teh dneh so lani namestnitva sesta

vili dve okronici. Ena je v obliki poziva na ljudstvo pojasnjevala Key dela
bela garda, druga je tolmaila trenutno stanje partizanske vojske in napo
vedovala bliryo prihodnost. Komandir Joe Murn je poskrbel, da so v ta
bu odreda okronici razmnoili in jih razdelili po vaseh.31
Preden je namestnitvo 14. oktobra nadaljevalo pot k brigadi Ivana
Cankaija, je opozorilo, daje treba odredov oddelek na Rogu okrepiti in tako
pospeiti gradnjo drugega bolnininega objekta. To so takoj sporoili ko
mandantu odredovega 2. bataljona Avgustu Vovku-Juretu, kije e 17. ok
tobra priel z leve strani Krke z vsem svojim motvom do Pogorelca. Ob
tej prilonosti seje komandiiju Murnu prikljuil e tisti del njegove 2. ete,
ki je dotlej bil s komandantom Vovkom, poleg tega pa e tirje borci iz 1.
ete 2. bataljona in politini komisar tega bataljona Franc Kastelic-Don.
Slednji je v okrepljeni eti na Pogorelcu prevzel poloaj politinega komi
sarja.32
Po dveh, treh dneh seje komandant bataljona Vovk samo s 1. eto vrnil
na prejnje akcijsko obmoje. Enega njenih vodov je komandir Anton
Strah-Srp odpeljal pod vrh Golobinjeka in se tam z njim utaboril, drugi vod
pa je ostal v prejnjem bivaliu tik Brezove rebri. Ob njem je bil tudi ko
mandant Avgust Vovk.
Po smrti upana Vidriha so beli e bolj pritisnili. Obveeni, da med
Mimo pejo in reko Krko ni nobene partizanske ete, so 18. oktobra 1942
v naglici prili iz uemberka na Ajdovec. Po e pripravljenem seznamu
so ulovili est simpatizerjev OF in jih odpeljali s seboj. V Bortu pri Lipov
cu so ujeli terenskega politinega delavca Valentina Mirtia in ga odpeljali
v uemberk, kjer so ga po muenju ustrelili.
Dvajsetega oktobra 1942 zarana je komandant Avgust Vovk prejel ob
vestilo, da namerava tega dne priti sovranik iz mimopeke smeri na Frato.
Takoj je oba voda 1. ete uredil za akcijo in ju povedel v zasede pod Golobinjek, z usmeritvijo proti Mirni pei. Ob dobrem pregledu nad cestami
proti Novemu mestu so borci ostali na poloajih vse do 13. ure, ko so ne
nadoma zasliali streljanje od Ajdovca in opazili dim s Frate. Bilo jim je jas
no, da jih je sovranik prevaral in speljal vstran od prostora, kamor je sam
hotel priti, in da se zdsg znaa nad staro partizansko postojanko. Koman
dant Vovk je pohitel in priblino ob 14. uri priel s eto do Frate. Mono
postajalie osvobodilnega gibanja je bilo v zadnjih plamenih, sovranika
pa e ni bilo ve.
Dopoldne tega dne je, namesto sovranikovega oddelka iz Novega
mesta, v spremstvu Italijanov in ob podpori dveh pukomitraljezov prilo
na Ajdovec 50 oboroenih domainov, ki so v prejnjih tednih prejeli od
okupatorja oroje in v uemberku opravili osnovne vojake v^je. Zdaj so
se namenili utrditi v svojem kraju, odkoder naj bi odhajali v h^jke in akcije
proti partizanom ter imprej obvladali ta vani predel Suhe krajine. Njihov
prvi korak je veljal Frati, ki jim je e dolgo vzbujala strah in sovratvo. V
druini z Italijani so to pot razbili vse, kar seje dalo razbiti, zvlekli skupaj
pohitvo in druge uporabne stvari ter vse zagali, s stavbami vred, potem

175

pa so se vrnili na Ajdovec. e pred nojo so Italijani odli nazaj v uem

berk, beli oboroenci pa so ostali na Ajdovcu in nastopili kratko dobo svo
jega vladanja, polno nasilja.

Poraz italijanske patrulje pred mihelom pri Novem mestu

Sam oprezovanje in nadzor gibanja sovranika med Dobrniem in

Strao ni dajal odredovemu 2. bataljonu nobene ugodne prilonosti za ak
cijo. Prav tako pa so se tudi prikrivani in nenadni vdori monejega na
sprotnika ponavadi konali tako, da se je naglo vrnil v postojanko, ne da
bi se bil sreal s partizani in se spopadel z njimi. Kazalo je, kakor da se drug
drugemu izmikajo, oziroma da obe strani ieta monost za akcijo brez tve
ganja.
A e je to veljalo za mladi belogardistini posadki v uemberku in na
Ajdovcu, se odredovi borci nikakor niso odloili za takno taktiko. e po
sebej po vrnitvi s Pogorelca so vse bolj razmiljali, kako bi storili vojaki
podvig, ki bi imel velik moralno-politini uinek med prebivalstvom, po
leg tega pa bi eti navrgel tudi kaj oroja. Tega so partizani takrat prav zares
nujno potrebovali, vendar jim je bilo jasno, da ga bodo mogli dobiti le pri
sovraniku. Treba je bilo torej poiskati dobro prilonost za akcijo.
Pri tehtanju ve monosti je priel oroar Sreko Preelj, kije dobro po
znal teren okoli Novega mesta, s predlogom, da bi napadli italijansko
patruljo, ki nadzoruje elezniko progo od Kandije do Birne vasi. Ker je
bila v septembru in oktobru 1942 na tem odseku dolenjske eleznike proge
le ena takna akcija, so se laki vojaki pri tem opravilu obnaali e kar pre
ve povrno. Tudi razmere v naravi so zaradi dolge in lepe jeseni omogo
ale prikrit dostop do prostora, kjer naj bi napad izvedli. Ker je bil predlog
vabljiv, je obveevalec Mirko Pirc-Miki dobil nalogo, naj zbere potrebne
podatke o sovranikovi patrulji, predvidi kraj in as napada ter izbere var
no pot, po kateri bodo borci prili do mesta akcije in nazaj v tabor. S to ob
veznostjo je odel Miki za nekaj dni na teren.
Med opazovanjem in preverjanjem dobljenih podatkov je ugotovil, da
teje italijanska patrulja, ki nadzoruje omenjeni odsek eleznike proge,
okrog deset mo, oboroenih s pukami in pukomitraljezom. Iz Kandije
proti Birni vasi je v tistih dneh odhajala okrog 7.30. Kot najbolj primeren
kraj za napad je Pirc predvidel progovni usek pod vzpetino, na kateri je sa
mevala znana gostilna Na hribu ali (po domae) Pri Mrvaiju. Obdana
z redkim gozdom je stala na griku med progo in cesto, ki iz Novega mesta
pelje sko.zfi Velike krjane proti Beli krajini. Tik pod njo pride eleznika
proga iz priblino 25 metrov dolgega in 6 metrov globokega useka ter
nadaljuje proti predoru pod Ruper vrhom. Taje bil pomemben opozorilni
objekt za primer, da bi vlak nepriakovano pripeljal iz smeri Birna vas. Do
izbranega prostora se je iz Toplike doline moglo priti po gozdu, pa tudi

176

Od redova zaseda pod Mrvaijem

okoli useka eleznike proge pod Mrvaijem je obdajal bukov gozd. Sprio
tople jeseni sta bila v njem e vedno do meter visoka praprot in robidje.
Za as napada je obveevalec Mirko Pirc predvidel nedeljo, 25. oktobra
dopoldne. V ei vasi so se zaitniki OF obvezali, da bodo poskrbeli za
prehrano borcev pri njihovem odhodu na akcijo in pri vrnitvi z nje.
Ni bilo k^j pomiljati. Sestavili o desetino prostovoljcev, poveljstvo
nad i\jo pa je prevzel komandir 1. ete Anton Strah-Srp. Oddelek je 24. ok
tobra pred mrakom zapustil tabor pod Brezovo rebrijo in z nojo priel v
eo vas. Po veerji in krajem poitku seje hitro in varno prepeljal s olni
na desno stran Krke ter mimo Prapre nadaljeval pot do krjan pod mi
helom, kamor je priel e pred jutrom. V gozdu pred to vasjo je imel dalji
poitek, med katerim so si vodje skupine ogledali teren in doloili zasedbo

177

poloajev. Priblino ob 10. uri so se vsi primaknili k elezniki progi in raz

poredili po robu useka; le trojka s pukomitraljezom je la ez progo, od
koder naj bi posegla v boj ali v primeru potrebe od tam krila umik. Tako
razporejen je bojni oddelek odreda priakal italijansko patruljo; prila je z
veliko zamudo in je tela 10 mo.
Ko se je skupina sovranikovih vojakov po progi pribliala zasedi na kakih
deset metrov, je komandir Strah dal znamenje za ogenj. Toda odredov mit
raljez se ni oglasil hkrati s pukami, ker je odpovedal e pri prvem naboju.
To je zadoalo, da so se Italijani zavedeli poloaja in se organizirano zoper
stavili. Zaetno skromno streljanje partizanov so izkoristili za takojen od
govor s pukami in e posebno za oster nastop svoje strojnice. In kmalu je
italijansko oroje preglasilo partizansko.
Po desetih minutah obstreljevanja, v katerem so sicer imeli borci polo
ajno prednost, je e postalo jasno, da bodo Italijani prej dobili pomo, kot
pa odredovci dokonali akcijo. Zato je eden od izkuenejih partizanov po
zval tovarie v naskok; borci so se kot en mo dvignili iz zaklonov in se po
gnali nad sovranika v useku. Taje prepaden dvignil roke k vdaji; le vojak
pri strojnici je divje streljal, dokler ni bil zadet in mrtev obleal na progi.
Z utianjem njegove strojnice je mnoino streljanje prenehalo in kmalu
zatem so padli zadnji streli.
V
napadu je bilo ubitih pet okupatorjevih vojakov, eden je obleal ra
njen, druge pa so zajeli. Tik prek naskokom na sovranika je smrtno zadet
padel tudi komandir Strah. Sesedel seje, kakor bi se med streljanjem ule
gel, zato ni bil v prvem trenutku na to nihe posebej pozoren. Sele med
zadnjimi streli so borci ugotovili, daje njihov priljubljeni komandir mrtev.
Za trenutek je nastala tesnoba, nato pa gaje nekaj borcev odneslo globlje
v gozd. Od drugih ni bil nihe ranjen.
Takoj po zadnjih strelih so borci pobrali vse nasprotnikovo oroje in
strelivo, poleg enega pukomitraljeza e 8 puk, eno pitolo, okrog 300 na
bojev, ve ronih bomb in razno vojako opremo. Vsi ujetniki so morali od
loiti obleke, ele nato so smeli oditi nazaj v svojo postojanko. Ker je med
pobiranjem vojnega plena e prila vest, da napadenim prihaja pomo z derezinami, borci niso mogli padlega komandiij a odnesti in ga pokopati drug
je.*
Bojna skupina odreda je zapustila poloaje, prekoraila cesto Novo
mesto-Birna vas in brez poitka prila do gozda nad Prapreami, kjer je
ostala do noi. V temi se je med Jurko vasjo in Zalogom spet prepeljala s
olnom na levi breg Krke, odla v eo vas na veerjo in se naslednjega
dne dopoldne vrnila v etni tabor.33
Napad pod Mrvarjem je bil z vojakega vidika pripravljen in izpeljan ze
lo smotrno. Zbrani in pretehtani so bili vsi potrebni izhodini podatki, na
katere seje oprl potek te akcije. V skladu z vojakimi pravili so li borci do
mesta napada, temu je sledil uvodni skupni ogled poloaja, kije prispeval
*
Italiani so ga kmalu nali in naslednji dan pokopali v zapuenem delu pokopalia v mi
helu pri Novem mestu. Po vojni so bili njegovi zemski ostanki prepeljani v domai kr^j.

178

Anton Strah-Srp

k pravilni razporeditvi motva, juri pa je bil ukazan in enotno izvren ob

pravem asu. Pobrali so vse sovranikovo oroje in ga brez nezgod prinesli
v tabor, prav tako vojako opremo in osebne stvari junako padlega ko
mandirja.
Razmerje 1: 5 med akcijo izloenih v korist partizanov je imelo za os
vobodilni boj posebno ugoden vojaki in politini pomen. Novica o uspeni
partizanski zasedi pred mihelom pri Novem mestu je kmalu mono od
jeknila med prebivalstvom. Ovrgla je sovrano, zlasti belogardistino pro
pagando, da so partizani bili med italijansko ofenzivo unieni, in potrdila
njihovo ponovno navzonost v predelih, ki so jih bili Italijani e vekrat
preiskali. Potrdila je tudi bojno mo osvobodilnega gibanja in njeno uin
kovitost, zlasti pa dokazala trdno pripravljenost in odlonost slovenskega
naroda, da nadaljnje oboroeni boj proti okupatorju do konne zmage.
O uspehu zasede pri Novem mestu so 1. novembra poslali poroilo glav
nemu poveljstvu lani njegovega namestnitva, naslednji dan pa tudi ko
mandant odreda. eprav italijanskih poroil ni, to ne zmanjuje splone
ocene, daje to bila najuspeneja vojaka akcija obnovljenega odreda v je
seni 1942.34

Ukinitev 2. bataljona
Dan po zmagoviti akciji na elezniki progi pred mihelom pri Novem
mestu je poveljstvo nad 1. eto 2. bataljona odreda, kije takrat tela okrog

179

55 bork in borcev, prevzel-njen vodnik Avgust Poganik-Gustl. Kljub novo

ustanovljeni belogardistini postojanki na Ajdovcu je eta e naprej ostala

na irem obmoju tega krsya. Dotedanje vekratno prestavljanje tabora je

zdaj omejila na dva oja prostora, med Goriko vasjo in Brezovo rebrijo, ter
na trikot Zakoki hrib-Kamenski hrib-k. 511 (nad Strao).35 Najvekrat pa
je taborila pod koto 509 (vzhodno od V. Lipovca), pol ure vstran od Brezove

rebri, nad potjo, ki iz Strae pelje k Ajdovcu. Od tod je nadzorovala sov

ranikove premike po glavni cesti ob Krki ter poteh, ki peljejo v vse veje
kraje severno od Soteske.
Obvladujoi poloaj je bil precj blizu naselij v dolini, kar je omogoalo
nujno zvezo s civilnim ivljenjem. Na zanesljivih domovih so se lahko os
krbovali s hrano, z oblaili, zdravili, obvestili in sploh z vsem, kar je v trdih
vojnih razmerah nujno potreboval tudi slovenski partizan. Blizu je morala
biti tudi voda, te pa v okolikih zidanicah ni manjkalo.
Najve motva je eta imela v kronih bojnih patruljah. Te so se sree
vale na pol poti, dale vstran od tabora, na obutljivih mestih blizu sovra
nikove postojanke. V zasede so borci odhajali proti Strai in uemberku,
obveevalci pa do Mirne pei, vekrat tudi do Trebnjega. eprav italijan
ski vojaki iz Soteske in Strae niso istili strmih poboij okrog svojih po
stojank, kjer se je eta zadrevala, so borci morali paziti, da se ne odkrijejo
topnitvu v Vavti vasi.
Na opisanem prostoru je nekaj naslednjih tednov poteklo tej eti odreda
brez omembe vrednega sreanja s sovranikom. Njen koledar iz tistih dni
kae, da je bila preteno zaposlena kot zveza med dolino Mirne in Koev
skim Rogom oziroma kot etapno postajalie med ryima. V polnem obsegu
je prevzela naloge uniene FYate. Poleg skupin, ki jih je sama spremljala,
so se ob njej ustavljali partizani na prehodu, ranjenci, kuriiji in terenski po
litini delavci.
V
petek, 30. oktobra 1942 seje ob njej nad Strao mudil referent za zve
ze pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih et inenir Lojze RojecMiha T., ko je utijeval zvezo od kurirske postaje TV Rog do TV Mirna pe.*
Kom^j dva dni zatem je do nje prilo namestnitvo glavnega poveljstva z
Jakom Aviem na elu. Ti tovarii so prosti as izkoristili za vojako-politini pouk in pogovor z borci. Oba obiska sta napisala lepo oceno o delu
enote in njenih kadrov.36
Poleg priznanj za vojako vedenje so ohranjena tudi dokazila o delu
odredovcev organiziranih v partiji. Tiste dni je bilo v njej osem lanov in
est kandidatov partije ter ve skojevcev. Organizirani so mono pomagali
pri vojaki in politini vzgoji drugih borcev. O pomembnejih vpraanjih
so najprej razpravljali v stiku s lani tamkajnjega okronega komiteja, ki
so se med pripravami za zimsko partizansko ofenzivo vekrat ustavili ob
tej odredovi enoti. Takno sodelovanje med terenskimi politinimi delavci
*
TV je bila okrsyava za terenski vod oziroma kurirsko postEgo. Do takrat je e bila vzpo
stavljena kurirska pot od Ljubljane do hrvake meje. Potekala je prek TV postaj Stina-Mirna-Hmeljnik-Mima pe6-Rog-Metlika. Z izjemo TV Hmeljnik in Metlika so vse druge postaje bile
na operacijskem obmoju odreda.

180

in vojsko je jasno doloila tudi okronica CK KP Slovenije z dne 17. no

vembra 1942. Pri tem je zlasti opozaijala na znamenja nekakne zimske
omrtvelosti po mar\jih enotah ter mobilizirala proti temu ves partijski apa
rat med partizani in terenskimi aktivisti.37
Ko je glavno poveljstvo ocenilo, da je slovensko osvobodilno gibanje
prebolelo obdobje, ko so po njem udarjale zdruene sile okupatorja in do
maih izdajalcev, ter da prihaja obdobje novega bojnega poleta osvobodil
nih sil, je zaelo pospeeno pripravljati protiofenzivo preurejenih partizan
skih enot.* Taje bila napovedana z odlokom z dne 25. novembra 1942.
Da imprej in izdatno okrepi manevrske brigade za zaetek partizanske
protiofenzive, je v zadnjih dneh novembra 1942 namestnitvo glavnega po
veljstva, ki seje takrat zadrevalo ob Cankarjevi brigadi pod Gorjanci, od
redilo, da se preuredita tudi oba dolenjska odreda, Zapadni in Vzhodni. Ve
ina njunega motva in oroja je bila namenjena brigadam, obenem pa je
bilo ukazano, da se nekoliko spremeni meja njunih operacijskih obmoij in
soasno zamenjajo ete na tistih prostorih.
tab odreda je bil okrog 25. novembra 1942 obveen samo o tem, da
naj zbere in polje v Gubevo brigado za dve eti dobro oboroenih borcev.
To je takoj sporoil svojemu 2. bataljonu in zahteval njegov dele.
Po prejemu tega obvestila seje okoli 27. novembra zaela v taboru pod
Brezovo rebrijo pripravljati skupina okrog 25 borcev iz ete komandirja
Avgusta Poganika-Gustla, ki n^j bi se javila tabu odreda pri Tihaboju in
vkljuila v manevrsko enoto. V njej so bili en politini delegat, en vodnik,
ena bolniarka-medicinka, en pukomitraljezec in okrog 20 drugih borcev,
med njimi trije lani in trije kandidati partije ter 9 skojevcev. Devetindvaj
setega novembra seje skupina poslovila in odla na pot, ez dva dni pa jo
je politini komisar ete Franci Puh-Rob pripeljal v odredov tabor pod Za
loko.39
Tistim borcem 2. odredovega bataljona, ki so ostali pri Brezovi rebri, pa
je kmalu postalo jasno, zaksg je njihov oddelek odel k tabu odreda, od
koder neg bi odel v brigado. Komaj nekaj ur po odhodu politinega komi
sarja Francija Puha in skupine so namre v njihov tabor prili kurirji TV
Rog in jim povedali, daje 27. novembra padla najmoneja belogardistina
postojanka v Beli krajini - Suhor.** Uniili da so jo skupaj slovenski in hr
vaki partizani.
*
Nart partizanske protiofenzive, ki je bil napisan nekaj pozneje, kot se je zaela, je odredil
glavne smeri in izhodine napade enot ter predvidel tudi naslednje akcije na operativnem ob
moju odreda: najprej uniiti sovranikove postojanke v Mirenski dolini ter s tem okrepiti zaledni
prostor cone med reko Krko in okupacijsko razmejitveno rto; zatem odpraviti bele postojanke
na Primskovem, v dolini Temenice in na Polici, kar bi ustvarilo pogoje za uspeno napadanje e
leznike proge od Ljubljane do Trebnjega.38
** Bela postojanka na Suhorju je bila ustanovljena v prvi polovici novembra 1942. tela je 120
mo. Poveeval ji je kapetan Dobrivoje Vasiljevi s tabom, v katerem je bilo 12 ljudi. Ob napadu
partizanov nanje je bilo v postojanki e 39 italijanskih faistinih vojakov.40
Ta tevilno mona sovranikova postojanka ob cesti Novo mesto-Metlika je zelo ovirala
prehod med Belo krajino, Gorjanci in umberkom. Kljub tevilnosti, ali pa morda prav zato, je
bila slabo utrjena, njena posadka pa slabe bojne sestave.4' Zato je namestnitvo glavnega povelj-

181

France Miheli, Logor, 1944, li

norez

Isti dan kot novica o zmagi na Suhoiju sta k Brezovi rebri prila 1. in
3. bataljon Tomieve brigade. V naslednjih nekaj dneh sta se kar trikrat
spopadla z ^jdovkimi belogardisti, ki so pri tem izgubili est mo.
Posebno pozornost borcev 1. ete odredovega 2. bataljona je okrog 5.
decembra 1942 vzbudila novica, daje tiste dni la mimo njihovega bivalia
skupina, v kateri so bili lani namestnitva glavnega poveljstva slovenskih
partizanskih et in veje tevilo oficiijev vrhovnega taba NOV in PO Ju
goslavije.* Ti so 3. decembra 1942 imeli sestanek s lani taba brigade Tostva sklenilo, dajo unii. S tabom hrvake 2. operativne cone, kije bil v bliini, so se dogovorili
za skupen nastop v akciji; v ta namen so 25. novembra ustanovili enotno poveljstvo za brigado
Ivana Cankaija, hrvako 13. udarno brigado ter 2. in 3. bataljon Vzhodnodolergskega odreda.
Med bojem, ki je trajal vso no na 27. november 1942, je bila sovranikova postojanka
popolnoma uniena. Nasledili dan so ji belogardistine in okupatorjeve enote zaman poskuale
pomagati. Skupino 770 vojakov generala Ceruttija so partizani hrvake 13. proletarske udarne bri
gade Rade Konar priakali v zasedi in ji prizadejali velike izgube. Ta okupatoijeva skupina je
imela okrog 24 mrtvih in 18 rargenih.
Na Suhorju so belogardisti imeli 16 mrtvih in 23 ranjenih, 91 pa so jih partizani ujeli. Na ita
lijanski strani je bilo izloenih 73 vojakov.42 Za partizansko stran se ve, daje imela 2 mrtva in 8
ranjenih. Med zaplenjenim orodjem so bile tudi dve teki in tiri lahke strojnice.43
*
Za okrepitev poveljstev slovenskih partizanskih enot je vrhovni komandant narodnoosvo
bodilne vojske Jugoslavije Josip Broz-Tito poslal 12 izkuenih oficiijev. Na dan unienja sovra
nikove postojanke na Suhorju jih je k zdruenemu operativnemu poveljstvu slovensko-hrvakih
enot pripekal naelnik vrhovnega taba Arsa Jovanovi. Z njim so prili Radomir Boovi, Petar
Brajovic', Mile ubri, Predrag Jevti, Zdravko Jovanovi, Mile Kilibarda, Aleksandar Maijano-

182

neta Tomia in Matije Gubca. eprav borci odreda o pomenu in namenu

potovanja teh ljudi niso niesar vedeli, je njihov prihod v Slovenijo sproil
ivahna ugibanja o bliajoih se dogodkih.
Dan po sestanku taba Tomieve brigade s lani namestnitva glavne
ga poveljstva je obveevalec 2. bataljona odreda Mirko Pirc prejel nalogo,
da proui ter skicira utrdbe in teren okrog belogardistine postojanke na
Ajdovcu. S soborci je delo pravoasno opravil in pri tem ugotovil, da sov
ranik e ni mono utijen ter da se zanaa na obvladujoi poloaj postojan
ke in na bliino posadke v uemberku.44
Ker je s prihodom Tomievih bataljonov postala oskrba s hrano teka,
obenem pa je zaradi zmrzali zaelo primanjkovati vode v okolikih zidani
cah, je komandant Avgust Vovk med 5. in 7. decembrom 1942 peljal 1. eto
do Podstenic, misle, da je tam oboje bolj zagotovljeno. Toda bilo je e
mnogo teje, zato ni bilo drugega izhoda, kot da se vrnejo na levi breg Krke,
pod Brezovo reber. Pri odhodu so se eti komandirja Avgusta Poganika
pridruili tirje borci iz 2. ete in bolniarka Minka Lampi-Nataa. Ko je
ta enota prila 10. decembra spet v stik s Tomievo brigado, so jo takoj
vkljuili v nart velike akcije.
Belogardistina posadka na Ajdovcu je bila v hudo napoto odredu, bri
gadam in terenskim politinim delavcem na Dolenjskem. S svojimi grozo
dejstvi seje kmalu osovraila dale naokoli. Ni udnega torej, e so mnogi
prebivalci okolikih vasi prosili partizane in predstavnike OF, nsy to zloin
sko postojanko uniijo. Za to so se e posebej zavzemali potem, ko seje zve
delo, daje bila postojanka na Suhorju e uniena.
Sicer pa so e kar od zaetka partizanske protiofenzive imele zdruene
brigade namen napasti Ajdovec. Poglaviten razlog za to je bilo unienje te
nevarne sovranikove postojanke in ponovna osvoboditev ajdovkega
podroja. Akcija je bila posebej uspena zato, ker je bila belogardistina po
sadka slabo oboroena in nevea obrambe, poloaj postojanke pa na ta
kem mestu, daje bilo okoli napada mo uspeno braniti pred morebitnim
posredovanjem okupatorjevih enot.45
Ob vrnitvi k Brezovi rebri je dobil komandant 2. bataljona odreda Av
gust Vovk-Jure ukaz, n^j sposobni del svoje 1. ete prikljui k Tomievi
brigadi, katere 1. in 3. bataljon sta prevzela zavarovanje napada na Ajdovec
na vseh dostopih k tej sovranikovi postojanki. Desetega decembra 1942
zveer sta komandant Avgust Vovk in komandir Avgust Poganik pope
ljala okrog 25 borcev na poloaje proti Strai. V dogovoru s poveljstvom ba
taljonov Toneta Tomia sta jih v podaljku njihovega levega krila razpo
redila tako, da so med kotama 560 Preloge in 559 nad Kulovimi seli nad
zorovali gozdne poti proti Velikemu Lipovcu. Na teh poloajih so ostali do
vi, Pero Popivoda, Milovan aranovi, Danilo orovi, Rjyko Tanaskovi in Svetolik Jovano
vi (kurir naelnika Arse Jovanovia).
Vsi ti so bili v bojih preizkueni poveljniki in dragocen kader v skupnih naporih za osvobo
ditev domovine. Razporejeni so bili po brigadah na Doler\jskem kot vojaki svetovalci, pomoniki
komandantov ali naelniki tabov. V Sloveniji so ostali do konca vojne in dosegli visoke poloaje.
Petero izmed njih je dalo ivljenje na slovenskem bojiu.

183

naslednjega dne opoldne. Ker sovranikove enote do takrat e niso posre

dovale, je bil napad Gubevih borcev opravljen s polnim uspehom.*
Padec Ajdovca je potrdil, da postajajo manevrske brigade z vsakim
dnem bolje organizirane, bolj iniciativne in bojevite ter da uspeno razvi
jajo partizansko taktiko bojevanja.46
Dan po zmagi Gubeve brigade na Ajdovcu je komandir Joe Murn-Pero sporoil komandantu 2. bataljona odreda Avgustu Vovku, daje njegova,
tj. 2. eta 2. bataljona, pripojena k Vzhodnodolenjskemu odredu oziroma
da ne spada ve v Zapadnodolenjski odred; o tem daje dobil tudi pismeno
obvestilo.47
e isti popoldan ali zjutrsu naslednjega dne je komandant Avgust VovkJure prejel ukaz taba odreda, da mora zaradi preureditve odreda pripe
ljati 1. eto 2. bataljona v tabor pod Zaloko. Za pohod je eta doloila pot
Globodol-Jordankal in naprej ez elezniko progo med Ponikvami in Tre
bnjem proti Mirni. Ko pa so bili 13. decembra 1942 odredovi borci e nared
za odhod, so prila sporoila, da prodira iz Trebnjega proti uemberku ko
lona Italijanov in belogardistov. Priakovati je bilo pritisk sovranika na
Ajdovec. V trenutno nejasnem poloaju se je eta odredovega 2. bataljona
primaknila k Velikemu Lipovcu, kjer je bil del Gubeve brigade, in ob
njem ostala e naslednji dan. Na pot se je spet odpravila 16. decembra in
zveer prila do Golobinjeka, kjer je prenoila. Naslednjega dne zjutraj je
poslala izvidniko patruljo proti Ponikvam, da v tistem okoliu oceni mo
nost prekoraitve ceste in eleznike proge. Ker je proti veeru tega dne na
stal med Trebnjem in Novim mestom neobiajno ivahen promet, je eta
znova prenoila pod Golobinjekom.
Naslednja dva dni so Italijani in belogardisti istili predel od Trebnjega
do Trebelnega in Radulje, to pa je eto odreda prisililo, daje ves ta as pre
bila blizu Mirne pei. ele v noi na 20. december, ko se je sovranik po
vlekel v postojanke, je krenila naprej. Brez teav je prek Jordankala, ceste
in eleznike proge pri Podbortu pod Trebnjem ter mimo Stare gore prila
20. decembra 1942 na Mirno. Po krajem poitku je e dopoldne dosegla
odredov tabor v Jelovki pod okupacijsko razmejitveno rto.49
Tako je odredov 2. bataljon po dveh in pol mesecih prenehal obstajati.
Njegova navzonost in dejavnost med dolenjsko elezniko progo ter Ko
evskim Rogom sta prispevali, da so po italijanski ofenzivi v Suhi krajini
ponovno lahko stekla partizanska pota prek Frate in Krke na obmoje Toplike doline in koevskega pogorja ter naprej proti Gorjancem in Beli kra
jini. Deloma je tudi njegova zasluga, da si bela garda na tem prostoru, kljub
*
Po dobri in pravoasni zasedbi ognjenih polosgev ter obkolitvi stavb, v katerih so bili be
logardisti, je v noi na 11. december 1942 zaela Gubeva brigada s splonim napadom na Ajdo
vec. Kmalu je zagorela ola, za njo pa e cerkev, odkoder je pukomitra\jeka trojka mono ovirala
napredovanje borcev. Do jutra so bili obvladani e belogardisti v upniu in veji del posadnega
motva, ki se je branilo v prosvetnem domu. Sovranikova posadka, ki je tela okrog 74 belogar
distov, je imela 25 mrtvih, prav toliko pa je bilo ujetih. Drugim je uspelo pobegniti iz ole prav
kmalu po zaetku partizanske akcye.
Gubeva brigada je imela 2 mrtva in 5 ranjenih.48

184

zelo moni podpori med domaini, ni mogla vzpostaviti trajneje postojan

ke in nadzora nad potmi. Trikot Novo mesto-Ponikve-Dvor je ostal e na
prej partizanski.

Dve eti v Gubevo brigado

Koje 1. decembra 1942 politini komisar ete Franci Puh-Rob pripeljal

skupino partizanov iz odredovega 2. bataljona k tabu odreda v tabor pod
Zaloko, seje tako zbralo okrog 110 odredovih borcev. To tevilo je omogo
ilo dobro izbiro motva za dve eti, ki bosta li v Gubevo brigado,
obenem pa od poveljstva odreda zahtevalo, naj nalogo opravi hitro in od
govorno. O tej odredovi obveznosti in njeni izpolnitvi je sicer ohranjen sa
mo Spisek tovariev in tovariic, ki so odrejeni za Gubevo brigado, ki
pa nam d^je dovolj podatkov za nekaj zanimivih sklepov.50
Izbor je opravil tab v prvem tednu zadnjega meseca 1942 in do 7. de
cembra sestavil konni seznam. Taje zajel 69 tovariev in 6 tovariic po raz
poreditvi (borec, vodnik, bolniarka in podobno) in organiziranosti v par
tiji, vsi pa so navedeni samo s partizanskim imenom, kot so zahtevale tak
ratne razmere.
Zbrani za brigado so bili razdeljeni v tri skupine po 23 tovariev in dve
tovariici. Vmes sta bila dva politina komisarja et, en politini delegat,
en obveevalec, est vodnikov, ena bolniarka in trije pukomitraljezci.
Organiziranih je bilo 31; 8 lanov in 5 kandidatov KP ter 18 skojevcev.
Slednji so bili enakomerno razdeljeni po skupinah. Pri vsakem borcu in
borki je bila samo z eno besedo vpisana tudi ocena: dober, pogumen, slab,
boje, priden ipd. Seznam nam posreduje imena vseh 75 zbranih, ocene pa
so navedene samo za 62 borcev; med slednjimi imata samo dva borca vpi
sano oceno boje in eden slab. To pria o izredni bojni, politini in
moralni ravni borcev, zbranih za brigado; med njimi jih je bilo namre kar
30 dalji ali kraji as vkljuenih v 2. grupo odredov, medtem ko je drugih
45 preivelo veliko italijansko ofenzivo na Dolenjskem, tako da so bili vsi
dobro preizkueni.
Posebej so pazili, da so vsi, ki so bili odrejeni za manevrsko brigado,
imeli uporabno orodje in zadovoljivo opremo, predvsem obutev. To je sicer
bilo zahtevano, vendar je odred tako ravnal vselej, kadar je poiljal borce
v brigade.
K nagovoru, ki gaje odhajajoim namenil komandant odreda Albert Jakopi-Kajtimir, so se 7. decembra 1942 zveer vsi odredovci iz tabora zbrali
pod okupacijsko razmejitveno rto, nato pa je bil skromen, a prijeten dru
abni veer. Naslednjega dne zarana je vseh 75 borcev in bork odpeljal po
litini komisar 1. bataljona Franc Ali-iro v Gubevo brigado. Ker je ta
bila med Rihpovcem in elezniko progo od Trebnjega proti Mirni pei, se
ji je odredova skupina prikljuila e istega dne. Tako je naslednjih dvanajst
185

Del prve strani izvirnega seznama tovariev in tovariic, ki jih je 7. decembra 1942 tab Zapadnodolenjskega odreda doloil za Gubevo brigado

dni bilo med Sv. Kriem pri Litiji, Mirno in entrupertom samo okrog 33
partizanov Zapadnodolenjskega odreda.

Prizadevnost Smrekarjevega bataljona pred Ljubljano

Znano je e, kako je septembra 1942 pred Ljubljano nastal tako imeno
vani Smrekarjev bataljon, s katerim je ves as njegovega obstoja razpo*
lagalo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et. Ker pa je zgodovina
zapisala to enoto kot 3. bataljon Zapadnodolenjskega odreda, je prav, da
tu navedemo nekaj podatkov, ki priajo o njegovi pomembnosti in uspe
nosti.
e kar iz prvih dni utrjevanja odredovega 3. bataljona je znanih neksg
njegovih uspenih vojakih akcij. Tako je v zaetku oktobra 1. eta koman
dirja Albina Grajzerja napravila ve napadov na belogardistine patrulje na
obmoju Bizovika, Dobrunj in Spodnjega Kalja. Pri tem je bilo ubitih 11
belogardistov ter zaplenjenega netenj oroja in streliva. V noi na 8. oktober
je komandir Gregzer spet popeljal svoje borce nad legionarje v Bizovik.
Tokrat je imel sovranik enega mrtvega in dva ranjena, pobrali pa so mu
vse oroje in opremo.
V soboto, 10. oktobra, je vdrlo na Lipoglav okrog 400 okupatorjevih vo
jakov. Tik za vasjo sojih napadli borci bataljonove 1. ete in pri tem ubili
3 vojake, sami pa so se vrnili brez izgub. V povrailni akciji je sovranik
zagal na Lipoglavu tri hie in posestvo na Razorih.51
V estih tednih postopoma oblikovani Smrekarjev bataljon je tel ok
rog 130 borcev. Okoli 20. oktobra 1942 je imel v tabu bataljona in koman
dah et naslednjo zasedbo:
komandant bataljona
politini komisar
operativni oficir
obveevalec
intendant

Ludvik Smrekar-Ludvik Zupanc

Tone uteri-Tine eleznik
Egidij Sever-tefan
Rudi Puhar-Stjenka Razin
Karel Poljanek-Marko

i. eta:

komandir Albin Grajzer

politini komisar Peter Menda-Iztok

2. eta:

komandir Tone Vrbinc-Nebome

politini komisar Tone Seek-Ante

3. eta:

komandir Ivan Kamnikar-Matiek

politini komisar Lovro Omahen-Orlov

187

specialni vod:

komandir Karel trumbelj-Milo

politini komisar Rastislav Bradakija-Rastko52

Iz poroila komandanta Ludvika Smrekarja z dne 16. novembra 1942

povzemamo, da je bilo takrat tevilno in oboroitveno stanje takno:
eta

Borcev

Puk

Pitol

1.
2.
3.

36
28
29

33
23
25

5
2
2

Pukomitralje
zov
1
-

1 (neraben)

e niso odhajale v akcije oziroma e se niso premaknile zaradi sovra

nikovega pritiska, so bile ete 3. bataljona razporejene na naslednjih ob
rambnih polonih:
1. eta:
2. eta:
3. eta:
specialni vod:

Pugled-Lipoglav-marje
Molnik-Sela-Podmolnik
Dobrurye-Pance-Polica-Javor
Razori-okupacijska razmejitvena
rta-Sostro63

Med seboj so bile stalno povezane s kuriiji, obveevalci in patruljami.

Dopoldne 19. oktobra 1942 je iz Notranjske prila brigada Toneta Tom
ia in se utaborila na rti Molnik-Pugled-Lipoglav. Takoj nato seje s ta
bom 3. bataljona odreda dogovorila za napad na bele postojanke v Polju pri
Ljubljani, Bizoviku in Dobrunjah. Predvideno je bilo, da bo 1. bataljon
Tomieve brigade napadel belogardiste v Polju, v tamkajnjem sokol
skem in prosvetnem domu; 2. bataljon bi ob podpori 2. ete 3. bataljona od
reda moral uniiti posadko v Bizoviku, medtem ko je 3. bataljon tomievcev imel nalogo opraviti z belogardisti v Dobrunjah. Slednjemu se je z mo
nejo patruljo pridruil tudi komandant odredovega 3. bataljona Ludvik
Smrekar.
Zaetek napada na vse tri postojanke je bil doloen za 22. oktober 1942
ob 1. uri. Priblievanje partizanov in obkoljevanje sovranikovih posto
jank, ki bi jih bila morala napasti 1. in 3. bataljon tomievcev, pa je bilo
predasno odkrito, zato sta se morala bataljona umakniti. V Bizoviku so
borci 2. bataljona Tomieve brigade napadli hio, v kateri je bilo zbranih
okrog 40 belogardistov. Ti so se med odporom zavlekli v kletne prostore,
ne da bi bili borci to opazili. Partizanom je zadoalo, da so sovranikovo
postojanko zagali, potem pa so se umaknili; pri tem je veina belih poceni
reila glave. Med akcijo tomievcev v Bizoviku je oddelek odredovega 3.
bataljona uniil upnie in gospodarsko poslopje pri Sv. Urhu nad Dobrunjami, ker so se vanju nameravali vseliti belogardisti.
Med temi napadi partizanov na postojanke belih ni prilo do posredo
vanja okupatorjevega vojatva. ele ez dan so prili Italijani z dvema ok

188

lepnima avtomobiloma in sedmimi kamioni v Bizovik in do Podmolnika.

Naslednji dan pa so z belogardisti pridrli tudi na Orle.
Prvo nedeljo, kije sledila partizanskim akcijam, bilo je 25. oktobra po
poldne, so tiri italijanska letala bombardirala in obstreljevala iroko ob
moje Molnika in Pugleda. Posebno hudo je bil zadet tabor 1. Tomievega
bataljona, kije pri tem imel 14 ranjencev, Smrekarjev bataljon odreda pa
enega.
Zaradi nebudnosti slednjega so 26. oktobra belogardisti neovirano prili
na Pance pri Grosupljem in pogali neksy hi. Tri dni zatem so Italijani spet
bombardirali Molnik in Pugled; Tomiev bataljon je bil spet hudo priza
det.54
e istega dne se je zaela Tomieva brigada urejati za odhod proti Do
lenjski. Ker je bilo doloeno, da ostane njen 3. bataljon nekaj asa ob 3. ba
taljonu odreda, so med oba zaasno razdelili vse ranjence, ki jih je imela
brigada ob sebi. To je obe enoti mono obremenilo. Potem ko sta 1. in 2.
bataljon Tomieve brigade v noi na 31. oktober odla, je njen 3. bataljon,
ki je takrat tel 80 borcev, takoj razporedil eno eto na Molniku, eno nad
Selami blizu Panc in eno na Pugledu. Pri tej zadrgi seje zadreval tudi tab.
e po treh dneh pa je bila 1. eta 3. bataljona tomievcev razporejena ob
3. eti 3. bataljona odreda, kot okrepitev na bojnih poloajih proti Polici in
Javoru.65
Velike obveznosti in z njimi povezani napori, premalo uspehov v boju
proti beli gardi in postopno slabanje ivljenjskih razmer zaradi bliajoe
se zime, vse to je proti koncu oktobra 1942 mono bremenilo odredov 3. ba
taljon pred Ljubljano. Niti pomo enega bataljona brigade Toneta Tomia
ni razmer kdove kako ublaila. Komandantu Smrekarju bi bili potrebni
predvsem zdravi borci in ve pukomitraljezov, za kar je nadrejene neneh
no prosil in poskual nekag tega dobiti celo pri tabu odreda. Toda ta mu
prav gotovo ni mogel ni pomagati.
Omenili smo e, da je 31. oktobra do Podlipoglava priel komandant od
reda Albert Jakopi-K^jtimir in se najprej oglasil v tabu Smrekarjevega
bataljona. Predvsem je prihajal s pronjo, da bi bataljon odstopil eno eto
za zavarovanje stike okrone tehnike, ki so jo vse bolj ogroali belogardi
sti. ez tiri dni pa je Edvard Kardelj prek Ludvika Smrekarja sporoil ko
mandantu odreda Albertu Jakopiu, da pronji, kot je e znano, ni mo
ugoditi.
Prvi dnevi novembra so borcem odredovega 3. bataljona potekali v po
stavljanju skromnih in neuspenih zased proti Italijanom in belogardistom.
Tako je bilo vse do 5. novembra, ko se jim je ponudila prilonost za uspeno
akcijo. Tega dne se je zaseda borcev vraala s poloajev med Staro vasjo
in Polico skozi Pance, kjer je zvedela, da je maloprej zapustilo vas okrog
60 belogardistov, ki so s seboj odpeljali tudi dve simpatizerki OF. Borci so
se pognali za njimi, jih pri vasi Dole napadli s pukami in strojnico ter obe
enski osvobodili.66 Ker je bilo priakavati, da se bodo beli naslednji dan
vrnili ponju, so jim borci nastavili pri Pancah zasedo.

189

Sovranik je drugi dan res priel, a zelo previdno. e pri prvih strelih
odrdovcev so se belogardisti umaknili v bunkerje, ki so bili ostali od ve
like italijanske ofenzive, nato pa je ve kakor eno uro trajalo pukarjenje.
Po poroilu komandanta Ludvika Smrekarja so imeli belogardisti iz posto
janke na Polici prvi dan pet do sedem mrtvih, naslednji dan pa enega
mrtvega, obakrat pa tudi ve ranjenih.57
V soboto, 7. novembra 1942 zveer, je la bojna patrulja odredovega 3.
bataljona v Zgornji Kaelj, da bi ujela enega izmed organizatorjev bele gar
de. Ker ga v zasedi ni doakala, seje ponj odpravila kar na njegov dom. Za
radi naprevidnosti partizanov pa so se trije oboroeni belogardisti uspeno
upirali iz hie ter pri tem ubili enega in ranili pet borcev; drugi so se morali
umakniti.
Prav tega dne je na operacijsko obmoje odredovega 3. bataljona spet
priel 2. bataljon Tomieve brigade. Spodbujena s to okrepitvijo sta se
vodja baze CK pri Podlipoglavu Joe Mokri-Ciril in komandant bataljo
na Ludvik Smrekar naslednjega dne dogovorila s komandatom Albertom
Jakopiem-Kajtimirom o napadu na Polico. Vodenje akcije je bilo zaupano
komandantu odreda, ki neg bi v ta namen dal na voljo e odredov 1. bata
ljon. Ker pa je menil, da bi to nevarno oslabilo zavarovanje predela med
ateem in Mirno, je Jakopi ponudil za akcijo le eno, dobro opremljeno
eto 1. bataljona odreda.58 Nato seje komandant Jakopi takoj odpravil naz^j v tab odreda.
Po prihodu v bliino Ljubljane seje 2. bataljon tomievcev utaboril
najprej ob vznoju Pugleda, njihov 3. bataljon pa pripravil na odhod. V no
i na 9. november je 3. bataljon Tomieve krenil proti Mokrcu in s seboj
vzel ranjence, ki jih je brigada deset dni prej pustila pri odredovem bata
ljonu. Njegove poloaje so zasedle ete 2. bataljona brigade.
Med 10. in 16. novembrom je imel odredov 3. bataljon naslednje akcije:
V noi na 11. november je 1. eta zagala prosvetni dom v Sostrem, ker
so se vanj hoteli naseliti belogardisti; le-te so naslednji dan napadli borci
blizu pogoria.
Dvanajstega novembra je na Pance prilo 80 belih s karabinjerji; tam so
presenetili zasedo 3. ete, pri kateri seje ravno takrat mudil komandant ba
taljona Ludvik Smrekar. Zaseda je dve uri odbijala napad ter prizadejala
sovraniku mrtve in ranjene, borci pa so imeli enega ranjenega.59
Tri dni zatem je oddelek 1. ete skupaj z bojno patruljo 2. bataljona
Tomieve brigade napadel belogardiste na utrjenem Sv. Urhu. Koman
dant odredovega 3. bataljona Smrekarje o tej akciji poroal, da so imeli
sovraniki 4 mrtve ter 4 do 5 ranjenih, medtem ko so se odredovci vrnili
brez izgub.60
Kljub dogovoru s komandantom odreda Albertom Jakopiem-Kajtimi
rom pa do napada na Polico ni prilo, ker je tab odreda odpovedal tudi
udelebo 1. ete 1. bataljona. To je sporoil politini komisar odreda Joe
Malnari-Krievski, ko je 15. novembra 1942 priel na bazo CK pri Podli
poglavu. Odpoved je tab utemeljeval z nujno navzonostjo vseh odredovih et pod okupacijsko razmejitveno rto od Primskovega do entruperta,

Albin Grajzer, narodni heroj

kajti pretila je nevarnost, da bi ta predel zasedli belogardisti. Tudi je menil,

da je sovranikova postojanka na Polici e preve utrjena, sag da je v njej
prek 200 Italijanov in belogardistov, ki so si zgradili pravcato trdnjavo.61
Da je bila ta presoja takrat precj stvarna, se je kmalu potrdilo.
Kljub zaposlenosti z akcijami proti beli gardi so borci odredovega 3. ba
taljona nali as za politino izobraevanje in vojako urjenje. Od njegove
ustanovitve do 16. novembra so imeli 12 vojakih in 4 politine ure. Poleg
tega so od 8. do 16. novembra imeli lani partije 6 sestankov.62 e od na
stajanja bataljona, vsekakor pa proti koncu novembra 1942 je bila partija
v njem mono zastopana, s^j je imel 40 lanov, 8 kandidatov in 19 skojev
cev.
V
drugi polovici novembra je imel Smrekarjev bataljon pred Ljublja
no e naslednje pomembneje stike s sovranikom:
17. novembra: stalna zaseda 3. ete je na poloajih pri Polici skupaj z
borci 2. ete 2. bataljona Tomieve brigade napadla pri Stari vasi vejo
skupino Italijanov, ki so pri tem imeli, po prievanju oividcev, nekaj
mrtvih in 6 ranjenih;
20. novembra: borci 3. ete so spet uspeno napadli sovranika, tokrat
belogardiste pri Polici, ki so pri tem imeli 4 mrtve;
21. novembra: vse tri ete odredovega 3. bataljona so doivele sovra
nikov napad; zasedo 1. ete so nad Sostrim presenetili Italijani in belogar
disti, ostali del ete pa pregnali iz Podlipoglava; 2. eta seje okupatorju, ki

191

je predtem napadel njeno zasedo pri Podlipoglavu, izognila, medtem ko je

3. eta odbila Italiane, ki so hoteli napasti njen tabor; vir teh podatkov ne
navaja izgub;
22.
in 24. novembra: ve kakor tiso Italijanov in belogardistov, oprem
ljenih z minometi in lahkimi topovi, je hgjkalo Molnik, Lipoglav in Pugled
ter od Javora na italijansko-nemki razmejitveni rti do Grosupljega; 1. in
2. eta sta se jim uspeno izmikali, medtem ko je 3. eta obranila svoj tabor
nad Pancami, ki ga je sovranik trikrat naskoil;63
26. novembra: Italijani so nenadoma spet napadli 3. eto, ki seje zaradi
hudega pritiska morala umakniti; sovranik je njen tabor zagal, nato pa ga
e obstreljeval s topovi;64
28. novembra: na Javorje prilo okrog 25 belogardistov; tam jih je na
padel oddelek 3. ete odredovega bataljona in ene ete 2. bataljona tomievcev; iz kritinega poloaja so se beli umaknili prek okupacijske razme
jitvene rte.66
Izgub borcev v spopadih dne 22., 24., 26. in 28. novembra poroevalec
ne omenja, a drugih virov ni.
Podobno kot v mesecu novembru je ivljenje odredovega 3. bataljona
potekalo tudi v prvih dveh tednih decembra 1942. Vselej, ko ni bilo vejih
bojev ali premikov, so r\jegovi borci izpolnjevali dneve z zasedami, manj
imi napadi ali spopadi s sovranikom, s preskrbovalnimi akcijami v iro
kem okoliu Ljubljane, z vzdrevanjem zvez z Ljubljano in opravljanjem
raznovrstnih nalog. Pri izpolnjevanju teh dolnosti so bili nenehno okrog
Sostrega, Lipoglava, Police, Panc, Bizovika, Dobrunj, Kalja in drugih kra
jev med dolenjsko elezniko progo do Grosupljega in okupacijsko razme
jitveno rto do Javora. Z vse vejim naporom so se morelli upirati nenehno
naraajoi moi bele garde.
Po poroilu bataljonskega obveevalca Rudija Puharja z dne 22. no
vembra 1942 so na operacijskem obmoju odredovega 3. bataljona imele
bele postojanke naslednje tevilo mo: v Polju 200, v Bizoviku 80 do 100,
v Dobruryah okrog 30 in na Polici 80. Tem so italijanske posadke dajale iz
datno podporo, saj so tele v Zalogu 100, v Vevah 50, na Rudniku 23, v
marju okrog 150, v Grosupljem 50 ter v kofljici in na Lavrici 200
vojakov.66
V
zadnjih dneh novembra se je na bazi pri Podlipoglavu zadreval ko
mandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et Ivan Maek-Matija. Ob tej prilonosti je poslal politinemu komisarju glavnega poveljstva
Borisu Kidriu poroilo in opozoril na napake borcev Smrekarjevega 3.
bataljona v vojakem pogledu; potrjevala jih je vrsta neuspelih akcij na po
stojanke in skupine belih.67 To je opozorilo, da bo treba storiti primerne uk
repe, predvsem za boljo organiziranost in vejo vojako uinkovitost et
odredovega 3. bataljona in prav tako bataljona Tomieve brigade.

192

Tretjega decembra 1942 je patrulja 3. ete tega odredovega bataljona

padla pred Polico v belogardistino zasedo. Sovranik jo je spustil na pet
metrsko razdaljo in ujel v navzkrini ogenj. Pri tem je bataljon izgubil tri
borce in njihovo oroje (dve puki in eno strojnico).
V
torek, 8. decembra je oddelek italijanskih vojakov iz Zaloga vpadel
v Podlipoglav. Med ropanjem po zapuenih hiah jih je napadla skupina
2. ete odredovega 3. bataljona in prisilila k umiku. Po lastnem viru so imeli
Italijani 4 mrtve in 2 ranjena vojaka.68 Nasprotnikovih izgub menda zaradi
nastopa noi niso mogli ugotoviti. tab odredovega bataljona je ob tem po
roal, da je bilo v spopadu mrtvih ve sovranikovih vojakov, dva pa sta
bila ujeta. Iz maevanja je okupator v Podlipoglavu zagal 15 hi.
Desetega decembra 1942 zjutraj je z Dolenjskega priel na Pugled ko
mandant glavnega poveljstva Ivan Maek-Matija in z njim naelnik vrhov
nega taba NOV in POJ Arsa Jovanovi ter nek^j oficiijev iz skupine, ki
jo je bil poslal vrhovni komandant Josip Broz-Tito kot okrepitev poveljni
kemu kadru v Sloveniji. Z njimi sta do taba 2. bataljona Tomieve bri
gade prila tudi Duan Majcen-Nedeljko in Niko ilih-Boris Niki, koman
dant in politini komisar te brigade. Komandant Ivan Maek in naelnik
vrhovnega taba Arsa Jovanovi sta s spremstvom takoj nadaljevala pot
proti Dolomitom, Duan Majcen in Niko ilih pa sta ostala pri 2. bataljonu.
e isto popoldne je imel tab Tomieve brigade ob sodelovanju Joeta
Mokria-Cirila sestanek, na katerem so se dogovarjali o vkljuitvi odredo
vega 3. bataljona v sestavo Tomieve brigade.69 Tako se je zaela uresni
evati zamisel komandanta Ivana Maka, da bosta na tem terenu morala
biti dva bataljona vsaj nekaj asa pod enotnim poveljstvom.
Popoldne 11. decembra 1942 je v 2. eto odredovega 3. bataljona priel
politini komisar Niko ilih in za njim 2. bataljon Tomieve brigade, ki se
mu je kmalu prikljuila e 3. eta odredovega bataljona. Zveer so skupaj
odli v akcijo na Polico, toda razen tega, da so mono obstreljevali sovra
nikovo postojanko, niso opravili niesar. Potem sta se oba bataljona vrnila
na svoje stalneje poloaje; o izgubah tako na eni kot na drugi strani ni no
benih poroil.
Dopoldne 13. decembra je bil v zvezi z zdruitvijo odredovega 3. bata
ljona in 2. bataljona tomievcev sestanek obeh njunih tabov; na njem so
se dogovorili o najvanejih organizacljsko-kadrovskih opravilih, popold
ne pa opravili preureditev na zboru obeh bataljonov. Drugi bataljon Tom
ieve brigade seje s tem poveal na 170 ljudi.70

VIRI

' Prispevek: Joe Slapniar-Jot.

Lado Ambroi - N ovij an. Gubeva brigada, str. 59 in 60; v nadaljnjem: Ambroi, Gubeva
brigada.
3 Poroilo taba 1. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda z dne 10. oktobra 1942, Zbornik
VI-4-61; poroilo taba Vzhodnodolenjskega odreda z dne 15. oktoba 1942, Zbornik VI-4-63.
2

193

4 Poroilo okronega komiteja KPS Novo mesto z dne 19. novembra 1942 centralnemu ko
miteju KPS, Dokumenti LRS 4, dok. 74.
5 Ustna izjava: Alojz Grar-Mitja tajercu
6 Poroilo namestnika politinega komisaija glavnega poveljstva z dne 21. oktobra 1942,
Zbornik VI-4-65.
7 Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 323; v nadaljnjem: Hudales, Obina Trebnje
v NOB.
8 Ambroi, Gubeva brigada, str. 117.
9 Poroilo komisije glavnega poveljstva z dne 11. novembra 1942, Zbornik VI-4-81.
' Prispevek: Franc Koamelj-Dime.
11
Naredba glavnega poveljstva in izvrnega odbora Osvobodilne fronte z dne 30. oktobra
1942, Zbornik VI-4-73.
'2 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 2. novembra 1942 glavnemu poveljstvu,
Zbornik VI-4-76; prispevek: Milan Meguar-Borut.
13 Prispevek: Joe Jane-Pepe.
14 Naredba glavnega poveljstva z dne 28. oktobra 1942, Zbornik VI-4-69.
16 Prispevek: Alojz Bele-Tiko.
16 Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 347.
'7 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
18 Direktiva glavnega poveljstva z dne 1. novembra 1942, Zbornik VI-4-74.
19 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 2. novembra 1942 glavnemu poveljstvu,
Zbornik VI-4-76.
20 prav tam.
21 Joe Levstik-Vid, Izvajanje agrarne reforme med NOB na Dolenjskem, Borec 1972-8/9,
str. 421.
22 Iz kronike Mirne na Dolenjskem, last krajevne organizacije ZB Mirna.
23 Obvestilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 12. novembra 1942 tovarikemu tabu
Vzhodnodolenjskega odreda, A CK ZKS t. 5644.
24 Prispevek: Alojz Bele-Tiko; po spominu avtoija.
25 Razporeditev policije in oddelkov MVAC na teritoriju, ki ga je nadzorovala pehotna divi
zija Isonzo v decembru 1942, Vojno zgodovinski intitut JA, arhiv italijanske 2. armade, film
109, posnetek 127.
26 Razporeditev podrejenih ustanov in enot vije komande oboroenih sil Slovenlja-Dalmacija 1. novembra 1942, Zbornik XIII-2-117.
27 Poroilo namestnika politinega komisaija glavnega poveljstva z dne 21. oktobra 1942,
Zbornik VI-4-65.
28 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
29 Franek Saje, Belogardizem, druga izdaja, str. 467.
30 Tina upani, Frata, str. 57, zbirka Dokazi, Borec 1962; prispevek: Maijan Hoevar-Murat.
31 Poroilo namestnitva glavnega poveljstva z dne 22. oktobra 1942, Zbornik VI-4-66.
32 Poroilo 2. ete Zapadnodolenjskega odreda z dne 12. decembra 1942 tabu Vzhodnodo
lenjskega odreda, A CK ZKS t. 5616.
33 Prispevek: Mirko Pirc-Miki in Stane idan.
34 Direktiva glavnega poveljstva z dne 1. decembra 1942, Zbornik VI-4-74; poroilo komisije
glavnega poveljstva z dne 11. novembra 1942, Zbornik VI-4-81.
36 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
36 Poroilo komisije glavnega poveljstva z dne 11. novembra 1942, Zbornik VI-4-81.
37 Okronica centralnega komiteja KPS z dne 17. novembra 1942 partijskim organizacijam
na terenu in v vojski; Jesen 1942 v Sloveniji, korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidria,
Ljubljana 1963, dokument 143, v nadaljnjem: Jesen 1942.
38 Navodila glavnega poveljstva z dne 12. januaija 1943 tabu Dolenjske operativne cone,
Zbornik VI-5-12.
39 Seznam tovariev in tovariic, ki so bili poslani iz Zapadnodolenjskega odreda v brigado,
A CK ZKS t. 5649; prispevek: Franci Puh-Rob.
40 Ambroi, Cankaijeva brigada, str. 61.
4' Lado Ambroi-Novljan, Partizanska protiofenziva, str. 224; v nadaljnjem: Ambroi,

194

Partizanska protiofenziva; NOV na Slovenskem, str. 392.

42

Ambroi, Cankarjeva brigada, str. 66

Poroilo taba 13. hrvatske udarne brigade Josipa Kraa z dne 3. decembra 1942 o na
padu na Suhor, Zbornik VI-4-116.
44 Prispevek: Mirko Pirc-Miki.
45 Ambroi, Partizanska protiofenziva, str. 224.
46 Prav tam, str. 223.
47 Sporoilo taba Vzhodnodolenjskega odreda z dne 8. decembra 1942 Roki eti, A CK
ZKS t. 5529; prispevek: Avgust Vovk-Jure.
48 Ambroi, Gubeva brigada, str. 97 in 101.
49 Ustna izjava: Alojz Grar-Mitja tajerc.
50 Spisek tovariev in tovariic, ki so poslani iz Zapadnodolenjskega odreda v brigado, A CK
ZKS t. 5649.
61 Dnevnik glavnega taba NOV in PO Slovence od 1. avgusta do 16. oktobra 1942, Zbornik
VI-4, priloga 1.
52 Prispevek: Ludvik Smrekar.
63 Poroilo komandanta 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 16. novembra 1942,
A CK ZKS t. 5645.
64 Poroilo zaupnika CK KPS Joeta Mokria z dne 31. oktobra 1942 Edvardu Kardelju, Je
sen 1942, dok. 52.
68 Poroilo komandanta 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda Ludvika Smrekarja z dne
4. novembra 1942 Borisu Kidriu in Edvardu Kardelju, Jesen 1942, dok. 77.
56 Poroilo taba 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 16. novembra 1942 o akcijah
na vzhodu Ljubljane, Zbornik VI-4-95.
67 Prav tam.
58 Poroilo zaupnika CK KPS Joeta Mokria z dne 8. novembra 1942 Edvardu Kardelju
in Borisu Kidriu, Jesen 1942, dok. 100.
59 Poroilo komandanta 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda Ludvika Smrekarja z dne
15. novembra 1942 Edvardu Kardelju, Jesen 1942, dok. 127.
60 Poroilo taba 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 16. novembra 1942, Jesen
1942, dok. 138.
61 Poroilo zaupnika CK KPS Joeta Mokria z dne 17. novembra 1942 Edvardu Kardelju,
Jesen 1942, dok. 142.
62 Poroilo taba 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 16. novembra 1942, Jesen
1942, dok. 138.
83 Vojako poroilo komandanta 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda Ludvika Smre
karja z dne 7. decembra 1942, A CK ZKS t. 5648.
84 Poroilo zaupnika CK KPS Joeta Mokria dne 26. in 27. novembra 1942 Edvardu Kar
delju, Jesen 1942, dok. 179.
85 Vojako poroilo komandanta 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda Ludvika Smre
karja z dne 7. decembra 1942, A CK ZKS t. 5648.
88 Poroilo obveevalca 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda z dne 22. novembra 1942,
A CK ZKS t. 5646.
87 Poroilo komandanta glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et Ivana Maka z dne
28. novembra 1942 Borisu Kidriu o poloaju v Podlipoglavu, Jesen 1942, dok. 187.
88 Vojaka poroila S slovenskih boji, ki jih je Edvard Kardelj objavil v Slovenskem po
roevalcu dne 2. decembra 1942, Jesen 1942, dok. 197; poroilo taba 11. armadnega korpusa z
dne 9. decembra 1942 komandi 2. armadne grupe Slovenya-Dalmaclja, arhiv 11. armadnega
korpusa, film 113, fotos 617.
89 Dnevnik: Niko ilih.
70 Poroilo partijskega biroja udarne brigade Tone Tomi z dne 30. decembra 1942 o par
tijski organizaciji, Zbornik VI-4-140.
43

195

Prispevek k partizanski protiofenzivi

Prvi pogoj za uspeen zaetek partizanske protiofenzive, ki jo je glavno

poveljstvo slovenskih partizanskih et napovedalo e sredi septembra
1942, je bila ustanovitev manevrskih enot, ki bodo sposobne za velike vo
jake akcije. In bila sta potrebna samo dobra dva meseca, da so narodnoos
vobodilne enote na Slovenskem e zaele svoj neustavljivi ofenzivni po
hod.
Zmagi v Suhorju in Ajdovcu sta potrdili priakovanja, obenem pa za
stavili nove naloge. Za uspeno nadaljevanje partizanske zimske ofenzive
so bili potrebni novi in sposobni borci ter mobilizacijsko in vojako priza
devne enote v zaledju.

Organiziranost in dejavnost odreda

Po odhodu 75 borcev in bork odreda v Gubevo brigado ter med pri

pravami Smrekarjevega bataljona, da se vkljui v Tomievo brigado, je
prilo med Zapadnodolenjskim in Vzhodnodolenjskim odredom do pregrupacije et. Iz ohranjene dokumentacije zvemo, da je do tega prilo
najprej pri Vzhodnodolenjskem in ele 14 dni pozneje pri Zapadnodolenjskem odredu.
Osmega decembra 1942 je 2. eta 2. bataljona Zapadnodolenjskega od
reda prejela na Pogorelcu sporoilo taba Vzhodnodolenjskega odreda, da
je njihovemu odredu prideljena po nalogu glavnega poveljstva. Ob tej pri
lonosti je tab Vzhodnodolenjskega odreda zahteval, n^j'mu eta polje
poroilo o svojem delu v zadnjem tednu ter o stanju motva, oroja in op
reme. V zakljuku je bilo navedeno, da bo eto kmalu obiskal Joe NoseTone pan* in jo seznanil z navodili v zvezi s to spremembo.1
Dvanajstega decembra sta komandir in politini komisar 2. ete Joe
Murn-Pero in Franjo Kastelic-Don sestavila za tab Vzhodnodolenjskega
odreda poroilo in v njem navedla, da teje eta tega dne 29 tovariev in
6 tovariic ter da je med njimi 9 tovariev in ena tovariica iz drugih enot.
Med vsemi 35 pripadniki ete je bilo veliko bolnih in 13 ranjencev, ki so e*
Ob zaetku velike italijanske ofenzive na Koevski Rog je bil namestnik politinega komi
sarja 5. grupe odredov.

196

le okrevali. Vsi moki so imeli puke in bombe, tovariice pa niso imele

oroja; eta je bila brez pukomitraljeza. Glede na takno stanje stajo po
veljujoa ocenila kot vojako malo sposobno, v kulturnopolitinem po
gledu pa kot dobro razgibano. eta je imela svoj stenski asopis ter redne
politine ure in partijske sestanke.
Do 15. decembra je tab Vzhodnodolenjskega odreda poslal 2. eti, ki
jo je imenoval Roka, ve biltenov in razna navodila, s katerimi jo je opo
zoril na naloge trajnejega pomena. Med slednjimi je poudaril, da mora eta
skrbeti za prekop cest na svojem terenu, e posebno od Poljan do rmo
njic.2
Tri dni zatem je tab Dolenjske operativne cone* sporoil tabu Vzhod
nodolenjskega odreda, da mu je dodeljen sektor Pogorelec, medtem ko
spada sektor njegovega bivega 1. bataljona pod Zapadnodolenjski odred.
Ta je obsegal prostor med elezniko progo Trebnje-Novo mesto, levim
bregom Krke od Novega mesta do Kostanjevice, okupacijske razmejitvene
rte do Tria in sevniko elezniko progo do Trebnjega.
Ker je menil, daje prevzem 2. ete 2. bataljona Zapadnodolenjskega od
reda opravljen, je 19. decembra 1942 tab Vzhodnodolenjskega odreda po
slal glavnemu poveljstvu poroilo, daje odred dokonno oblikovan, ker je
vanj vkljuil enoto komandirja Joeta Muma-Pera in Franca KastelicaDona kot svojo 4. eto.
Kdaj in kako je bil Zapadnodolenjski odred obveen o pregrupaciji et
z istoasno spremembo akcijskega obmoja, ni podatkov, vsekakor pa je
za to zvedel pred 22. decembrom 1942. To potrjuje tedensko poroilo taba
Zapadnodolenjskega odreda za as od 15. do 22. decembra 1942, kjer eta
komandirja Joeta Murna-Pera ni vpisana, zato pa je vkljuena eta ko
mandirja Vinka Robka in oznaena kot 2. eta Zapadnodolenjskega odre
da. V tem poroilu je reeno, da teje 2. eta 50 borcev in 2 borki, da ima
45 puk, en pukomitraljez, 100 bomb in ve kot 4000 nabojev.4
eto sta vodila komandir Vinko Robek in politini komisar Franc
Kume-Stamenko, vodnika sta bila Ivan Medved-Johan in Adolf Gospodari-Ferdo, politina delegata Janez Kraevec in Franc Trlep, obveeva
lec je bil Ivan Majcen-Jovo, intendant pa France Jeri. Delovala je na ob
moju bivega, e omenjenega 1. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda.
Ob prestavitvi v Zapadnodolenjski odred je eta prejela od komandanta
Vzhodnodolenjskega odreda Naceta Majcna-Tarasa nalog, naj bo e naprej
*
Proti koncu jeseni 1942 je prilo na vseh velikih bojiih 2. svetovne vojne do zgodovinskih
preokretov. Sile osi Rim-Berlin-Tokio so bile zaustavljene in prisiljene v obrambne boje. Ker je
bilo priakovati nagle spremembe tudi na Balkanu in v Sredozemlju, je to prav tako zahtevalo
spremenjen nain boja na jugoslovanskem bojiu in v Sloveniji. Predvsem je bila potrebna po
veana partizanska ofenzivnost. Da to dosee, je glavno poveljstvo okrepilo brigade in razdelilo
enote v tiri operativne cone, vsako s svojim operacijskim obmojem.
Najmoneja je bila Dolenjska operativna cona, kije imela Gubevo in Cankarjevo brigado
ter Zapadnodolenjski in Vzhodnodolenjski odred. Delovala je na Dolenjskem, do eleznike pro
ge Ljubljana-Koevje.
Poveljstva operativnih con so na svojem ozemlju ukrepala samostojno in si doloala cilje ak
cij, glavno poveljstvo pa je usklajevalo njihovo dejavnost.3

197

Alojz Grar-Mitja tajerc, komandant odreda

na voljo tabu Dolenjske operativne cone oziroma brigade, ki bi prila na

njeno obmoje, ter naj pomaga novomekemu okronemu odboru OF. Za
radi tega se je vkljuila v Zapadnodolenjski odred ele v zadnjih desetih
dneh januarja 1943, do takrat pa je bila znana kot Hmeljnika eta.
Kot vemo, seje 20. decembra 1942 komandant 2. bataljona Zapadnodo
lenjskega odreda Avgust Vovk-Jure z ostankom svoje enote javil tabu
odreda v taboru pod Zaloko. Njegovo motvo je bilo takoj vkljueno v 1.
eto odreda. Taje zdaj tela 57 partizanov in 11 partizank ter je bila oboro
ena z 59 pukami, dvema strojnicama, skoraj 100 bombami in okrog 4500
naboji. Zaupana je bila Alojzu Grarju-Mitji in Francu Aliu-iru, ki sta
dotlej vodila odredov 1. bataljon. Vendar je eta v tej obliki in pod takno
komando obstajala samo nekaj dni.
Okrog 25. decembra je bila iz 1. ete odreda izloena skupina 20 borcev
z namenom, da jo v naslednjih tednih tevilno okrepijo in uredijo v odredovo 3. eto. Skupino sta prevzela Avgust Vovk-Jure kot komandir in
Rudi Burgar-Maks kot politini delegat. Ker sta bila Alojz Grar in Franc
Ali prav takrat odrejena na odgovorneje dolnosti, je v zmanjani 1. eti
postal komandir Joe Slapniar-Jot, politini komisar pa Franc IgliarBranko. Vodnika sta bila Alojz Bele-Tiko in Joe Marincelj-oo, politi
na delegata pa Velimir Kraevec-Igor in Vasilij Ocvirk-Vasja.
estiindvajsetega decembra 1942 je glavno poveljstvo slovenskih par
tizanskih et izdalo Naredbo o sestavi tabov con, brigad in odredov, ki je
prinesla spremembo tudi v tabu Zapadnodolenjskega odreda.5 Dotedanja
komandant Albert Jakopi-Kajtimir in politini komisar Joe Malnari-

198

Krievski sta bila doloena na druge dolnosti,* namesto njiju pa sta bila
za komandanta oziroma politinega komisarja postavljena Alojz Grar in
Bogomir Peri. Franc Ali-iro je bil imenovan za pomonika odredove
ga politinega komisarja. Na podlagi te naredbe je 12. januarja 1943 objavil
tab Dolenjske operativne cone odredbo o teh imenovanjih, vendar z raz
liko, daje bil za pomonika politinega komisarja odreda imenovan Avgust
Farnik-Sandi. S to odredbo sta bila v tab odreda vkljuena e Niko Mev,elj kot obveevalec in France Jeri kot intendant.
Pred iztekom januarja 1943 pa je v odredu prilo e do naslednjih kad
rovskih sprememb: Vodnika Alojz Bele-Tiko in Joe Marincelj-Zoo sta
bila prestavljena iz 1. ete, na njuni mesti je tab odreda doloil desetarja
Franca Plevnika-Voja in borca Joeta Grabljevca-Novija. Na terensko po
litino delo je odel komandir 1. ete Joe Slapniar-Jot, ki gaje na po
loaju zamenjal Avgust Poganik-Gustl, a samo za tri tedne. Koje ta odel
iz odreda, je komandir 1. ete postal vodnik Joe Grabljevec.
Ob vseh organizacijsko-kadrovskih premikih v decembru 1942 je odred
opravil naslednje manje akcije:
Dne 17. decembra 1942 pozno zveer je bojna skupina odredovcev pod
vodstvom Joeta Slapniarja-Jota, preizkuenega minerja iz velike akcije
na vlak med Birno vasjo in Urnimi seli avgusta in v Zvijavnici novembra
1942, opravila na elezniki progi med Trebnjem in Gomilo uspeno diver
zijo. V ovinku pri km 4,3 je na dveh mestih razstrelila tranice in povzroila
esturen zastoj v prometu.
Osemnajstega decembra seje oddelek 2. ete komandirja Vinka Robka
spustil do reke Krke in v Dobravi, k. 154, uniil e pripravljeno ogrodje, s
katerim so tiste dni nameravali Italijani popraviti ondotni most. Tako je bi
la za dalji as pretrgana najkraja cestna zveza med kocjanom in entjer
nejem.
Ko so 18. in 19. decembra Italijani hajkali od Trebnjega prek Trebelnega
do Radulje in nazaj, so bili borci odreda pripravljeni na poloajih od Peic
proti Tihaboju. eta komandirja Robka se je iz Klenovika pri kocjanu
premaknila v Bojnik, kjer je ostala nadaljnja dva dneva, zatem pa je odla
v vas Stara vina, pod okupacijsko razmejitveno rto, in se nastanila v Ru
parjevi zidanici.
Pred koncem leta 1942 je odred izvril tudi dve rekviziciji: 21. decembra
na Veseli gori in dan zatem na Mirni.
Ker so zaradi zime postajale razmere za bivanje v gozdu vse bolj teke,
seje odred po dogovoru z glavnim komandantom Ivanom Makom-Matijo
*
Komandant Albert Jakopi je bil odrejen za komandanta Sokega odreda, politini komi
sar Joe Malnari pa za komandanta Vzhodnodolenjskega odreda. Kd^j je Joe Malnari odel
iz Zapadnodolenjskega odreda, ni znano. Vemo le, daje 12. januaija 1943 tab Dolenjske opera
tivne cone zahteval njegov prihod v Vzhodnodolenjski odred, tiri dni pozneje pa je Joe Malnari
e kot komandant Vzhodnodolenjskega odreda podpisal dopis za Zapadnodolenjski odred. Albert
Jakopi je odred zapustil 23. januaija 1943 in odel na Primorsko. Z nji sta kot kuriqa-spremljevalca odla odredova borca Franc Oblak-Dreje in Boris Grom, ki sta prav tako ostala na Pri
morskem.

199

prestavil v vas. Med 23. in 25. decembrom 1942 so tab odreda ter njegova
1. eta in skupina komandirja Jureta postopoma zapustili tabor v Jelovki
pod Zaloko in se nastanili v blinjem Zgornjem Zabukovju, po podih in hi
ah kmetov Breznikaija, Zidarja in Blaia.

V napadu na Dob

V
programu partizanske protiofenzive pozimi 1942-43 je dobil odred
svoj prostor in svojo nalogo. Predvideno je bilo, da se njegove ete premak
nejo do rte Molnik-Lipoglav, odkoder bi nadzorovale tamkajnji predel
ljubljanske okolice,6 vendar njegov tab o tem ni bil obveen.* Ker pa je
deloval na obmoju, kjer je Dolenjska operativna cona pripravljala vrsto
napadov na sovranikove postojanke, so bile pri tem njegove ete vseeno
dobro zaposlene. Svoje naloge so v celoti izpolnile in uspeno sodelovale
e v prvih dveh nalogah tega velikega partizanskega vojakega narta.
Do zaetka zadnjega tedna v letu 1942je tab Dolenjske operativne cone
zbral na obmoju med Trebnjem in marjeto dva bataljona Tomieve
brigade med Cirnikom in Mirno, Gubevo v Rihpovcu, Gradiu in na Sta
ri gori, Cankarjevo pa na irem obmoju marjete. Zapadnodolenjski od
red je imel 1. eto skupaj z Juretovo skupino v Zabukovju blizu okupa
cijske razmejitvene rte, 2. ali Robkovo eto pa v Starih vinih nad Zagra
dom.
Toliko vojske na enem samem prostoru je napovedovalo, da se priprav
lja velika akcija, za katero so poveljstva teh enot dobila naslednje naloge:
Tomieva je morala zavarovati smer proti Trebnjemu in v svojem zaledju
razruiti elezniko progo do Mirne; Gubeva je bila doloena, da onespo
sobi elezniko progo med Mirno in Bistrico, unii faistino postojanko v
gradu Dob** in zadri sovranika v Mokronogu; Cankarjeva brigada je mo
rala ruiti eleznike naprave od Bistrice do Tria, napasti Krmelj in Tr
ie, obenem pa zadrati morebitni posredovalni pritisk vojatva z nem
ke strani.
Ker sta poznali razmere na terenu, so odredovi eti dodelili brigadam,
da bosta njihovim bataljonom pomagali pri ruenju eleznike proge, pri
napadih na sovranikove postojanke, pri zavarovanju pred morebitnim po
sredovanjem italijanskega vojatva in pri prevozu ranjencev.
*
Koje 23. januaqa 1943 Tomiev bataljon zapustil teren pri Policije poroal tabu Dolenj
ske cone, da Zapadnodoler\jski odred e ni priel in da po izjavi njegovega komandanta Kajt'mira
sploh e ni dobil tozadevne naredbe.7
** V gradu Dob, kije imel obvladujo poloaj nad dolino, imenovano Puava, je tisti as ivel
njegov lastnik grof Feliks Logotetti z druino in sluabniki. Varoval gaje vod 19 faistov, ki so
pripadali 117. bataljonu rnih srajc iz Mokronoga. Pri njih je v decembru 1942 nael zavetje in
gostoljubje tudi e omenjeni organizator bele garde, bivi entruperki upan Joe Mavsar z dru
ino. Tako je poleg vojatva bilo tiste dni v Dobu e 15 civilnih oseb.

200

tiriindvajsetega decembra 1942 je bila 1. odredova eta za as akcije v

Mirenski dolini postavljena pod komando Tomieve brigade, tab odreda
pa je eti prikljuil e skupino Avgusta Vovka- Jureta. Ko je naslednjega
dne priel Alojz Grar-Mitja v tab brigade Toneta Tomia, so se zmenili,
da bo Vovkova skupina iz 1. odredov ete prikljuena 1. Tomievemu
bataljonu za zavarovanje smeri proti Trebnjemu, medtem ko bo odredova
1. eta dodeljena brigadnemu 3. bataljonu kot pomo pri ruenju eleznike
proge in unievanju naprav ob njej.
Druga eta odreda je od taba Cankarjeve brigade prejela ukaz, naj v ak
ciji sodeluje predvsem z vodniki njenih treh bataljonov. Tudi odredova ob
veevalna sluba je bila vkljuena v priprave za akcijo: e do osredotoe
nja brigad med Trebnjem in okupacijsko razmejitveno rto je zbrala
podatke o razmerjih na terenu, razporedu prostorov v graini Dob in o mo
i tamkajnje faistine posadke.8
V
zatiju pred zaetkom velike akcije je Tomieva brigada na boini
veer organizirala velik miting na Mirni. Lepo okraeno dvorano prosvet
nega doma so njeni in odredovi borci skupaj s civilnim prebivalstvom na
polnili do zadnjega kotika. Skrbno pripravljen program, praznino vzdu
je in e posebej velika udeleba domainov so bili dokaz ivljenjske moi
osvobodilne vojske in zaupanja civilnega prebivalstva vanjo.
Da zadosti vernim borcem in krajanom, je odred ob istem asu poskrbel
za polnonico pri Sv. Kriu pri Litiji (Gabrovka). tab odreda jo je skupaj
s terenskimi politinimi delavci pripravil z vso resnostjo. upniku Janezu
Zajcu, ki je tiste ase sicer hodil maevat iz krljevega pri entrupertu k
Sv. Kriu pri Litiji, je oskrbel varno pot v obe smeri. Odredovci so osebno
vabili prebivalce k boini slovesnosti, obenem pa zavarovali njeno izved
bo. Bojne skupine in zasede so odle v smeri, odkoder bi utegnil priti sov
ranik, najmoneje proti Trebnjemu in Primskovemu.
e pred enajsto uro zveer seje v cerkvi in okoli nje zbralo veliko ljudi,
ki se jim je pridruila mona skupina borcev in veina lanov taba odreda
z zastavo. Ob tej prilonosti je veliko prebivalcev tega kraja prvi videlo ju
goslovansko trobojnico s peterokrako zvezdo. V nabito polni cerkvi se je
ob enajstih zveer zaela maa. Njeno z niimer prikrajano veliastnost je
e posebej povzdignilo ubrano petje odredovcev, ki so mu kmalu pritegnili
tudi domaini. Za vse navzoe je to bila na poseben nain doiveta polno
nica, kije izzvenela bolj puntarska kot pa nabona prireditev. Veer na te
fanovo je e bil doloen za zaetek velikega partizanskega napada na faiste
v Mirenski dolini.
estindvajsetega decembra 1942 popoldne je Zabukovje najprej zapu
stila Juretova skupina. Odla je proti Brezovici in Hudejem, da pomaga
1. bataljonu Tomieve brigade varovati dolino Mirne pred vdorom Itali
janov in belogardistov iz Trebnjega. Za njo je v dolino krenila 1. eta in se
pod Trbincem pri Mirni prikljuila 3. bataljonu tomievcev. Polovica nje
nih borcev je ostala blizu eleznike postaje Mirna, drugi so se s pripadniki
Tomieve brigade razpotegnili vzdol eleznike proge proti Gomili. Pred
samim zaetkom akcije je bilo iz oddelka 1. ete, kije bil pri postaji, izlo-

201

Borca Zapadnodolenjskega od
reda Ivo Kunik in Franc Boi
(foto: Eijavec, Stina)

enih nekaj srnih prostovoljcev; poslali sojih Gubevi brigadi za dopolni

tev skupine, ki bo napadala Dob.*9
V akcijo je la tudi 2. eta odreda. Zapustila je Ruparjevo zidanico in
se prikljuila Cankarjevi brigadi, kjer so njene borce razporedili v dve sku
pini. Ena je la s 3. bataljonom napadat Krmelj, druga pa z bataljoni, ki so
bili poslani v zavarovalne akcije okrog Tria. Posameznike, domaine iz
tistih krajev, so uporabili kot vodnike manjih in posebnih skupin. eprav
ni bilo snega, se je e nekaj dni zadrevalo zelo hladno vreme.
V noi na 27. december 1942 se je mraz prav hitro in mono stopnjeval.
Okrog enajstih zveer so vzdol eleznike proge od Zvijavnice pred Mirno
do Tria zagoreli ognji, potem pa se je zael sploen napad nanjo. Na po
velje Ho-ruk je lo njeno obraanje hitro od rok; delo sta e priganjala
*
Takratni komandant odreda Albert Jakopi je pozneje izjavil, kako se spominja, daje nek^j
borcev 1. ete odlo za bombae pri tej akciji in da sojih odpeljali gubevci. Pri iskar\ju podatkov
za vsiy enega od bombaev pa nismo imeli uspeha.

202

mraz in bojni polet. Za etami Tomieve brigade, ki so drale zaporne

poloaje proti Trebnjemu, so odredovi borci pomagali unievati elezniki
odsek pred Gomilo.
Do jutra so progo obdelali v dolini okrog pet kilometrov, preobrnili pa
soje priblino 1,8 km. Na postaji Mirna so najprej pokodovali premikalne
naprave in vstopni del eleznike proge, okrog ene po polnoi pa zagali
postajno poslopje jn skladie. e ponoi so zagorele eleznike stavbe tudi
na Rakovniku, v entjanu in Triu. Poleg tranic in objektov so to no
pokodovali tudi varnostne naprave ob elezniki progi in telefonske zve
ze.
Najtejo nalogo so izpolnjevali borci 1. bataljona Gubeve brigade.
eprav jim je uspelo hitro in neopazno vdreti v prvo nadstropje graine
Dob, so kmalu naleteli na moan in organiziran sovranikov odpor. Zael
se je boj za vsak prostor v graini. Ko so se okrog 4. ure zjutraj branilci
umaknili v drugo nadstropje, so partizani graino zagali in nadaljevali boj
sredi ognja.
Tretji Cankarjev bataljon, kije imel nalogo uniiti sovranikovo posto
janko v Krmelju, jev zaetku mono pritisnil in skozi ine ovire prodrl do
poslopja z vojatvom. Tu je prilo do kratkega zastoja, kar je zadoalo, da
so se Italijani zbrali in v nadaljevanju spopada borce uspeno zavrnili. Pri
tem so jim pomagali nemki graniarji- Kljub temu so cankaijevci mono
pokodovali elezniko progo, postajo in vse naprave ob njej.
Obkoljeni sovranikovi posadki v Triu in Mokronogu sta bili vso no
in e naslednji dan pod zapornim ognjem partizanskih et in tako nista
mogli pomagati napadenim v Dobu in Krmelju. Ker se je boj v graini
nadaljeval tudi zarana naslednjega dne, so napadalne skupine borcev do
bile okrepitve.
V
nedeljo, 27. decembra 1942 zjutraj je 3. bataljon Tomieve brigade
zapustil Mirno in njeno najblijo okolico ter odel proti Mokronogu. Na
svojem prvotnem poloaju je e ves dan ostala samo 1. eta odreda, ne da
bi do nje priel sovranik, ki se je z vlakom pripeljal e na pol poti od Treb
njega proti Mimi.
Tega dne zarana je krenil proti Mokronogu redni vlak in malo pred Go
milo, pri km 5,9, zaradi razdrte eleznike proge zapeljal s strojem in dvema
vagonoma po gramoznem nasipu. ez kakno uro so s posebno elezniko
oziroma vlakovno sestavo prili Italy ani do iztirjenega vlaka, se tam dalj a
sa zadrali in imeli vmes nekaj manjih prask z borci 1. bataljona tomiev
cev. Ko jim je uspelo priklopiti za odvoz sposobne vagone, so se vrnili v
Trebnje.
Tudi do Juretove skupine, kije imela poloaje pri Hudejem, sovranik
to pot ni priel.
S priblievanjem noi tega dne je v partizanskih vrstah vse bolj nara
alo preprianje, da bo sovranik kmalu udaril. Ker je bilo posredovalne
enote priakovati iz smeri Trebnjega, je pozno popoldne prejela odredova
1. eta ukaz, naj pomaga zavarovati ta del akcijskega prostora. Z nojo je
odla na polone med cesti, ki peljeta iz Gomile mimo Dola oziroma skozi

203

Raje selo proti Trebnjemu, in se tu povezala s etami 1. bataljona Tomi

eve brigade.
To no so partizani v tem okoliu ponovno obutili, kako jim je civilno
prebivalstvo privreno. Kljub temu da so priakovali vdor Italijanov in be
logardistov, so tiste dni po vaseh Raje selo, Gorenja vas, Hudeje in drugih
na veliko kuhali hrano za borce. To je partizanom na poloajih mono
dvigalo moralo in pomagalo blaiti mraz, ki je prav takrat hudo pritiskal.
Boj za Dob je trajal ves dan 27. decembra, z nojo pa so se njegovi bra
nilci vdali. Ker so izroeno oroje kljub dogovoru o vdaji namenoma
onesposobili, so zmagovalci postrelili vseh 19 faistov posadke in z njimi
vred vse, ki so jim v boju pomagali.
Gubeva brigada je imela v tej akciji dva mrtva. Zaplenjeno je bilo 17
puk, ena lahka in ena teka strojnica, veliko ivine in ivea.
Del odredove 2. ete je po konani akciji na Dob pomagal odvaati za
seeno blago in ivino. Najve tega so odpeljali v bolninico, ki je takrat bila
blizu maijete na Dolenjskem.10
Naraajoa ogroenost blokiranih garnizonov in predolgo gospodarje
nje partizanov po Mirenski dolini sta poveljstvo divizije Isonzo prisilila,
daje v noi na 28. december 1942 poslalo iz Novega mesta v Trebnje izdatno
okrepitev za tamkajnjo stalno posadko. Poleg manjih posebnih skupin
sta tja prila tudi ves 3. bataljon 24. pehotnega polka in ena eta MVAC. Z
vsem tem vojatvom je po uvodnem topovskem obstreljevanju 28. decem
bra zarana krenil polkovnik Pelazzi proti Dobu. Ker pa je precenjeval mo
svoje kolone in podcenjeval bojno pripravljenost partizanskih et, je dolo
il najlajo pohodno smer. Kolona naj bi la skozi Raje selo, Hudeje, Bre
zovico in Gomilo do Mirne ter naprej v Dob.
Po prejemu poroil o moi in poti prodiranja sovranika sta se del Tom
ieve brigade in 1. eta odreda premaknila ez elezniko progo, pri smeri
Trebnje-Mima, z zahodne na vzhodno stran in svoje polone razpotegnila
po gozdnem poboju od Gomile proti Mirni. Prek Rajega sela do Hudejega
so Italijani in belogardisti prili brez vejih ovir in hitro. A e preden so do
segli Brezovico, sojih e napadli borci 1. bataljona Tomieve brigade, raz
porejeni v gozdu med Gomilo in Griem.
Sovranik je najprej zavzel obrambne poloaje, nato pa skual izsiliti
svoj preboj; toda to se mu sprio odpora partizanov ni posreilo. Ker je bil
ves dopoldan prisiljen ostati na bojni rti Hudeje-Gomila in je spoznal, da
na Mimo ne bo priel po cesti ob elezniki progi, se je odloil nadaljevati
pot mimo vasi Sevnica in prek Trbinca v dolino reke Mirne. A tudi ta
smer ni bila najbolje izbrana. Pri Trbincu je Pelazzijeve enote priakal 3.
bataljon Tomieve brigade, jih napadel in spet dalj asa zadreval. Itali
janom pa seje zaelo muditi. Bilo je e sredi popoldneva, ko je del njihove
posredovalne kolone s hudim pritiskom le dosegel koto 364 in se od tod za
gnal v Mimo.11
Prav takrat seje v svoj tabor vraala Juretova skupina, kije opravljala
nalogo izvidnice proti Trebnjemu. S poloaja pri Hudejem je e dopoldne

204

Ive ubic, Partizanka Ela, 1943, svinnik

opazila sovranika, ko je el od Rajega sela proti Brezovici, vendar se mu

ni odkrila. utila seje preibko za samostojen nastop, zato seje raje posto
poma umikala proti Zaloki in pri tem ves as obveala zaledje o gibanju
sovranika. Pod Cimikom se je razvila v kolono po eden in kmalu zatem
stopila iz gozda na ist prostor z njivami, travnikom in samotno domaijo.
Ker seje tu poutila varno, si je privoila kraji postanek; nekaj borcev je
stopilo v hio za gospodinjo, ki je ponudila hrano.
Takoj nato je bila eta napadena s strojninim ognjem, ki ga je v njen
bok namerila dolga sovranikova zaseda iz blinjega gozda. Kljub presene
enju so se partizani hitro znali, najprej pa pukomitraljezec Ivan Smrke.
Z bliskovito naglico je dosegel e nezasedeni rob gozda in udaril po napa
dalcu. Za trenutek je zmanjal pritisk sovranikovega oroja, da so se so
borci lahko prevrgli do njega. Pri tem je bil laje ranjen samo Rudi Burgar Maks. Sovranikov oddelek je pripadal zaiti levega boka Pelazzijeve ko
lone, ki se je takrat iz Trebnjega prebijala v Mirno.
V
priakovanju vdora sovranikove posredovalne kolone so partizani
zagali Mirenski grad, da se v njem ne bi naselila sovranikova posadka.
Sicer pa so ga okupatorjevi vojaki e predtem nekajkrat oropali.
Ko so se Italijani in belogardisti pretolkli skozi zapore Tomievih et
do Mirne, je bila pot za Dob odprta. Do uniene graine so prili v poznih
popoldanskih urah. Ogledali so si prizorie boja in ez nekaj dni v poroilo
zapisali, da so od gradu, ki je gorel, ostali samo glavni zidovi, medtem ko
so se vsa nadstropja zruila v pritlije, kjer so se nagrmadile velike ruevi
ne. Potrdili so tudi, daje padlo 18 vojakov in en oficir.12 Kolona je iz Doba
nadaljevala pot do Mokronoga, kamor je prila ob 19. uri.

205

Mrtve so prili pobrat naslednji dan iz Trebnjega; to so opravili obenem

s kazenskim pohodom po vaseh med reko Mirno in Blatnim klancem. V
Voljih ryivah so faistini vojaki in belogardisti krenili na Stan in Debenc,
kjer so ropali in poigali. Upepelili so 36 poslopij, najve zidanic. Gorje bi
bilo e dosti veje, da se jim niso zoperstavile partizanske ete; tomievci
so jim prepreili prodor do Stare gore in Zabrdja, Cankarjeva brigada pa
jih je zavrnila v Blatnem klancu.
Po konani akciji v Mirenski dolini je odla Gubeva brigada na Trebel
no in okoli, kjer je ostala do novega leta. Borci Cankarjeve brigade so se
od starega leta poslovili v enjicah in na Rihpovcu, 1. in 3. bataljon Tom
ieve brigade pa v vaseh ob cesti, ki pelje iz Mirne proti Tihaboju. V njuni
soseini, pod okupacijsko razmejitveno rto, je bil tab z borci odredove
1. ete in Juretove skupine, odredova 2. eta pa seje vrnila na Stara vina.
Velika veina partizanov Zapadnodolenjskega odreda seje od starega
leta 1942 poslovila v Zabukovju.

Na panovem

Zagnanost borcev in dobra organizacija napada na mirensko elezniko

progo nista zadoala za njeno trajnejo onesposobitev. Tranice so bile
bolj prevrnjene kakor uniene, zato je bilo priakovati, da bodo Italijani e
lezniko progo kmalu popravili in promet na njej obnovili, saj jih je k temu
gnala velika potreba po oskrbovanju postojank v Mokronogu, Krmelju in
Triu. Sprio tega je tab Dolenjske operativne cone odloil, da elezni
ko progo od Trebryega do okupacijske razmejitvene rte vnovi napade.
Ne da bi veini borcev povedal namen poti, je 1. januarja 1943 zveer
poslal tab odreda 1. eto na Mirno. Odredovci, ki so bili e pod vtisom sil
vestrovanja, so menili, da gredo na novoletni miting. Eno skupino je peljal
Alojz Grar-Mitja tajerc v smeri Rakovnika, drugo pa Franc Ali-iro
proti Mirni. Ko pa sta se skupini usmerili k elezniki progi, je borcem na
mah postalo jasno, za kaken miting gre. Kmalu so borci, ki so krenili
proti Rakovniku, dobili krampe, lopate in elezne drogove, potem pa so se
prikljuili Gubevi brigadi ter z njo vso no temeljito unievali odsek med
Mirno in entrupertom.
Skupina, ki jo je vodil Franc Ali-iro, je bila doloena kot pomo tomievcem in cankarjevcem pri ruenju odseka med Trebnjem in Mirno. Na
elu tega oddelka je el pukomitraljezec Ivan Smrke s eko zbrojevko,
zadnji pa je bil mitraljezec z italijansko bredo.
Brez zlega namena je Smrke sproil pred Mimo kratek rafal v ast no
vega leta; z odobritvijo Franca Alia mu je odgovorila breda na zaelju.
Dobra volja pa je takoj sproila neveno dogodivino. Odredovci niso ve
deli, da se je to no prav v tem rajonu zadreval del glavnega poveljstva s
svojim spremstvom. Ker so ga rafali spravili v preplah, in ko je bilo ugo

206

tovljeno, kdo in zakaj strelja, je komandant Ivan Maek-Matija ukazal

Francu Aliu, naj se z borci takoj vrne v tabor. In tako ta skupina odredovcev to no ni opravila akcije.
Do jutra so enote na progi opravile delo tako temeljito, daje lahko prvi
vlak pripeljal na Mirno ele 20. januarja 1943.
To no sta bila zelo uspena tudi 2. in 3. bataljon Cankarjeve brigade.
Z miniranjem proge med Trebnjem in Ponikvami sta povzroila iztirjenje
vlaka s cisternami. Prevrnili sta se dve lokomotivi in sedem vagonov, to pa
je povzroilo 93-urno prekinitev prometa.
Naslednji udarec je partizanska zimska ofenziva namenila zvezi treh be
logardistinih postojank v dolini reke Temenice. Ustanovljene so bile ob
koncu 5. faze velike italijanske ofenzive okrog 5. septembra 1942, ter so se
v vasi Temenica, Dolerci vasi in na dominantnem Primskovem hitro
utrdile. Kakor klin so se zarile med elezniko progo in okupacijsko razme
jitveno rto, v sredino prostora, ki je Ljubljano in njeno okolico povezoval
z Dolen,jsko, ter mono ovirale osvobodilno gibanje v tem predelu.
V
Temenici je bil med organizatorji belogardizma veleposestnik Alojz
Groznik, po domae pan iz Dolenje vasi t. 1. Ko so skozi te kr^je le
sovranikove ofenzivne enote, so mu Italijani dali 16 puk in nekaj ronih
bomb, s katerimi je oboroil del vaanov. Veino jih je zadral kar v
gospodarskih poslopjih na svojem posestvu, kjer so se kmalu utrdili. Nekaj
jih je nastanil v vasi Temenica, vse skupaj pa nenehno zaposloval s hajkami
po okolikih hribih.13
e od zaetka septembra 1942 so belogardisti iz teh postojank izvajali
nasilje nad ljudmi, ki so bili naklonjeni OF* Vse nadaljnje tedne tega me
seca so gospodovali, nadlegovali, propagirali in novaili po svetokrikem
obmoju. Omenili smo e, kako so 2. oktobra 1942 prili v ta kraj z name
nom, da vzpostavijo belo postojanko, a jih je pregnala Gubeva brigada. V
tesni povezavi s stiko postojanko so te postojanke z nenehnim zalezova
njem prisilile politine delavce stiko-grosupeljskega okroja in njihovo
tehniko, da so se v zaetku novembra 1942 zatekli v Zapadnodolenjski od
red.
Z nastavljanjem zased so te sovranikove postojanke resno ogroale ku
rirske in druge zveze med Ljubljano in Dolenjsko. Njihova napadalnost in
surovost sta naraali v preteo nevarnost za ozemlje med ateem in Mi
rensko dolino, ki gaje nadzoroval odred. Ob koncu leta 1942 so tele: po
stojanka na Primskovem okrog 50, v Dolenji vasi 12 in v Temenici okrog
20 belogardistov. Ob slednji je bila tudi stalna italijanska policijska po
sadka. 16
Da bi prepreila nadaljnje belogardistino nasilje na tem prostoru Ljub
ljanske pokrajine, je Dolenjska operativna cona sklenila napasti postojan
ke med Mirno in Grosupljem. Nart, ki gaje v ta namen naredil tab cone,
je doloal, da bo Cankarjeva brigada napadla Primskovo, Gubeva po
*
Dne 9. septembra 1942 je padla njihova prva rtev. Tega dne so ujeli Pikurja, ribia iz vasi
Krka, in ga izroili Italijanom v entvidu pri Stini, ki so ga ubili.14

207

sadko v Temenici, Tomieva pa MVAC na panovem v Dolenji vasi.

Tomievcem sta bila dodeljena Juretova skupina in en vod 1. ete odre
da, predvsem zato, da bi prevzela prevoz in zaasno nastanitev ranjencev
vseh sodelujoih enot.
Tretjega j anuaij a 1943 so brigade prejele ukaz za akcijo, zato so ta in na
slednji dan opravile premike v smeri Temenike doline; Tomieva z Gub
evo se je nastanila v vaseh okrog atea, Cankarjeva pa v Sv. Kriu pri
Litiji.
Medtem je odred ob pomoi terena organiziral pod Moravko goro spre
jemalia za ranjence. Zaasno doloena bolninica naj bi prizadetim da
jala prvi oddih in zasilno okrepitev. Tako je bilo doloeno zato, ker sta prav
tiste dni sneg in mraz mono ovirala pohode, e posebej pa premike z
onesposoblj enimi.
Odredovi borci, doloeni za pomo v akciji proti temeniki beli gardi,
so 4. januarja popoldne prili v Zagorico pod ateem, kjer seje pripravljal
1. bataljon tomievcev. Med 17. in 18. uro so vse zbrane enote odle v na
pad, ki n^j bi se zael ob 21. uri.
Iz smeri Pungrta oziroma Temenice so prili borci Tomieve brigade
in odreda ter ob dogovorjeni uri zaeli napad. Prvi so se postojanki pa
novo v Dolenji vasi in njenim bunkerjem pribliali na nekaj metrov bom
bai Tomieve brigade. Potem ko so odvrgli bombe, so ob podpori ognja
iz puk in strojnic vdrli med poslopja. Iz bunkerjev, zgrajenih iz brun, so
se belogardisti morali kmalu umakniti v ibko utrjeni svinjski hlev, za nji
mi pa sta takoj pritisnila skupina borcev 1. bataljona Tomieve in del 1.
ete odreda.
Drugi so preiskovali druga manja gospodarska poslopja znotraj ogra
jenega in utrjenega panovega posestva. Pri tem so naleteli na klet, v kateri
so ponavadi spali belogardisti in kjer je bil tudi del skladia s hrano, najve
s sadjem. Da bi se oskrbeli z iveem, so se nagnetli vanjo, a bi pri tem kma
lu postali rtve 3. bataljona Tomieve brigade. Bataljon je namre le malo
poprej priel v zavzeto postojanko iz smeri Zabort jugozahodno od Teme
nice. Sprio slabe medsebojne povezave so bili njegovi borci prepriani, da
se v kleti e skriva ostanek bele posadke, zato sojo hoteli zasuti z bombami;
vendar jim je bilo to v zadnjem trenutku prepreeno.
Zaradi premalo usklajenega nastopa bataljonov med akcijo je skozi vr
zel med njimi pobegnila polovica belogardistov, ki so se branili iz hleva; u
li so v smeri Temenice. Kmalu pa so naleteli na zasedo Gubeve brigade,
ki jih je razbila. e pred koncem so se oglasili tudi italijanski topovi iz Sel
severno od Radohove vasi; to pa ni oviralo akcije, v kateri je bila uniena
sovranikova postojanka v Dolenji vasi. Pri njeni obrambi so padli tirje
beli, dva pa so borci ujeli. Zaradi neprevidnosti je bil od partizanskega oro
ja ubit en tomievec.
Okoli polnoi se je zael odvoz plena. Zaseeno je bilo veliko vojake
opreme in streliva, ivine, sadja, medu in drugih dobrin.16 Vse to so tomievci in odredovci naloili na vozove, ki jih je vleklo pet parov konj. Okoli

208

2. ure zjutraj je bila belogardistina postojanka uniena, partizanska kolona

pa se je usmerila proti Primskovemu.
Gubevi brigadi ni uspelo povsem likvidirati sovranika v Temenici. Ta
se je vso no uspeno upiral in proti jutru z veino motva uel v Sela pri
entpavlu. Kljub temu so imeli belogardisti 2 mrtva in 7 ranjenih. Od Gub
evih borcev je bil hudo ranjen pukomitraljezec Joe Pungerar.
Cankarjeva brigada je imela najtejo nalogo, ker so bili belogardisti
mono utrjeni v upniu in cerkvi. eprav so borci vekrat juriali ter
imeli do jutra 4 mrtve in 22 ranjenih, sovranikova postojanka ni padla. Njena
posadka seje v dopoldanskih urah, skrivaj in skoraj brez izgub, izvlekla iz
partizanske osamitve in dobila zavetje pri Nemcih onstran okupacijske raz
mejitvene rte.
V jasnem in zelo mrzlem jutru je otovorjena kolona borcev odreda in
Tomieve brigade vstopila v dolino Bratnice in po njej odla v smeri Zaplaza. Med pohodom se ji je prikljuil del Gubeve brigade, pod Primskovim pa je na vozove sprejela ve ranjencev Cankarjeve brigade. V izogib
monemu sovranikovemu napadu ter zaradi zahtevnega prevoza obut
ljivih huje ranjenih se je kolona podnevi premikala previdno in z daljimi
poitki. Pozno zveer je odred varno pripeljal ranjence do zaasnega bol
nikega sprejemalia pri Sv. Kriu. Potem ko jih je oddal, njegovi borci ni
so odli v Zabukovje, temve do vasi Peice, ki je bilo naslednje odredovo
bivalie.
Od tega dne, tj. od 5. januarja 1943 dalje, odred cele tri mesece ni el v
nobeno skupno akcijo z brigadami Dolenjske operativne cone. Te so z no
vimi protiofenzivnimi nalogami ez teden dni krenile v smeri Ljubljane.
Italijani in belogardisti se niso mogli sprijazniti s porazi v Mirenski in
Temeniki dolini, a e manj^z velikim osvobojenim ozemljem, ki so si ga
ob tem ustvarili partizani. Ze ez nekaj dni so zaeli ukrepati, da bi nad
njim spet pridobili vsa,] delen nadzor.
Z velikimi napori so od 8. januarja 1943 dalje Italijani popravljali elez
niko progo od Trebnjega do Tria. Dela so potekala iz obeh smeri hkrati.
Kljub zaiti, ki jo je oblikovalo do 250 italijanskih in belogardistinih vo
jakov, so odredovi borci e prvi dan ostro obstreljevali delavce in jih pri
silili, da so delo prekinili. To se je ponavljalo vse do 20. januarja, ko je bila
eleznika proga kolikor toliko popravljena; potem so Italijani lahko vsaj za
nekaj asa, eprav le povrno obvladali razmere v dolini.
V torek 12. januarja je 1500 Italijanov iz Trebnjega spremljalo mimo
Mirne v Rakovnik 70 Banovih belogardistov, ki so v tem kraju, kot je e
omenjeno, ustanovili svojo postojanko in ostali v njej do zadnjega dne rim
ske oblasti v Ljubljanski pokrajini. Po dveh dneh so se Italijani vrnili v
Trebnje, obakrat brez spopada s partizani.
Pomembnost italijansko-belogardistine postojanke v Temenici pa je
bila potrjena z njeno ponovno vzpostavitvijo 16. januarja 1943.

209

Odgovornost za ranjence
Nadaljevanje partizanske protiofenzive ni dovoljevalo brigadam Do
lenjske operativne cone, da bi veliko svojih sil zaposlile z ranjenci. K temu
je huda zima v januarju 1943 prepreevala hitro in varno spravljanje
nesrenikov v bolninice na Koevsko, ki tudi e niso mogle vsem in ob
vsakem asu dajati potrebne nege. Zaradi tega so v dokEQ svobodnih pre
delih organizirali ambulante, ki so sprejemale tudi huje ranjene, vsaj za to
liko asa, dokler niso okrevali v taki meri, da so bili sposobni za premik v
roke bolninice. Tako je v prvih dneh januarja 1943 tudi odred prevzel od
govornost za bolninico, ki je bila nedale od Sv. Kria pri Litiji.
V
ta namen so v grapi pod Moravko goro, deset minut hoda vstran od
naselja, uporabili prazno in dobro ohranjeno druinsko hio. Do nje je pe
ljala zlona poljska pot. Velika soba je bila doloena za ranjence, mala pa
je sluila bolnikemu osebju, kije imelo na voljo e kuhinjo, veo in shram
bo. Zaradi pomanjkanja postelj je bila po vsej veliki sobi na visoko nastlana
slama in prekrita z rjuhami. V sobi je bila pe, bilo pa je pripravljenih tudi
zadosti odej. Ker odred ni imel svojega zdravnika, sta bili za nego ranjencev
odrejeni bolniarki Tatjana Perger-Marjanca in Boena Vidmar-Zenka.
Njima v pomo je bila dodeljena e borka in ivilja Angela Logar-Ela.
Za zavarovanje okolia in za zvezo z odredom je bila doloena skupina
borcev, ki jim je poveljeval vodnik Joe Marincelj-oo, posle intendanta
pa je opravljal Alojz Blai-Lojze. Pred nastanitvijo ranjencev v tej hii so
odredovci v Sv. Kriu pri Litiji in njegovi okolici organizirali uspeno na-

Hia v Sv. Kriu pri Litiji (Gabrovka), kjer je januarja 1943 imel odred zaasno bolninico

210

biralno akcijo za hrano, posteljnino in druge potrebne stvari; nekaj tega in

drugega materiala pa je intendanca pripeljala iz uniene belogardistine
postojanke v Dolenji vasi obenem z ranjenci.
Petega januaija 1943 pozno zveer so veliko sobo zaasne ambulante
pod Moravko goro blizu Sv. Kria pri Litiji napolnili mladi, v juriu na
sovranikove utrdbe zaustavljeni borci. Vseh skupaj jih je bilo dvanajst; vsi
so bili iz Cankaijeve brigade, razen mitraljezca Joeta Pungeraija, kije bil
iz Gubeve. Taje bil med vsemi najhuje ranjen. Brez kakrnegakoli upanja
na reitev je, zveine v nezavesti, prebil est dni, nato pa tiho in za vselej
zapustil soborce. Bilje tudi edini, kije umrl v tej bolninici. Drugi so kljub
splonemu pomanjkanju zdravil in sanitetnega materiala okrevali. Svoj de
le k temu so prispevali dobro organiziran prostor, vestno opravljanje nalog
bolnikega osebja ter potrpljenje in mona volja ranjencev do ivljenja.
Pa vendar in kljub vsemu temu ne bi mogla bolninica uspeno izpolniti
svojega poslanstva, da ni bilo velike in tvegane pomoi partizanstvu, kot
mu jo je dajala veina tamkajnjega civilnega prebivalstva, privrenega os
vobodilnemu gibanju. Poleg materiala, ki so ga dale svetokrike hie ob po
biranju pred prihodom ranjencev, so ves as delovanja ambulante v mno
gih od teh hi prali ijuhe, perilo in povoje ter kuhali in pekli priboljke. Pri
tem je bila zlasti portvovalna mladina, e posebej skojevke, ki so samo
iniciativno prinaale zdravila, cigarete in drugo ter organizirale nono nad
zorovanje ire okolice. Kljub temu da sta bila skrb in delo za partizane tako
razgibana in skoraj javna, ni prilo do izdajstva. Vse je ostalo v mejah na
selja, tako daje bolninica v miru in uspeno opravljala svojo nalogo. Velik
dele sta prispevala tudi razbitje belih temenikih postojank in dalja na
vzonost brigad na smeri entlovrenc-okup arijska razmejitvena rta.17
Ko so bili po desetih dneh e vsi ranjenci sposobni za premik, je bilo do
loeno, da jih je treba zaradi varnosti in nadaljnjega zdravljenja preseliti,
bolninico pa ukiniti. Dva pacienta sta bila doloena za nadaljnje okrevanje
v zasebni oskrbi, druge pa so doloili za prestavitev v sanitetno postojanko
Sela pri Zburah.
Odgovornost odreda za ranjence je veljala tudi za tiste, ki so na akcij
skem obmoju odreda okrevali pri zaupnih druinah. Tako je iz akcije pri
Podbortu, v noi na 2. januar 1943, pripeljala Cankarjeva brigada 4 ranjen
ce, med njimi Petra Brajovia, komandanta 2. bataljona, in Milana Vratia
v Brezovo nad Sv. Kriem pri Litiji ter jih nastanila pri druini Leben, po
domae Matic* V tej vasi je takrat e bilo na okrevanju nekaj partizanov,
*
Za ranjence so januaija 1943 in nekaj naslednjih mesecev skrbele e druine Vinikar
(po domae Gaperin), Rismondo (po domae Dimelj), Zavrl in Logar, ki so jim dajale ne le pro
stor in leia v hii, ampak jim tudi ivale in prale. e je zaradi tega primanjkovalo ivea za lane
druine, so jim pomagale terenske organizacije OF ali pa so jim ga pripekali intendanti odreda.
Tudi sicer je imel odred do teh borcev zelo odgovoren odnos. O tem je Petar Brajovi. borec Can
kaijeve brigade, pozneje zapisal: Vse ranjence, ki smo bili na Brezovem pri druini Rozalije Le
ben, je trikrat tedensko obiskovala in zdravila bolniarka Zapadnodolenjskega odreda Boena
Vidmar-enka, nekajkrat pa nas je obiskal tudi komandant odreda z drugimi lani taba. Rozalija
Leben kakor tudi njen mo sta posveala vso skrb ranjencem, jih hranila, skrbela za pranje in dru
go, kakor tudi za popolno varnost.. .8

211

za katere so poleg odreda in terenske organizacije OF portvovalno skrbeli

mnogi zavedni ljudje. Odred je ranjencem redno prinaal literaturo iz tis
karne Urka in jim pomagal, da so se lahko udeleevali mitingov, ki so
jih organizirali v bliini. Predvsem pa je z mnogimi drugimi majhnimi us
lugami skrbel, da niso imeli obutka zapuenosti, ampak da so obutili, da
so tesno povezani z vojsko, ki so ji pripadali.
Podobno kot odredova 1. eta pod okupacijsko razmejitveno rto je do
ranjencev imela odgovornost tudi odredova 2. eta komandirja Vinka Robka. Oba njena dela, tisti, kije 27. decembra 1942 pomagal Cankarjevi bri
gadi napadati Krmelj oziroma Trie, in tisti, ki je sodeloval pri prevozu
zaplenjenega materiala z Doba, sta se po konanih akcijah Dolenjske ope
rativne cone v dolini Mirne vrnila k Ruparjevi zidanici. e naslednjega
dne je politini komisar Gubeve brigade Viktor Avbelj-Rudi naroil ko
mandirju Vinku Robku, n^j se premakne do Sel pri Zburah in tam prevza
me zavarovanje bolninice, ki so jo takrat preprosto imenovali bolnika
eta in je tam delovala e dalji as.*
Odredova eta je na Selih uvedla podnevi dve, ponoi j)a tri straarska
mesta ter dnevno tri patrulje po tri borce v smereh Sela-alovie-Grevje-Trka gora, Gri-Smarjeta-Bela cerkev in Gri-Zbure-Mokronog sili
kocjan. Stalne strae in izvidnike patrulje so imele bazo v eti, kije bila
nastanjena v zaselku Gri. V prvih dveh tednih prevzema te dolnosti je
eta komandirja Robka nekajkrat dala 10 do 15 borcev za zavarovanje in
pomo pri prevozu hudo ranjenih v konspirativne bolninice na Koev
skem. Obiajno je pot potekala mimo Karteljevega, prek eleznike proge
juno od Mirne pei na Brezovo reber, v spustu do Dolenjega Pojja, kjer je
bilo treba po lesenem mostiu priti ez reko Krko, od tod pa mimo Gradia
do Podturna. Veliko nevarnost sta predstavljala prehoda ez elezniko
progo in reko, zato so spremljevalci pogosto spreminjali smer poti, pred
vsem tediy, ko so se vraali.
V
bolninico na Sela nad Klevevem je tudi tab odreda napotil ranjen
ce in bolnike iz ambulante pod Moravko goro pri Sv. Kriu pri Litiji ter
nekatere okrevance, ki so dotlej bili v domai oskrbi pri dobrih ljudeh. Za
prestavitev jih je pripravil, br ko so bili kolikor toliko sposobni prenesti
napor ob prevozu.
*
Bolniko eto je ustanovil tab Gubeve brigade sredi septembra 1942 pri Brezovi rebri,
vzhodno od Ajdovca, kot eto za dalji as nesposobnih partizanov in partizank. Koje dobila
svoje skromno zavarovanje, je bil za njenega komandiija postavljen France porar-Franjo iz 3.
bataljona. Po odhodu matine brigade v Blatni klanec jo je naraajoa bela nevarnost prisilila
k premiku do Globodola, od tod pa se je okrog 1. oktobra prestavila ez elezniko progo v Ja
godnik. Sredi oktobra je prila v predel marjete, kjer je sicer vekrat menjala vasi, a samo v o
jem krogu. Tuje zaela sprejemati tudi borce in borke iz drugih enot. Zdravstveno osebje je vodil
dr. Miroslav Gerbec-Borut, komandir in politini komisar pa sta bila France porar in Drago Fabjan-P^jk. Bolnika eta je doivela prvi sovranikov napad 8. januarja 1943 v entjurju pri Mimi
pei, vendar brez posledic za eto. Vasih je bilo v njej do 20 huje ranjenih, vseh skupaj pa celo
do 100.19 Ob prevozu ranjencev v roke bolninice je dobila pomo iz brigad in s terena. Konec
decembra 1942 je bila napolnjena z ranjenci iz akcij v Mirenski dolini. Takrat je bila nastanjena
v Selih nad Klevevem.

212

Preden pa gremo z njimi na pot, poglejmo, komu sta bila zaupana or

ganizacija in zavarovanje njihovega premika.
Ker so brigade e v prvem mesecu ieta 1943 za dalji as odle iz osred
nje Dolenjske, je moral odred spet zavarovati prostor med dolenjsko elez
niko progo ter Krko, od Trebnjega in uemberka do Novega mesta. V ta
namen je bilo treba pripraviti eto, ki naj bi v drugi polovici januaija 1943
odla v omenjeni predel. To nalogo je okrog 10. januaija tab odreda zaupal
Avgustu Vovku-Juretu, ki je bil tisti teren zapustil komaj tri tedne predtem. Za okrepitev e dodeljene mu skupine dvajsetih borcev je dobil e de
set dobro oboroenih novincev, do 15. januarja pa je njegova eta e narasla
na 35 ljudi. Vsi so imeli oroje in strelivo, eta tudi pukomitraljez.20 Novo
oblikovana odredova enota je dobila oznako 3. eta, takoj pa se je je prijelo
ime Juretova eta, pri katerem je tudi ostalo. Predenje zapustila odre
dov tabor in se napotila v rajon Ajdovca, so bili na poloaje oziroma za po
sebne naloge imenovani:
Avgust
Vovk-Jure
Ferdinand KompareNande
Rudi Burgar-Maks
Joe Marincelj-oo
Alojz Bele-Tiko
Franci oba-Iztok
Alojz Blai-Lojze
Tatjana Perger-Maijanca
Minka Lampi-Nataa
Ivan Gori-Maks
Ladislav BokavekMaijan
tefan Potonik

komandir ete
komisar ete (do 18. januaija 1943)
politini delegat (do 18. januaija 1943)
vodnik 1. voda
vodnik 2. voda
obveevalec
intendant
bolniarka
bolniarka
pukomitraljezec
pukomitralj ezec
kuhar

K odhodu se je 3. eta zbrala 17. januaija 1943. Tega dne je komandir

Avgust Vovk s soborci mobiliziral po vaseh okrog Tihaboja vozove z vo
lovsko vprego, na katere je najprej naloil ranjence iz ambulante pri Sv.
Kriu (Gabrovka), potem pa e okrog 10 borcev, ki so okrevali pri druinah
v Zabukovju, Peicah in Selu nad Mirno. Kmalu po poldnevu je 3. eta z
okrog 20 ranjenci na devetih vozovih zapustila Tihaboj in z nojo prila do
Zabrdja pri Mirni. Tam je zamenjala vozove in vpreno ivino, kmete-voznike pa poslala domov.
Po krajem poitku je kolona v noi, po visokem snegu in hudi buiji
nadaljevala pot, prila najprej na Staro goro in nato, e za dne, v Rihpovec.
Intendant Alojz Blai s pomonikom je vsakokrat pohitel naprej in v va
seh, ki se jim je kolona priblievala, organiziral zamenjavo ivine, vozov in
prevoznikov ter preskrbel za ranjence in spremstvo toplo okrepilo. Ob vo
zovih sta vso pot izmenoma deurali bolniarki Tatjana Perger in Minka

213

Odredna bolniarka Tatjana Perger-Maijanca

Lampi. S predhodnico 5 do 7 mo, ki je imela tudi pukomitraljez, je el

vodnik Alojz Bele.
Navzlic tekim vremenskim razmeram, okornemu premikanju in veliki
monosti sreanja s sovranikom je kolona 18. januarja 1943 popoldne sre
no prila v rajon Grevja pri Trki gori, kjer je oddala ranjence za bolni
nico na Selah in poslala voznike domov. Ze zveer je eta komandirja Jureta prekala pri Golem vrhu elezniko progo in cesto Mirna pe-Novo
mesto ter nadaljevala pot proti Globodolu.21
Prepeljani ranjenci in okrevanci pa so v novem okolju uili le malo os
krbe. Da jim zagotovi prostor in potrebno nego, je bolnika eta 21. januarja
organizirala prevoz 17 nepreminih bolnikov, ki jih je dotlej zdravila, iz Sel
nad Klevevem na Koevski Rog. Koloni je bila odrejena smer Kronovo-proti Mokremu polju-mimo Dola-nad Badovincem na staro gorjansko
cesto in po njej do Suhorja. Druga odredova eta je dala za spremstvo in
zavarovanje okrog 15 dobro oboroenih mo. e v trdi temi so ranjence na
vozovih z volovsko vprego odpeljali do Krenovega, kjer so politini delavci
in domai zaupniki pripravili vozove s konji, nanje preloili ranjence ter
nemudoma nadaljevali pot v Gorjance.
Hkrati ko je partizanska kolona z ranjenci spesila od reke Krke k Suhor
ju, pa so se aloviam in kocjanu primikali sovranikovi oddelki, ki so li
v akcijo proti bolniki eti. Pripadali so 24. pehotnemu polku divizije
Isonzo, nabrali pa sojih po posadkah Novo mesto, Otoec, Kostanjevica
in entjernej. Z njimi so druno li belogardisti novomeke in kostar\jevike posadke. Po takratni oceni je hitelo v napad skupaj okrog 500 mo. Med

214

pohodom so se organizirali v dve glavni napadni koloni; ena je la skozi He

nry o vas, druga pa skozi Dobruko vas proti Zburam. Prva je imela nalogo,
da naskoi in unii partizansko bolninico, medtem ko naj bi druga zapirala
napadenim monost umika.*

V
stik s sovranikom je najprej prila redna patrulja odredove 2. ete,
kije krenila 22. januaija 1943 proti Zburam. Okrog 6. ure, a e v trdi temi,
je pri kozolcih graine Klevev elno trila s sovranikovo predhodnico.
Po kratkem preverjanju gesel so e padli prvi streli, od katerih je bil takoj
ubit vodnik odredove ete Adolf Gospodari-Ferdo.** Zaradi teh strelov se
je sovranikova kolona ustavila in za kraji as pritajila.
Spopad pri Klevevu je bil tudi znamenje za preplah, kije takoj dvignil
odredove borce na Griu in bolniko eto na Selah. e preden sta se druga
dva lana patrulje vrnila do odredovega tabora s sporoilom o sreanju s
sovranikom in izgubi vodnika Ferda, je malotevilno motvo 2. ete odlo
s pukomitraljezom v zaito ambulante. Medtem pa so bolni in ranjeni z
osebjem sanitetne ete e krenili mimo Sv. Lenarta proti aloviam, ker
od tam niso priakovali nevarnosti.
Priblino pol ure po spopadu vodnika Ferda s sovranikom pri Klevev
u se je tam zaustavljena sovranikova napadna kolona napotila dalje in
kmalu zasedla rto Zbure-Jerenga (zahodno od Kleveva). Ko je ob svitu
dneva vdrla v vas Gri, je njene prednje oddelke napadla majhna skupina
borcev odredove 2. ete, ki seje potem umikala za bolniko eto. Prav tak
rat je kolona bolninice pred aloviami trila z drugo sovranikovo napadno skupino, ki je takoj odgovorila z ognjem iz lahkega oroja.
Ker ni bilo ne asa ne pogojev za organiziran umik pred okupatorjevo
vojako silo in domaimi izdajalci, seje veina ranjencev v prvem trenutku
nagonsko razprila, prav tako tudi njihovo spremstvo. Pri tem so bili
najbolj izpostavljeni in zato v najveji stiski hudo ranjeni. Strahu za golo
ivljenje seje pridruil e obutek lastne nemoi, splono paniko pa je stop
njevalo spoznanje, da se jim pripravlja past. e tako ibke telesne moi sta
pri tem ovirala e visok sneg in hud mraz.
Sreanje s partizani je vneslo nekaj zmede tudi med sovranikove vo
jake, zato seje del njihove kolone v aloviah zael kmalu drobiti v manje
skupine, ki so se zapodile za razprenimi partizani. Tako seje prvotni nart
o unienju bolnike ete in njene zaitne ete na stisnjenem prostoru spre
vrgel v slabo organiziran vojaki nastop na irem obmoju. Poleg tega je
bilo zelo pomembno ter za ranjence in bolnike koristno dejstvo, daje zaradi
uvodnega spopada pri klevevkih kozolcih propadel predviden uinek
sovranikovega preseneenja.
Kljub temu so se mnogi bolniki in ranjenci znali v izredno kritinem
*
Italijani so za bolniko eto na Selah vedeli. Dva dni pred napadom je bila omenjena tudi
v karabinjerskih poroilih z navedbo kr^ja, priblinega tevila bolnih in imenom komandirja ete
na Griu.22
.
** Adolf Gospodari, aktivni podnarednik v bivi jugoslovanski vojski, doma iz Gorenje vasi
pri Mimi, lan KP in borec e od leta 1941.23

215

poloaju. Nekateri teko premini so s pomojo drugih pristali v zasilnem

skrivaliu, tisti pa, ki se niso upali pritajiti, so se z nadlovekimi mukami
poganjali vstran in bili v veini primerov s tem reeni.Tako se je na prav
dramatien nain umikal hudo ranjeni komandant 1. bataljona Tomieve
brigade, pozneji narodni heroj Anton Marincelj-Janko.
Paniko prvih trenutkov je kmalu zael umirjati organiziran odpor za
itne ete. Ve skupin odredove 2. ete, v katerih je bilo samo po nekaj
borcev, je kljub postopnemu zapuanju poloajev srdito obstreljevalo
sovranika. To je med Italijane in belogardiste zaelo vnaati nered, napa
denim pa dajalo ve prilonosti za umik. Veina partizanov seje kmalu us
merila proti zahodu, zato seje mnogim posreilo izvlei iz obkolitvenega
obroa, v katerem so e od samega zaetka nastajale vrzeli.
Del bolnike ete seje prvi dan umaknil mimo Mirne vasi do Blejega
vrha in tam poakal. Drugi iz te enote so, razkropljeni v skupine ali kot po
samezniki, e naslednje dni iskali zatoie po vaseh dale naokoli. Tako je
prilo v Zagrad osem ranjencev. Oglasili so se pri krajevnem zaupniku OF
tesarju Hrovatu, kije organiziral njihovo oskrbo in zaito. Precj reenih
ranjencev so odpeljali na Otavnik pri Telah, k Tomaievim (nekdaj gos
tilna), kjer so jih zaasno zadrali.
e po prvih urah napada so se borci odredove 2. ete z nekaterimi ra
njenci in bolniki zbrali v Mimi vasi (jugovzhodno od Trebelnega), kjer so
tudi sicer imeli dogovorjeno zborno mesto za primer nenadnega napada
oziroma razbitja enote. Od tod so le majhne skupine iskat prikrite in ta
vajoe ranjence, eta pa se je do veera vrnila v vas Gri.
Sovranik je e dopoldne preiskal obe vasi, kjer so bili nastanjeni par
tizani, in njuno iro okolico, e pred dvanajsto uro pa seje uredil k odhodu.
Italijansko-belogardistini napad na bolniko eto je terjal ivljenje
dveh borcev zaitne ete odreda in dveh civilistov, ki sta v taboru enote
na Griu iskala zaito, a so ju pri tem ubili belogardisti. V bolniko eto
se ni nikoli ve vrnilo est partizanov in dve partizanki.24 Podrobnosti o
usodi pogreanih niso dokumentirane, znano pa je, da so beli nekaj ujetih
ranjencev odpeljali v Brezovico in jih tam pobili.* O izgubah napadalca ni
podatkov.
Poskus sovranika, da bi uniil bolniko eto na Selah, je bil brez dvo
ma posledica izdajstva. Do tega je prilo iz ve vzrokov, predvsem zato, ker
se je ta bolninica predolgo zadrevala na istem kraju in bila premalo za
varovana. Sovranik je tudi vedel, da ni v bliini nobene moneje parti
zanske enote. Izzivalno nevarno za ambulanto pa je bilo zlasti to, daje v njej
bilo mnogo preve ranjenih in bolnih, kar jo je mono bremenilo.
Iz zadnjega vzroka sta e vsaj teden dni pred sovranikovim napadom
komanda bolnike ete in zdravstveno osebje izrazila eljo, da bi Vzhod*
Nek^j asa je bil med pogreanimi tudi slovenski pesnik Ivan Rob, ki seje zdravil v bolniki
eti. Kmalu pa se je zvedelo, da je po napadu pribeal v Zlogar\je, kjer so ga Italijani ujeli in ga
12. februarja 1943 v Ligojni nad Vrhniko ustrelili.

216

Joe Draksler-Povhi, spremljevalec odredo

vega komandanta

nodolenjski odred prevzel nekaj ranjencev in bolnih. S tem v zvezi je 16.

januaija 1943 tab tega odreda pojasnil eti in tabu Zapadnodolenjskega
odreda, zakaj pacientov ne more sprejeti.26 Takrat so namre teren med
Krko in Gorjanci zelo nadzorovale belogardistine skupine, Vzhodnodolenjski odred pa se je zadreval na drugi strani, proti umberku.
Kae, daje dopis Vzhodnodolenjskega odreda z dne 16. januaija spod
budil tab Zapadnodolenjskega odreda, daje obiskal svojo 2. eto, kajti e
22. januarja popoldne je na poti k njej priel do tatenberka. Skupino je vo
dil novoimenovani komandant odreda Alojz Grar-Mitja, z njim pa so bili
e odredni obveevalec Niko Mevelj, mitraljezec Ivan Smrke, spremlje
valec Joe Draksler-Povhi in ve borcev. Spotoma so zvedeli za napad na
bolniko eto, nali ve tavajoih ranjencev in prestregli tudi nekaj borcev,
ki so e iskali razprene. Pred nojo tega dne je skupina prispela v vas Gri
in tam nala e zbrano odredovo 2. eto. ele takrat je bil vzpostavljen ne
posreden, dejaven in trajen stik med tabom odreda in to njegovo enoto.
Med bivanjem tabne skupine v vasi Gri pri 2. eti je ta bila 24. ali 25.
januarja okrog 7. ure zjutraj spet napadena. To pot pa se je hitro zbrala, s
pomojo bombaev in pukomitraljezcev izsilila preboj iz obkolitvenega
obroa ter se brez izgub umaknila v gozdno poboje nad potokom Strmica.
Ker v tej sovranikovi akciji ni bilo opaziti italijanskih vojakov, je upravi
en sklep, da je napadala samo bela garda.
Naslednji dan seje komandant odreda s spremstvom odpravil nazaj k
Mirni.26 Odredova 2. eta je e nekaj dni ostala med Klevevem in Trebel -

217

nim, pomagala bolninici pripravljati preselitev na Koevsko in akala

skupino svojih borcev, ki so nekaj ur pred prvim sovranikovim napadom
odpeljali ranjence proti Suhorju. Ti so v hudem mrazu in brez nezgod prili
do cilja. Po enodnevnem poitku so se mimo Podgrada, ez belokranjsko
elezniko progo, skozi Poljane in Podturn, ez reko Krko pri Soteski in e
lezniko progo pri Mirni pei ter Jagodnik prili v Mirno vas. V sestavo ma
tine ete so se vrnili 25. ali 26. januarja 1943.
Po nalogu takratnega politinega komisaija Dolenjske operativne cone
Viktorja Avblja-Rudija je bila bolnika eta kmalu nato prestavljena k Po
gorelcu. Tudi ta njen premik je zavarovala odredova 2. eta. Preden pa sta
se ti dve eti pri Podturnu loili, so iz bolnike ete prestavili v odredovo
eto vse sposobne borce, s komandirjem Francetom poraijem-Franjom
vred. Potem seje odredova 2. eta po isti poti vrnila do Mirne vasi ter ostala
v njej in okolikih vaseh e ves februar 1943.

VIRI
1

Obvestilo taba Vzhodnodolenjskega odreda z dne 8. decembra 1942 Roki eti, ACK ZKS
t. 5529.
2 Dopis taba Vzhodnodolenjskega odreda z dne 15. decembra 1942 Roki eti, A CK ZKS
t. 5536.
3 NOV na Slovenskem, str. 391, 395.
4 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda za dobo od 15. do 22. decembra 1942 poveljstvu
Dolenjske operativne cone, Zbornik VI-4-134.
5 Naredba glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et z dne 26. decembra 1942, Zbornik
VI-4-136.
8 Navodila glavnega poveljstva z dne 6. januaija 1943 tabu Notranjske operativne cone,
Zbornik VI-5-6, in naredba glavnega poveljstva z dne 12. januaija 1943 tabu udarne brigade To
ne Tomi, Zbornik VI-5-15.
7 Poroilo taba 2. bataljona udarne brigade Tone Tomi z dne 25. januaija 1943 tabu
Notranjske operativne cone, Zbornik VT-5-27.
8 Ustni vir: Franci oba-Iztok.
9 Ustni vir: Albert Jakopi-Ksgtimir.
' Prispevek: Franc Kume-Stamenko.
11 Poroilo pehotne divizije Isonzo z dne 28. decembra 1942, Zbornik VI-4-204; poroilo
taba pehotne divizije Isonzo z dne 5. januaija 1943 tabu 11. armadnega korpusa, Zbornik VI5-109; Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 398.
12 Poroilo taba pehotne divizije Isonzo z dne 5. januaija 1943 tabu 11. armadnega kor
pusa, Zbornik VI-5-109.
13 Franek Saje, Belogardizem, druga izdaja, str. 454.
14 Prav tam.
16 Navodila glavnega poveljstva z dne 12. januaija 1943 tabu Dolenjske operativne cone,
Zbornik VI-5-12.
16 Pero Popivoda, Pregled borb na Dolenjskem, Slovenski zbornik 1945, str. 626; po spominu
avtoija.
17 Ustni vir: Boena Vidmar-enka; po spominu avtoija.
18 Prispevek: Petar Brajovic.
19 Spomeniki n;sj govore, obinski odbor ZZB NOV Novo mesto, str. 63; prispevek: France
porar-Franjo.

218

20
Poroilo taba Zapadnodoleryskega odreda (okrog 1. februaija 1943) glavnemu poveljstvu
slovenskih partizanskih et, A CK ZKS t. 6255; prispevek: Avgust Vovk-Jure.
2' Prispevek: Avgust Vovk-Jure; prispevek: Rudi Burgar-Maks.
22 Poroilo poveljstva karabinjerjev pri pehotni diviziji Isonzo tabu divizije Isonzo z dne
20. januaija 1943, A IZDG F 673/VI.
23 Poroilo okronega komiteja KPS Novo mesto z dne 12. februaija 1943 centralnemu ko
miteju KP Slovenije, Dokumenti LRS 5, dok, 148.
24 Spomeniki niy govore, obinski odbor ZZB NOV Novo mesto, str. 63.
26
Sporoilo taba Vzhodnodoleryskega odreda z dne 16. januaija 1943 tabu Zapadnodolei\jskega odreda, A CK ZKS t. 6309.
28 Ustna izjava: Alojz Grar-Milja teuere.

Preurejanje na pomlad 1943

Po bojih v Mirenski in Temeniki dolini so sredi januaija 1943 odle bri

gade Dolenjske operativne cone proti Ljubljani. Na prostoru med dolenj
sko elezniko progo in okupacijsko razmejitveno rto od Stine do Mo
kronoga je ostala samo 1. eta Zapadnodolenjskega odreda.

Majhna bojna dejavnost odredove 1. ete

Okupatorjevo vojatvo je po decembrski ofenzivi brigad v Mirenski do

lini hitelo s popravljanjem eleznike proge Trebnje-Trie in seje pri tem
gibalo samo na ozkem prostoru ob r\jej. Podobno je bilo tudi po 20. januar
ju, ko se je promet po mirenski progi spet zael in so bili Italijani stalni
spremljevalci redkih vlakov brez voznega reda. Ob njihovem prihodu na
elezniko postajo so beno pregledali najblijo okolico in se odpeljali na
prej. Vasih je sovranikova patrulja stopila e v kakno gostilno na Mirni,
toda spremljevalci vlaka niso nikoli li iz strnjenega naselja.
eprav je odredova 1. eta, ki se je prestavljala med Tihabojem in a
teem, tisti as ivela v zatiju, so Italijani budno spremljali gibanje vseh
odredovih enot. Naj navedemo samo dva primera!
Karabinjersko poroilo z dne 20. januarja 1943 je obvestilo nadrejena
poveljstva o navzonosti oddelka komandirja Robka s 60 do 70 momi in
bolnikega oddelka s prav toliko ljudmi v coni Mokronog-Trebelno, na
ozemlju Sel. V istem poroilu je zapisano, da so v coni Ajdovca, na ozemlju
Veliki Lipovec-Brezova reber in v coni Rog elementi terr. dello Zapadno
Dolenjski Odred.
Naslednjega dne javljajo karabinjerji, da so partizani iz cone ate in
Sv. Kri pred nekaj dnevi prepeljali ranjence k entjurju, severno od No
vega mesta, in manje tevilo v Cerovec (vzhodno od Trebnjega).2
Podobna poroila so tudi za vrsto naslednjih dni.3
Pri tem natannem pregledu o gibanju posameznih odredovih enot pa
je el okupator v asu od januarja do marca 1943 samo nad skupino bolni
kov na Selah, ki jih je varovala odredova 2. eta in, kot bomo videli, proti
eti komandirja Avgusta Vovka-Jureta v Velikem Lipovcu. To upravie
no navaja k sklepu, da je ozemlje, ki so ga takrat nadzorovale odredove

220

ete, bilo tiste mesece zun^j vejega akcijskega zanimanja italijanskih vo

jakih krogov.
Ve dejavnosti je v tistem asu pokazala bela garda. Kmalu po nasta
nitvi v Rakovniku pri Mirni, tja so prili 12. januaija 1943, so zaeli belo
gardisti poiljati svoje patrulje na oglede proti Mimi. Tudi podnevi so po
stavkah zasede v tej smeri.
Beli iz entvida pri Stini pa so se okrog atea in Morav pojavljali kot
partizanski oddelki ter ponoi tudi taborili po gozdovih.4 Tako je v etrtek,
28. januaija prilo okoli 10. ure zveer v neposredno bliino Sv. Kria pri
Litiji kakih 26 belogardistov s titovkami. Ob ropotu kmekega voza na cesti
pa so pobegnili, prepriani, da gredo partizani.5
Konec januaija in v prvih dneh februaija je bilo na odredovem severo
zahodnem operacijskem obmoju e ve podobnih primerov, pri katerih so
belogardisti vse pogosteje uporabljali partizansko taktiko gibanja in zadr
evanja na terenu.
Ti in podobni primeri so e konec januaija 1943 tabu odreda omogoili,
da je o novi sovranikovi taktiki dobil precj jasnejo podobo. Glavnemu
poveljstvu Slovenije in tabu Dolenjske operativne cone je tab odreda v
raportu poroal, da sovranikovi oddelki delego v zadnjem asu redne po-

Borci odredove 1. ete spomladi

1943 na Viryem vrhu nad Belo
eeikvflo. Stojita z leve proti desni
Velimir KraSevee-Igor in Joe
Grabjjevec-Novi;
sedi
Rudi
Redek

221

hode, in to dosledno v predele, kjer ni vejih partizanskih sil, da sovranik

napada partizanske skupine globlje v notranjosti brez vejega poprejnjega
osredotoenja, v naj veji tajnosti in v zgodnjih jutranjih urah.6 To izkunjo
je tabu odreda dala zlasti ocena sovranikovega napada na bolniko eto
na Selah pri aloviah.
Znailna za tiste mesece pa je odredova vojaka nepodjetnost. Kljub
omenjenemu, precj pasivnemu zadranju italijanske vojske bi bil tab
odreda moral organizirati akcije in iti v napade, vendar tega ni bilo. Njegovi
oddelki so se najvekrat po nakljuju spopadli z manjimi sovranikovimi
skupinami, zato iz tistega obdobja niso zabeleeni veji, organizirani odredovi vojaki nastopi.
In kako si lahko tolmaimo, da ni bilo veje akcijske zavzetosti taba od
reda? Deloma je ni bilo zato, ker v tistem asu odred ni imel stika, oziroma
ni prejel navodil taba Dolenjske operativne cone,* ki je bil na Hrva
kem.** Kae pa tudi, daje tab odreda kar rad imel zatije na operacijskem
prostoru, kjer se je zadreval.

Preseneenje v Velikem Lipovcu

Potem ko je v Grevju pri Trki gori oddala ranjence, je 19. januaija

1943 prila na ozemlje trikota Novo mesto-Zuemberk-Trebnje odredova
3. eta, tj. Juretova oziroma Vovkova; za prva dva dneva seje nastanila
v vasi Gr vrh, nato pa prestavila do Globodola. Na tem terenu, od reke Kr
ke do eleznike proge med Trebnjem in Novim mestom, je bila stara
znanka, saj gaje zapustila kom^j pred enim mesecem. A v tem asu so za
ele na tem obmoju nastajati hude razmere.
Od 25. decembra 1942 do 18. januaija 1943, ko na tem prostoru ni bilo
nobene partizanske enote, je bela garda delala zagnano, se hitro krepila in
postajala vse bolj drzna. Obenem je vzpostavljala dobro obveevalno mre
o, za katero je zlahka pridobila sodelavce. Z najuspenejimi med njimi so
obveevalni oficiiji vzdrevali neposreden stik.
*
Za obdobje januar-marec 1943 ni najti dokazila, daje tab Dolenjske operativne cone dal
odredu kakno operativno nalogo. Na ukaz odredu za akcijo naletimo ele v poveljstvu operativ
nega taba slovenskih in hrvakih brigad z dne 29. aprila 1943 za napad na Mokronog.
** Zadnje dni januaija in v zaetku februaija 1943 je italijanski 11. armadni korpus sodeloval
v veliki ofenzivi zdruenih okupatorsko-kvizlinkih sil, znani pod imenom Operacija Weiss I ozi
roma etrta ofenziva. Severno od eleznike proge Zdenina-Karlovac-Metlika je el v svo
bodni Zumberk, da bi tako zavaroval preskrbovalne poti in eleznike proge.
Z enotami 11. armadnega korpusa so se v hude boje zapletle brigade Dolenjske operativne
cone, ki so na pobudo vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije tovaria Tita prile 29. ja
nuaija 1943 v Zumberk. Skupsg s hrvako 13. proletarsko brigado Rade Konar so imele uspene
boje, v katerih so pridobile velike vojake izkunje in izbojevale obilo oroja. Po petih tednih so
se vrnile v Slovenijo. V noi na 5. marec so brigade napadle Metliko, potem pa so postopoma pri
le v osrednji del Dolenjske.

222

Ob novem letu 1943 so okoli tega obmoja, ki meri v dolino najve 40

in v irino 15 kilometrov, bile veje sovranikove postojanke v Novem me
stu, Mirni pei, Trebnjem, Selah pri umberku, uemberku, Soteski in
Strai-Vavti vasi. Sredi med njimi seje nastanila odredova 3. eta z nalogo,
da zagotovi varen prehod med elezniko progo in reko Krko, pridobiva
novince ter znova vzpostavi kar najve stikov z zanesljivimi civilisti. Za
ponovno obvladovanje tega terena je bilo osvobodilno gibanje e posebej
zainteresirano, s^j je pomenil eno najbolj prometnih partizanskih krii na
Dolenjskem. Z napori se je e okrog novega leta 1943 zaelo vanj vraati
ivljenje, vsaj nekaj tistega, ki so ga v pozni jeseni 1942 mono zavrli ita
lijanska ofenziva, pritisk belih in unienje Frate. Oivele so zveze in pota,
po katerih so prihajali novi borci, na vse strani so odhajali kurirji in se sre
evali terenski delavci, prevaali so ranjence in materiale vseh vrst.
Takoj po prihodu je Juretova eta skupaj s politinimi delavci novo
mekega okroja opravila mnogo sestankov in mitingov po vaseh med Do
brniem in Jablano, obenem pa mobilizirala za partizansko vojsko in po
magala obnavljati terenske organizacije OF. Pri slednjem je sicer imela zelo
skromne uspehe, pa vendar. Ob politinih nastopih so se odredovci in lani
terenskih odborov mono opirali na vojake uspehe partizanske protiofen
zive. Eni taknih zmag so bili prebivalci Suhe krtine prie ob padcu Aj
dovca. Ob tem dogodku so se tamkajnji ljudje e bolj opredelili. Veina
svojcev in znancev padlih oziroma zajetih belogardistov je postala e sovraneja, simpatizerjem OF in njenim sodelavcem pa se je e bolj utrdilo
preprianje v zmago partizanskega oroja.
Da ne bi v dneh mobilizacije sovranik presenetil odredove 3. ete, jo
je njen komandir Avgust Vovk-Jure vsak dan premeal, vse do konca ak
cije, ko seje okoli 1. februarja 1943 nastanila na prostem pod koto 537 blizu
Ajdovca.
e naslednjega dne seje ob eti ustavil komandant glavnega poveljstva
slovenskih partizanskih et Ivan Maek-Matija, ko je iz Starih ag potoval
za TV 4, ki je bil na Selu nad Mimo. Med njegovim polurnim poitkom je
komandir Vovk sestavil vod dvajsetih borcev in z njim okrepil spremstvo
glavnega komandanta, nato so vsi skupaj krenili na pot. Prek dolenjske e
leznike proge pri Dolnjem Podbortu in mirenske blizu Dola je skupina e
drugi dan prila brez nezgod do taba odreda na Brglezu pri Tihaboju. Ne
kaj dni seje vod 3. ete s komandirjem Avgustom Vovkom zadreval ob
1. eti, potem se je vrnil k Ajdovcu.7
V
drugi polovici februarja 1943 je bilo lepo in suho vreme. Odredova
enota, ki se je medtem iz bliine Ajdovca premaknila v gozd pod Brezovo
reber, e ves mesec ni imela pomembnejega stika s sovranikom. Kljub
temu je bila dovolj zaposlena z nadzorovanjem terena, zaito potov za pre
hode in prevoze, spremljanjem posameznikov in skupin, z lastnim zavaro
vanjem ter s preganjanjem belogardistinih patrulj in ovaduhov. Z ve
kratnim obhodom istega naselja v enem dnevu, poiljanjem bojnih patrulj
v zelo oddaljene vasi in podobnimi nalogami seje eta trudila, da bi jo na

223

terenu imbolj opazili. Ljudje so pa izkazovali spotovanje predvsem vo

jaki enoti.
S politinim delom med civilnim prebivalstvom je bil tisti as na levem
bregu Krke mono zaposlen domain, lan poverjenitva CK KPS za Do
lenjsko in nekaj asa politini komisar v Zapadnodolenjskem odredu Joe
Slak-Silvo. Kot bivi odredovec je izkoristil vsako prilonost, da se je us
tavil tudi med partizani, ki so se zadrevali na njegovem prostoru. Juretovo eto oziroma veino njenih borcev je dobro poznal e iz prejnje je
seni, zato je mednje e posebej rad prihajal. Tako je bilo tudi proti koncu
februarja, ko se je za dva ali tri dni ustavil blizu njenega tabora.
eprav je bil precj bolan, je Slak imel sestanek s lani partije in ve po
litinih ur za borce ete. Ko seje 25. februaija sam odpravljal na pot v do
lino Krke, mu je komandir Vovk ponudil zaito, a jo je odklonil, ker je za
upal terenu in svojim zvezam. Po nonem sestanku na Selih pri Gorenji
Strai pa je 26. februaija zarana skupaj z aktivisti novomekega okronega
odbora Osvobodilne fronte padel pred Dolenjo Strao v italijansko zasedo.
Bilje prvi zadet. Da ne bi priel iv v roke sovraniku, sije sam skrajal tr
pljenje.* Tako se je junako konala pot borca in odredovega politinega
komisaija, ki je bil za svoj velik prispevek revoluciji po smrti odlikovan z
redom narodnega heroja.
Dan po tej nesrei je tedanji sekretar poverjenitva OF za Dolenjsko
Duan Jereb-Stefan zapisal, da so od takrat, kar na njihovem terenu ni bri
gad, Italijani in belogardisti zelo nasilni. Vsako no so na pohodih in v za
sedah, ker majhne partizanske ete niso kos svojim nalogam.8
Zatem je na operacijskem terenu ete komandirja Avgusta Vovka vla
dalo zatije vse dotlej, dokler niso tja prile brigade.
Prva je prila brigada Ljube ercerja. Z Mokrca je prek Koevske, Pod
turna in ez Krko pri Polju prila 2. marca zarana v Veliki Lipovec. Do 12.
marca se je premeala po vaseh med Brezovo rebrijo in Ajdovcem ter pri
tem nabirala hrano za bolninice na Rogu in sprejemala novince iz Primor
ske. Medtem je, 7. marca, prila Cankarjeva brigada na Lipovec in tam os
tala 3 dni.
eta komandirja Avgusta Vovka-Jureta, kije e vedno bila v irem
okoliu Ajdovca in opravljala vojake naloge po vpeljani navadi, je imela
zaradi bliine ercerjeve dosti veji obutek varnosti. Pri tem je s svojimi
bojnimi skupinami e naprej obstreljevala stalno sovranikovo zasedo bli
zu Sadinje vasi in Bukovice ter opazovalnico na Zafari. Svoje zasede je po
iljala na koto 343, na Veliki vrh (k. 537) ter nad cesto med Preno in Do
lenjo Strao. Teren, ki so ga podnevi obvladali njeni borci iz svojih opazo
valnic, so ponoi nadzorovale obhodne patrulje.
Med civilnim prebivalstvom je eta imela nekaj obveevalcev, ki so pri
zaupnikih pobirali podatke o vedenju oziroma razpoloenju prebivalstva in
*
V italijanski zasedi je bil ubit e Joe Pove. Raryen, ujet in takoj ustreljen je bil tudi in
truktor CK KPS Maks Stermecki-Rok. Ujeta je bila Mica Ambroi. Reil seje le Joe Levstik Vid.

224

posameznikov v naseljih, kamor je redno ali obasno prihajal sovranik.

Nekatere med njimi je uporabljala tudi za izvidniko-opazovalne naloge.
Zbirali so podatke o razmerah po vaseh vzdol potov, po katerih so borci
spremljali, prenaali ali prevaali ljudi in material. Informatorje je imela tu
di v nekaterih sovranikovih postojankah. V uemberku ji je na primer
bilo v ta namen na voljo ve zelo portvovalnih skojevcev, ki sojo obve
ali predvsem o oboroitveni moi posadke ter o njenem ravnanju z ujetimi
ali aretiranimi osebami.
Ob vsem tem pa so eti manjkali ljudje, ki bi ji poroali tudi o pripravah
in namerah vojatva iz blinjih postojank, o njegovem odpravljanju v oi
evalne akcije in na kazenske pohode, o pripravljanju vdorov in podob
nem. Prav tako ni pravoasno zvedela, kdaj seje sovranik odpravil iz po
stojanke in v katero smer je krenil. V tem pogledu je bila brez hitrih in za
nesljivih obvestil, to pa je prav gotovo prispevalo k njeni ogroenosti.
Da bi kljub temu bila dobro zavarovana, je odredova 3. eta pri izvre
vanju e omenjenih rednih dnevnih opravil zaposlovala veliko svojih bor
cev, to pa jih je preve utrujalo in jim je jemalo v vsakem trenutku po
trebno bojno pripravljenost oziroma sposobnost. Iz tega vzroka in ker na
njenem sektorju e dalj asa ni bilo nobene hajke, je njena ujenost po
pustila. To pa se je v podobnih okoliinah rado dogajalo tudi bolje orga
niziranim in monejim enotam.
Italijanski in z njimi beli vojaki iz najblijihjjostojank tudi v prvem
tednu marca 1943 niso prehodili ozemlja med uemberkom in Novim
mestom ali kako drugae zali globlje nanj. Opravili so le nekaj izvidnikih
vpadov v vasi blizu svojih postojank in poostrili nadzor nad eleznikimi
objekti. Tako je skupina iz garnizije uemberk v noi na 5. marec pregle
dala naselji Dvor in Vinkov vrh, medtem ko so patrulje iz Strae le na og
ledne obhode v smeri Dolenjskih Toplic. Naslednjega dne je manja uemberka enota vdrla v Reber in Vrhovo ter ju preiskala. V nobenem od
teh primerov se ni sreala s partizani.
V
teh dneh sta se Juretova eta in ercerjeva brigada, ki se je 14.
marca prestavila v smeri Dobrave, menjaje zadrevali v Brezovi rebri in
Velikem Lipovcu. V slednjem so bili odredovi borci kakor doma. Vedeli
so, katere hie so nae in nasprotno, zato pa so tudi domaini kmalu zve
deli, kdo je kaj v eti, odkod je in podobno, pa preve vsega, esar ne bi bilo
treba. Vekratno bivanje ete v isti vasi je omogoilo vohunom, da so kma
lu vse vedeli o njej. Tako so postopoma in kar z lahkoto ugotovili, da so za
varovalni ukrepi ete ponavadi enaki, kakne so redne navade njenega ta
bornega ivljenja, kje so stalni poloaji njenih stra, opazovalnic in zased,
kolikna je njena tevilna mo in katere vrste oroja ima, ter drugo.
eta tudi ni mogla dolgo prikrivati svoje osnovne naloge. Civilisti so
kmalu zvedeli, da skrbi predvsem za prehodnost sektorja med dolenjsko
elezniko progo in severnimi obronki Koevskega Roga.
Vse, kar ni ostalo prikrito ondotnemu prebivalstvu, je hitro zvedel tudi
sovranik. In tako beremo v njegovih poroilih:
- z dne 12. marca 1943, daje med Ajdovcem in Brezovo rebrijo skupina

225

partizanov, ki najverjetneje pripadajo Ajdovski terenski eti Zapadnodo

lenjskega odreda;9
- z dne 13. marca 1943 (poroilo taba divizije Isonzo tabu 11. armad
nega korpusa), da se sovrana enota zadruje med Brezovo rebrijo in Go
riko vasjo;
- z dne 14. marca 1943, daje bil oddelek divizije Isonzo iz postojanke
uemberk 13. in 14. marca v zasedi pri Malem Lipovcu, ker je bilo javljeno
o pogostnem gibanju partizanov;
- z dne 15. marca 1943, daje v Velikem Lipovcu nastanjena brigada
Ljube ercerja.
Med zbiranjem teh vesti in verjetno tudi med pripravami za obraun s
partizani v coni Lipovec so na drugem koncu Suhe krtine nastopili dogod
ki, ki so pospeili sovranikovo namero.
Proti jutru 16. marca 1943 seje pod poveljstvom taba Dolenjske ope
rativne cone zael ofenzivni napad slovenskih brigad na belogardistine
postojanke Hoevje, Korinj in Ambrus in se razvil v deset dni trajajo
e manevrske boje.* Ti so e 17. marca zavzeli velik obseg in pritegnili
vse veje tevilo italijansko-belogardistinih enot, katerih premike je mo
ralo varovati vojatvo garnizonov. Tako so se tega dne pripravili zdrueni
oddelki iz postojank Straa-Vavta vas in uemberk, da oistijo rajon
Velikega Lipovca za varen prehod posredovalne kolone, s katero je pod
polkovnik Berardi nameraval iti iz Trebnjega prek Ajdovca v cono
Lae-Smuka. Pri tem je moral peljati vojsko skozi Veliki Lipovec.10
Veliki Lipovec je strnjeno kmetsko naselje sredi valovite Ajdovke pla
note. Na zemljevidu ga najdemo na ravni rti vzhodno od Dvora proti No
vemu mestu. Vasi seje z jugozahoda in severozahoda do razdalje okrog ki
lometra priblial mean gozd, sicer pa so ga na iroko obdajale njive in trav
niki. Najblije sovranikove postojanke so bile v Strai, Soteski in uem
berku. V teh treh so bili manji oddelki 1. bataljona 24. pehotnega polka di
vizije Isonzo, v uemberku e skupina 30 karabinjerjev in eta bele gar
de, kije takrat tela 110 mo.
Iz Strae in Soteske se ie prilo do Velikega Lipovca po dokaj strmih
poteh skozi hoste, iz uemberka pa po sicer dalji, a zloni in bolj odprti
cesti. tiristo metrov nadmorske viine in precj razgledno okolje dajeta
Velikemu Lipovcu dominanten, z vojakega stalia celo strateki poloaj.
Nasproti temu pa je bila vas prikladen cilj 1. divizionu 60. topnikega polka
divizije Isonzo v V avti vasi in tekim minometom vseh treh okolikih po
stojank.
Sedemnajsti marec 1943 se je za odredovo 3. eto, ki je takrat tela 40
bork in borcev, zael v Velikem Lipovcu popolnoma obiajno. Komanda
*
Skladno z nartom glavnega poveljstva je v dneh od 16. do 19. marca 1943 Dolenjska ope
rativna cona s Cankarjevo, Gubevo, Tomievo in erceijevo brigado napadla sovranikove po
stojanke Korinj, Hoevje, Ambrus in Kal ter imela velike manevrske boje na odprtem bojiu.
Potem so se brigade prestavile v Ribniko dolino, kjer je 25. marca bila velika bitka pred Ribnico.
Med umikom brigad ez Veliko goro je 26. marca prilo do znanega boja pri Jelenovem lebu, v
katerem je partizansko oroje slavilo eno svojih naj vejih zmag.

226

in ambulanta sta bili v hii t. 5, kjer je gospodarila Kristina tupar, etna

kuhinja je bila v lopi istega gospodarstva, vsi drugi iz enote pa so bili raz
porejeni na dveh n^jblijih podih. Tabor so varovale tri stalne strae: ena
je bila usmerjena na cesto, ki pripelje iz Borta, druga na dostop v vas iz
june, soteke smeri, tretja je nadzorovala dohod iz Brezove rebri. Na ob
hodu, kamor so le e ponoi, so bile tiri patrulje z usmeritvijo proti u
emberku in Globodolu ter Soteski in Preni. Oba pukomitraljeza sta bila
doma.
e pred svitanjem je v vas nenapovedano priel sekretar dolenjskega
poverjenitva OF Duan Jereb-tefan s spremljevalcem. Na poti s Trke
gore sta la poivat v hio t. 19, kije ob cesti iz smeri Sel oziroma Ajdovca
med prvimi. V nadaljnjih nekaj urah so se v isti hii ustavili e pomonik
politinega komisarja glavnega poveljstva dr. Joe Brilej-Bolko ter lanici
partijskega okronega komiteja Novo mesto Mara Rupena in Vilma Bebler-pelca, vsi s spremljevalci. Brilej je bil na poti iz Bele krajine v Dolo
mite, Rupenova se je vraala s kongresa AF v Bihau, pelca pa je bila
na poti v roko bolninico.11
Zgodaj zjutraj je v vas prilo tudi 62 novincev iz Primorske. Razen nji
hovega skromnega spremstva so bili vsi brez oroja. Na poti v brigade so

Komandir in politini komisar 3.

odredove ete Avgutin VovkJure in Rudi Burgar-Maks,
spomladi 1943 na Riglju nad Po
ljanami

ob odredovi eti predvideli poitek in okrepitev. Nastanili so se po podih,

najve sredi vasi.
Tega dne seje k svoji eti v Velikem Lipovcu nameril tudi komandant
odreda Alojz Grar-Mitja tajerc s tremi borci. Prihajal je po vodnika Aloj
za Beleta-Tika, ki ga je nameraval postaviti za komandiija nove, 4. ete.
Z njim je bil tudi politini komisar tajerske operativne cone Duan Kveder-Toma, ki seje skupini prikljuil pri Mimi, in sicer samo za pot do reke
Krke. Namenjen je bil na Hrvako.12
e sonni vzhod je napovedoval lep in suh dan. Po zajtrku, kije bil ok
rog devetih, se je jela eta pripravljati na politino uro, a je prihod koman
danta Alojza Grarja zavlekel njen zaetek. Medtem je etni politini ko
misar Rudi Burgar-Maks prosil takrat e popularnega politinega komisar
ja 2. grupe odredov Duana Kvedra, naj zbranim pove kaj o razmerah v
Sloveniji in e posebej na tajerskem. Kveder seje vabilu rad odzval. Nje
govo pripovedovanje so z zanimanjem posluali zlasti primorski novinci,
ki jim je to bil prvi resnini prikaz vojakih in politinih razmer, v katere
so se pravkar vkljuevali.
Taas So se vrnile patrulje, ki so bile na obhodu do Hriba, Ajdovca in
Brezove rebri, v naslednjih dveh, treh urah pa so prispele e tiste, ki so og
ledovale proti Soteski in Vavti vasi. Nobena ni prinesla sumljivih ali celo
vznemirljivih obvestil, prav tako ne obveevalci. e najve govoric je bilo
ob odhodu vodnika Tika za komandiija nove enote. Tako je minil as
do kosila, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega.
Kmalu po tirinajsti uri so Veliki Lipovec zapustili komandant Alojz
Grar, vodnik Alojz Bele in trije borci spremstva. Pol ure zatem je kuhinja
pozvala k delitvi hrane in borci so se zaeli urejati k obedu.
Takrat je na junem koncu vasi poilo. Po trenutku tiine pa seje proti
Velikemu Lipovcu, usula pravcata svinena toa. Po poteh prek lipovkih
njiv je iz smeri Strae, Soteske in Borta, ob podpori monega ognja iz puk
in strojnic, zaela naglo vdirati sovranikova skupina.* Prve minute napada
so v tabor odredove 3. ete vnesle hudo zmedo, preseneenje je tudi tokrat
potrdilo svojo veliko prednost. V vasi je nastal posebno hud poloaj zaradi
zveine neoboroenih, neizkuenih in od dolge poti preutrujenih novincev
iz Primorske. Med njimi je bilo veliko taknih, ki dotlej e niso bili vojaki.
Vsi so v zmedi iskali pot umika za vsako ceno in beganje s krianjem je pa
niko hitro vealo.
V
zelo nevarnem poloaju seje znala tudi skupina, kije poivala v hii
t. 19. Tod mimo so drli faisti iz uemberke smeri, zato je imela samo en
izhod, ta pa je teijal najve asa, tveganja in napora. Prebiti se je morala
skozi mete v vasi in naprej, v smeri umika drugih. Medtem ko je en del
sovranikovih sil vdiral v vas s treh strani, se je druga kolona razdelila in
jo zaela obkoljevati v obliki kle.
*
Sestavljena je bila iz posebnega bataljona t. 1, ete bele garde in oddelka 6. topnikega
polka 75/13, ki so bili razporejeni v uemberku oziroma Strai in Vavti vasi, pripadali pa so divizyi Isonzo.

228

Med sklepanjem obroa je bil negdlje prazen oziroma odprt prostor v

smeri Globodola, med kotama 537 in 493. Ravno tukaj se tudi gozd najbolj
priblia vasi, vsega na okrog 800 metrov; do njegovega zaetnega roba pa
segajo njive, ki jim domai pravijo Plavice. Ob poti, ki prek njih pelje proti
gozdu, je kakih 150 metrov ven iz vasi stal Bobnarjev kozolec in mimo nje
ga je v smeri gozda beal preteni del napadenih.
Tudi veino odredovih borcev sta zajela zaetni strah in zmeda neobo
roene mnoice. V naglici so pobrali le svoje oroje, medtem ko so osebno
opremo in druge potrebine prepustili domainom, ki so vse hitro poskrili.
e med umikom je komandir Avgust Vovk-Jure organiziral odpor glav
nine, v kateri sta bila tudi pukomitraljezca Franc Mesojedec-Ilija in Lado
Bokavek-Marjan.
Koje e po desetih minutah napada bilo jasno, da sovranik sicer zaseda
vas, a da mu e ni uspelo sklenili obroa na njeni severni strani, jek tistemu
izhodu e tekla veina obkoljevanih. Za kritje beeih je komandir Vovk
poslal enega pukomitraljezca v bliino Bobnarjevega kozolca, drugega pa
na nezasedeni obronek gozda. Vsakemu je dodelil e skupino strelcev, da
bi z monim ognjem zadrevali pogon faistov na neoboroeno mnoico.
Ta seje lahko umikala samo v smeri prostega vstopa v gozd, kamor so be
ali tudi slabe oboroeni in za boje nesposobni.
Pri tem je bilo treba s cikcakastim izmikanjem pretei priblino 600
metrov brisanega prostora. To je napadalec dobro izkoristil. S preglednega
mesta sredi vasi je lahko obvladal njive Plavice in nanje uperil ve
pukomitraljezov. Na isti prostor sta z ognjem iz puk in strojnic pritis
nili tudi obe krili skupine, ki je obkoljevala vas.
V
takni situaciji odredova eta ni mogla raunati na uspeen protina
pad oziroma na zavrnitev sovranika, e manj pa na preboj v eno od smeri,
iz katere je napadal. Edini izhod je ponudila odprtina v obkoljevalnem ob
rou, ki sta jo z ognjem svojih strojnic branila Mesojedec in Bokavek. Z
nadlovekimi napori seje bilo treba reevati skozi too krogel, pri tem pa
je bila monost umika z vsakim trenutkom manja in nevarnost za umika
joe vse veja. Da konajo akcijo, so Italijani mono pritisnili na branilce
poti, po kateri so partizani beali v gozd. Napadli sojo z ronimi bombami
in lahkim minometom. Veino neeksplodiranih granat pa so borci ob pukomitraljezcih zmetali nazaj in tako omogoali umik zaostalim.
Prve rtve so kmalu padle na robu Velikega Lipovca, tam, kjer je za
etek njegovih njiv na severni strani. To so bili neoboroeni novinci, kijih
je preseneenje v vasi zlahka obvladalo, vendar je najve pobitih lealo pri
blino sto metrov pred robom gozda.
Med zadnjimi seje umikala skupina politinih delavcev iz hie t. 19 in
ob njej nekaj Primorcev. Ti so imeli najdaljo pot do edino monega izhoda,
saj so se morali prebijati skozi vso vas. Sreno so se izmikali vse do prvih
njiv Plavice, toda prek njih niso ve mogli priti, med njimi tudi Duan Jereb-tefan in en odredov borec. Pritajila sta se priblino sto metrov vstran
od Bobnarjevega kozolca, v smeri poti do e prostega vstopa v gozd. Ob
partizanu s puko je Jereb s pitolo pomagal zadrevati sovranika toliko

229

asa, daje mnogo njegovih sodelavcev lahko zbealo. V tem boju sta padla
skupaj s partizanom odredove 3. ete.
Z veino novincev in nek^j borci seje skozi odprtino obkolitvenega ob
roa naprej umaknil politini komisar ete Rudi Burgar. Potem so se po
isti poti reili tudi drugi politini delavci iz Jerebove skupine in se pridruili
prvim. Za njimi je poloaj zadnji zapustil bojni oddelek odreda in z njim
komandir Avgust Vovk-Jure z mitraljezcem Francem Mesojedcem-Ilijo.
V gozdu nad vasjo so se vsi seli, med njimi hudo ranjeni mitraljezec La
dislav Bokavek-Maijan. Takrat je izvidnika skupina javila, da prihaja od
Ajdovca proti Velikemu Lipovcu in Brezovi rebri sovranikovo vojatvo.
Bila je grupacija podpolkovnika Berardija, ki je prihajala iz Trebnjega.
Odredova eta seje s primorskimi novinci in politinimi delavci ureje
no izmaknila, nato pa zavila proti severu. Do Malega vrha nad Globodolom
je prila pozno v no in se tam spravila k poitku.
Koje bila akcija zanje zakljuena, so faisti in belogardisti vse padle par
tizane zvlekli na njive, prek katerih so nesreniki hoteli ubeati smrti. Drug
poleg drugega je lealo 12 mrtvih: sekretar dolenjskega poveijenitva OF
Duan Jereb-tefan, deset novincev iz Primorske, med njimi tudi eno dek
le, in borec odredove ete. Potem je napadalec pobral vso partizansko i
vino in meso ter odel iz vasi proti Brezovi rebri. Bilo je nek^j pred peto
uro popoldne.
Po odhodu okupatorja in njegovih oprinikov je v miru opravil svoj po
sel vaan-grobar Lojze Zupani (Dularjev). Mrtve je zvozil na n^jblije
pokopalie na Sela pri Ajdovcu in jih pokopal.*
Razen enega padlega je odredova eta imela e dva hudo ranjena, od ka
terih je eden umrl e naslednji dan, mitraljezec Ladislav Bokavek-Maijan
pa je v roki bolninici poasi okreval. Trije so bili laje ranjeni, med njimi
primorska partizanka Magda.3 O rtvah med napadalci ni nikakrnih
podatkov.
V
telegramu z dpe 18. marca 1943 je general Cerutti, poveljnik divizije
Isonzo, obvestil komando 11. armadnega korpusa, da so med bojem
prejnjega dne v coni Veliki Lipovec zaplenili 12 mavzeric, nekaj ronih
bomb in dve mini, tevila padlih partizanov pa ne navaja.4
Do preseneenja v Velikem Lipovcu je prilo zaradi mnogih napak v
ravnanju ete. Kljub vekratnim premikom se je vse predolgo zadrevala
v istem naselju. Podatkov o nainu svoje zaite ni primerno zavarovala.
Obveevalci iz enote in s terena so le delno obvladali gibanje sovranika
v najblijih postojankah in okoli njih. Poglavitni vzrok pa je vsekakor bil
v hudo ohlapnih stikih med etnim poveljstvom in njegovim nadrejenim
tabom. Slednji bi prav gotovo moral dosti bolj pogosto obiskovati svojo ta
ko izpostavljeno enoto ter z njo sproti odpravljati ugotovljene primere po
vrnosti in resnine teave.16
* Pokopani so v skupni grobnici na Cvibjju nad uemberkom.

230

Telegram poveljstva italijanske divizie Isonzo poveljstvu 11. armadnega korpusa, Iger
med drugim poroa o boju v Velikem Lipovcu

Odredova 4. eta
Zaradi uspenega pridobivanja novincev je odredova 1. eta po novem
letu 1943 narasla e na skoraj 60 borcev in bork. eprav tevilno krepka,
ni v februarju in marcu 1943 opravila nobene veje vojake akcije, zato tudi
ni pridobila oroja; sam dotok novih borcev pa tudi e ni mogel okrepiti
njene bojne moi. Konec februarja pa je od odreda neodvisna okoliina
prispevala, da se je stanje obutno izboljalo.
Ko seje okoli 1. februarja 1943 na Pugledu pri Ljubljani 2. bataljon Tom
ieve brigade, v katerem je bila veina motva bivega odredovega 3.
(Smrekarjevega) bataljona, pripravljal, da krene za svojo brigado proti Hr
vaki, seje iz njega izloilo kakih 18 borcev. Najve jih je e leta 1941 so
delovalo z osvobodilnim gibanjem, polovica pa jih je bila pomladi 1942 v
etah 2. grupe odredov. Med njimi so nekateri dosegli poloaje komandirja
ali politinega komisarja ete. To pot pa so izrazili eljo, da ne bi li naprej
z 2. bataljonom tomievcev, temve da bi raje ostali v bliini Vev, Bizo
vika, Podlipoglava in drugih domaih vasi v blinjem okoliu. Z borci
brirade so se razli 2. februarja, ko so ti krenili proti Dolenjski.
eprav so se povezali s tamkajnjim terenom, pa jim je glavno politino
poveljstvo e ez nekag dni ukazalo, naj se vsi imprej odpravijo v Zapad
nodolenjski odred. To odloitev sta narekovala predvsem dva vzroka.
Z nastanitvijo vodstvenih teles v Dolomitih seje potreba po vzdreva
nju in varovanju vseh dotedanjih zvez z Ljubljano zmanjala. Zato so tudi
2. bataljon tomievcev razbremenili in ga poslali v brigado.
Belogardisti okoli Ljubljane so pozimi 1942/43 divjali z naraajoo ihto.
Predvsem od prvih dni februarja naprej so se njihove skupine iz postojank
Polica, Bizovik, Sv. Urh in drugih mono zagnale v predele, kijih stalni par
tizanski oddelki niso ve nadzorovali. Nasilje, kakrno so zganjali nad uje
timi in zaprtimi, ni poznalo meja.
Sprio vsega tega je v skupini, ki seje loila od 2. bataljona Tomieve
brigade, kmalu zavladal obutek nezavarovanosti in vsepovsod preee
belogardistine nevarnosti. Zaradi lajega prikrivanja in bolje preskrbe so
se njeni borci razdelili v trojke, ki so bile med seboj povezane. Komandir
in politini komisar te nenavadne enote sta bila Anton Vrbinc-Nebome in
Lovro Omahen-Orlov, na teh poloajih e v Smrekarjevem bataljonu. Za
njihovo prehrano so skrbeli sorodniki in terenske organizacije. Kljub zelo
tekim in nevarnim razmeram pa so kar zavlaevali odhod v odred.
Do 13. februarja so se trojke zadrevale blizu Lipoglava, tega dne pa so
odle v grapo nad Kovaevo domaijo na Pugledu. Tu se jim je pridruil
vodja opuene baze CK Joe Mokri-Ciril e z nekaterimi partizani, tako
da seje skupina poveala na 25 ljudi, kar je njeno premikanje resno oviralo
in jo prisililo, da se je le zaela pripravljati na odhod v odred. Poleg ukaza,
ki ga je v tem smislu e prejela, so jo k temu spodbudila tudi obvestila
in dokazila, da so zanjo zvedeli belogardisti in jo sklenili uniiti. Najbolj
uporno so jo zaeli iskati beli s Police in faistini oddelek 195. legije iz
kofljice.

232

Koje sovranik strnil izdajalska poroila o poloaju partizanske skupine

na Pugledu, jo je 22. februarja 1943 zjutraj najprej mono obstreljeval s to
povi z Lavrice. Napadenr so brez rtev zapustili bombardirani prostor in se
namenili nad Pance, deset izmed njih pa se jih je medtem spravilo k po
itku v tako imenovani Srebrni dragi nad cesto, ki pelje v Podlipoglav. Po
topovskem obstreljevanju je iz smeri Veliki Lipoglav-Repe prilo na pro
stor, ki so ga bile izpraznile trojke, ve kot 150 belogardistov in rnosraj
nikov. V h^jki po irem obmoju, kije sledila, so sovranikovi vojaki na
leteli na poivajoo 10-lansko skupino, jo napadli z ognjem iz puk in
strojnic ter jo razbili. Vsi razen enega so se ob manevrski obrambi umak
nili.
Italijansko vojako poroilo navaja, da se je 22. februarja formacija
MVAC s Police spopadla pri Razorih, na sektorju Grosupljega, s komuni
stino skupino, po kratkem boju enega ujela in ga nato ustrelila.16 To je bil
Joe Mokri-Ciril, vodja baze CK KPS pri Podlipoglavu.*
Tisti, ki so bili razbiti v h^jki, so se z drugimi lani skupine seli e po
poldne in do noi vsi skupaj prili nad Ipavca, samotno kmetijo pod Javo
rom, na okupacijski razmejitveni rti. Tu so ostali samo do naslednjega jut
ra. Potem je priel Karel Prusnik-Gaper, kurir-vodnik za dolenjsko stran,
in skupino odpeljal do Pristave nad Metnajem, kjer sta jo prevzela brata
Franc-iko in Joe-Veja Plankar s kurirske postaje TV 3. Ker je bil me
ani oddelek rnih srajc in bele garde iz Stine prav tiste dni na oglednem
obhodu v predelu Metnaja, je vodnika to prisililo, da sta 24. februarja za
drala skupino tik razmejitvene rte, Iger je bilo e najbolj varno. ele na
slednji dan zjutraj so lahko nadaljevali pot proti Sv. Kriu pri Litiji in pred
veerom vsi skupaj brez nezgod prili v odred, ki seje takrat zadreval na
Brglezu blizu Tihaboja.
V situaciji, ko ji je primanjkovalo oroja in izkuenih ljudi, je bil prihod
24 dobro oboroenih in zveine starih partizanov pravo poivilo za odredovo 1. eto. Po krajem poitku so novodole vkljuili vanjo. Prav gotovo
je tab odreda takoj sklenil ustanoviti novo enoto, a je moral zanjo najprej
zbrati primerne kadre. Ta as sta bila Tone Vrbinc in Lovro Omahen od
govorna za red in zaposlitev vseh, ki so prili z njima. Novodoli borci so
bili takoj odrejeni na redne vojake dolnosti, manj sposobni pa k tabornim
opravilom.
V nadaljnjih tirih tednih se je ta skupina loila iz odredove 1. ete,
dolnosti v njej pa so dobili:
Ivan Smrke in Ivan ircelj sta postala vodnika,
Karel erne in Joe Habi sta bila politina delegata,
Lovro Omahen-Orlov je postal politini komisar ete,
komandir Tone Vrbinc-Nebome pa je akal na zamenjavo.
Razen prvoimenovanega, ki je bil iz odredove 1. ete, so bili v novi od*
Joe Mokri-Ciril, roj. 2. marca 1902, po [oklicu grafik, lan KPJ od leta 1927. Bilje pes
nik, delaven v drutvih Svoboda in Vzajemnost, e leta enaintiridesetega je bil partizan na Mol
niku, m^ja 1942 politini komisar zaitne ete glavnega poveljstva, od avgusta 1942 dalje pa za
upnik CK na bazi pred Ljub^ano. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 20. decembra 1951.17

233

Ive ubic, Tovari Tiko, 1943, svinnik

redovi enoti vsi prileci iz Ljubljane. Prikljuilo se jim je e 14 borcev iz od

redove 1. in 2. ete, tako daje nova eta ob ureditvi tela 38 ljudi.
Osemnajstega marca 1943 seje iz Velikega Lipovca vrnil k Tihaboju ko
mandant odreda Alojz Grar-Mitja z vodnikom Alojzem Beletom-Tikom,
ki mu je ez dva dni predal novo odredovo enoto; ta je dobila oznako 4. eta
Zapadnodolenjskega odreda.
Koje v zadnjem tednu marca 1943 napravil komandir odredove 1. ete
Joe Grabljevec vejo taktino napako, ki sicer ni terjala rtev, je sam pro
sil za razreitev. Z odlokom taba odreda je na njegov poloaj priel Anton
Vrbinc-Nebome, zamenjani Joe Grabljevec-Novi pa je v isti eti postal
vodnik.
S prihodom skupine s Pugleda je v odredu naraslo tudi tevilo organi
ziranih v partiji. Tri tedne po ustanovitvi odredove 4. ete je bilo njihovo
tevilo v odredu naslednje:
1.
2.
3.
4.

eta:
eta:
eta:
eta:

8 lanov
17 lanov
6 lanov
8 lanov

7 kandidatov
8 kandidatov
4 kandidati
4 kandidati

7 skojevcev
20 skojevcev
7 skojevcev
10 skojevcev

Njihovo delo med partizani je bilo razdeljeno na sektorje: vojaki, po

litini, tudijski in skrb za higieno. Za vsak sektorje bil v celoti odgovoren
partijec.18

234

Juretova eta odide iz odreda

Po napadu v Velikem Lipovcu seje za odredovo 3. eto pri Globodolu

zaelo obdobje munih dni. Osemnajstega marca 1943 je pokopala borca,
ki ni preivel hudih ran,* na Rog je odpremila mono prestreljenega mit
raljezca Ladislava Bokavka-Maijana, v brigade je poslala skoraj vse no
vince. Potem je sama in dokaj kritino obravnavala dogajanje v zvezi z
vdorom faistov in belih v njen tabor.
Borci so priznali, da sta hrabro ravnanje enega dela ete in zelo pogumni
nastop mitraljezcev Mesojedca in Bokavka reila ivljenje veliki veini
novincev. Odkrito so govorili, daje bilo preseneenje s strani sovranika
mono predvsem zaradi pomanjkljivosti oziroma povrnosti v vsakdanjem
vojakem ivljenju ete, zlasti zaradi njene prevelike udomaenosti na te
renu, precj ohlapne budnosti, neobveenosti in prevelike zaposlenosti z
rednimi obveznostmi. Kritizirali so tudi odtujenost in preibko povezanost
z drugimi etami in s tabom odreda, kar je pri borcih ete ustvarilo obu
tek, da so na tem terenu odpisani.
Potem je eta v nadaljnjih 14 dneh, ki jih je preivela brez pomembnej
ega stika s sovranikom, delno spremenila redna dnevna opravila borcev,
zlasti pa pravila vedenja. Med drugim je zmanjala tevilo patrulj in po
veala previdnostne ukrepe, v prvi vrsti v odnosu do civilnega prebival
stva, pri obravnavanju podatkov o gibanju sovranika, v prikrivanju
oboroitvene moi ipd.
Mono obremenjena z obutkom osamelosti v obrou sovranikovih
postojank je zdaj potrebovala prilonosti, v katerih bi se moralno okrepila
in spet dosegla prejnjo vojako trdnost. Odloila seje tudi, da prosi za pre
mestitev s tega obmoja; na izpolnitev te elje ji ni bilo treba preve dolgo
akati.'9
Po treh dneh bivanja ob odredu pri Tihaboju sta okoli 24. marca 1943
prila v bliino ete komandiija Avgusta Vovka, ko je taborila na ajdovkem terenu, komandant glavnega poveljstva Ivan Maek in lan vrhov
nega taba NOV in POJ Ivo Ribar-Lola s spremstvom. To prilonost sta iz
koristila komandir Avgust Vovk-Jure in politini komisar Rudi Burgar Maks ter ju obiskala. Povedala sta jima, daje morala v eti precj nizka in
povezanost njihove enote z nadrejenim tabom majhna. To sta ponazorila
s primerom oziroma s posledicami napada faistov v Velikem Lipovcu. Na
koncu sta komandanta Ivana Maka-Matijo prosila, naj eti dovoli, da se
vsaj zaasno prestavi v predel Dolenjskih Toplic. Ker pronji ni bilo mo
goe takoj ustrei, je eta e ostala nadaljnja dva tedna na tem prostoru;
medtem seje izogibala sreanju s sovranikom, kije tudi sicer ni preganjal.
Prav gotovo je komandant Ivan Maek v naslednjih nekaj dneh primer
dobro pretehtal, ker je odloil, da se Juretova enota prestavi v Poljansko
dolino. O tem je bil njen komandir Avgust Vovk obveen okoli 10. aprila
* Njegovo ime ni ugotovljeno.

235

1943. e isti dan se je s svojimi borci napotil ez Krko do Velikega Riglja

nad Poljanami in se za nekaj dni nastanil pri kmetu Poglajenu.
Enota je pravi as zapustila prejnji teren, kajti e 12. aprila je vojatvo
italijanske posadke v uemberku hajkalo vso cono Ajdovca in e posebej
natanno preiskalo Ostri vrh nad Globodolom.20 Prihod Juretove ete
v Poljansko dolino je sovpadal z dogodki, ki so jo takoj zaposlili.
Bilo je v dneh premika CK KP Slovenije, glavnega poveljstva sloven
skih partizanskih et in izvrnega odbora OF iz Dolomitov nazaj na Koev
ski Rog.* Za njihovo nastanitev in nadaljnje delo je bilo treba pripraviti
marsikaj, med drugim tudi eto za stalno nadzorovanje niinskega predela,
ki se razprostira pred vzhodnimi obronki koevskega pogorja.
Nadzorovanje je sicer e od zaetka decembra 1942 dalje opravljala 4.
eta Vzhodnodolenjskega odreda, znana kot Perova eta, vendar je bil
del njenih borcev e dotlej zaposlen z drugimi, nevojakimi opravili; oskr
boval je bolninice, gradil nove barake, nabavljal material za delavnice in
podobno. Zd^j pa je morala eta odstopiti e nekaj borcev in bork za naloge,
ki jih je narekoval prihod vodstvenih organov na njen teren, zlasti za ok
repitev gradbene ekipe GRAD in za organiziranje dobrih zvez. e tako ib
ka pa sama gotovo ne bi ve zmogla poostreno in redno pregledovati terena,
ki ji je bil dotlej dodeljen; zato ji je bila potrebna okrepitev.
Po vrnitvi s Hrvakega seje komandant glavnega poveljstva Ivan Maek-Matija zaasno nastanil na Rampohi blizu Podstenic, da tam priaka
vodstvena telesa osvobodilnega gibanja. Takoj se mu je javil komandir odredove 3. ete, kije zdaj bivala blizu Poljan. V neposrednem pogovoru je
bilo doloeno troje: nov operacijski prostor ete, njene naloge ter preure
ditev te in Perove ete.
Juretova enota je ob tej prilonosti dobila v nadzor obmoje med do
lino potoka rmonjice, Krko od Dvora do Novega mesta in elezniko
*
Sovranikov pritisk na Dolomite, kjer so se zadrevali vodstveni organi osvobodilnega gi
banja, je s pomladjo 1943 postlal vse huji. Med 17. in 21. marcem so Italiani in belogardisti iz
vedli ofenzivo proti Dolomitskemu odredu, kije takrat utrpel velike izgube. Poloaj je postal zelo
resen in hudo nevaren, zato so se odloili, da Dolomite zapustijo in krenejo na Koevski Rog. Po
tovali so v skupinah. S prvo je 23. marca odel Marijan Brecelj. Imel je nalogo, da pripravi vse po
trebno za zborovanje aktivistov OF, ki so ga nameravali sklicati za konec aprila. Zadnji so zapustili
Dolomite 7. aprila. S skupinami so se odmikali tudi oddelki zaitnega odreda.
Medtem je posebna gradbena skupina pripravila blizu ervanove poti pod Rogom prvo spre
jemno bazo. Vanjo sta se 17. aprila naselila CK KPSinlO OF. Ob tej baraki so hitro rasle e druge
in naselbina je dobila naziv Baza 20. Pod Kraguljim vrhom je nastala Baza 21, kjer seje na
stanilo glavno poveljstvo.
Dne 28. aprila 1943 seje na ibnu blizu Koevskega Pugleda zaelo zborovanje politinih de
lavcev OF iz vse Ljubljanske pokrajine. Na njem je bilo navzoih ve kot 100 ljudi, ki so v treh
dneh opravili zgodovinsko delo. Najprej so posluali temeljne referate Edvarda Kardelja in Borisa
Kidria, zatem pa izjave predstavnikov ustanovnih skupin v Osvobodilni fronti. V razpravi in bo
gati izmenjavi mnenj so udeleenci potrdili obravnavane teze in utrdili notranjo enotnost OF. Le
to dni zatem je Boris Kidri o zborovanju zapisal, da so pozneji dogodki nazorno pokazali, da je
bil ta zbor aktivistov pogoj za nadaljnje uspehe v tretjem letu osvobodilnega boja, saj je bil nepo
sreden uvod v nov spomladanski polet osvobodilnega gibanja, hkrati pa politina podlaga, na ka
teri je bilo mogoe do krega poeti plodove, ki jih je dala kapitulacija Italije.2'

236

progo od Novega mesta do predora med Urnimi seli in Ronim dolom. Ob

tem ji je bilo tudi reeno, da se ne bo ve vrnila v ajdovski rajon.
eprav znotraj zaupanega predela ni bilo stalne sovranikove postojan
ke, so ob njegovem robu - v Novem mestu, Strai, Vavti vasi in Soteski kakor tudi na vseh eleznikih postajah in pomembnejih eleznikih ob
jektih bili oddelki italijanske vojske.
Na novem obmoju pa je morala Juretova eta opravljati predvsem
naslednje naloge: pogosto je morala vznemiijati in zastraevati sovraniko
vo vojsko v okolikih postojankah in manjih oporiih; nadzorovati giba
nje sovranika in se ob njegovem morebitnem vdoru zoperstaviti vsgj v za
etku; unievati eleznike naprave, ovirati promet po elezniki progi in
zavarovati pomembneje prehode prek nje; zbirati vane vojake podatke
in jih takoj posredovati naprej; pridobivati nove borce in oroje, delati eko
nomske akcije in pomagati terenskim aktivistom.
Prve bojne patrulje je odredova 3. eta poslala proti Soteski in k elez
niki progi med Birno vasjo in Urnimi seli. Potem je 15. aprila pri km 69
elezniko progo uspeno minirala, ez dva dni pa akcijo ponovila skoraj
na istem mestu. Diverziji sta pol dneva zadrevali promet, bili sta uvod v
moan napad zdruenih slovenskih brigad na belokranjsko elezniko pro
go. Takoj zatem je eta temeljito prekopala in zasekala del ceste med rmonjicami in Poljanami, nato seje z Riglja prestavila k Starim agam. O

tab odredove 3. ete spomladi 1943 na Riglju nad Poljanami; z leve proti desni: Avgutin VovkJure, Minka Lampi-Nataa, Franjo, Magda, Jerko, Rudi Burgar-Maks, spredaj Silva Luki in
Alojz Blai-Lojze

237

svoji dejavnosti je dnevno poroala glavnemu poveljstvu, kije zd^j bilo v

njeni bliini.
Medtem ko so borci Juretove ete prevzemali nove naloge, ki jih je
dotlej opravljala Perova eta, je slednja dala nekaj ljudi za druga dela
globlje na Koevskem Rogu, preostale pa je vse bolj uporabljala za zaito
in kurirsko slubo pri vodstvenih organih. Tako sta ob koncu aprila 1943
delovali na istem obmoju dve teritorialni enoti: 3. eta Zapadnodolenjske
ga odreda in 4. ali Perova eta Vzhodnodolenjskega odreda. Kmalu seje
pokazalo, da obe potrebujeta enotno komando, zato je glavno poveljstvo
odloilo, da se temu ustrezno takoj preuredita. Dogovor o tem je bil oprav
ljen med komandama obeh enot in komandantom glavnega poveljstva.
Okrog 1. maja 1943 je bilo odredovi 3. eti prikljueno bojno in kadrov
sko jedro 4. ete Vzhodnodolenjskega odreda, razen njenega komandirja in
politinega komisarja. Joe Murn-Pero, dober komandir in borec, natan
en poznavalec rokih gozdov in praktien delavec, je dobil pri glavnem
poveljstvu posebno nalogo. Politini komisar ete Vzhodnodolenjskega od
reda Pavle Henigman-Savo pa je bil na lastno pronjo poslan v Gubevo
brigado in je v njenem 1. bataljonu prevzel politino funkcijo.
V novonastali teritorialni eti so dolnosti razdelili takole: poloaj ko
mandirja je prevzel Avgust Vovk-Jure, politini komisar je ostal Rudi
Burgar-Maks, za njegovega pomonika pa je bil imenovan Janez Perovek-Pelko. Obveevalec je kratek as bil Franc oba-Iztok, za njim pa je
priel Vlado Stibri. Intendantske posle je opravljal Alojz Blai. Vodnika
sta bila Joe Marincelj-oo in Tone Strnia-Kostja, politina delegata
Vencelj Kolenc in Rafko (iz Koevja). etni bolniarki sta bili Minka Lampi-Nataa in Tatjana Perger-Marjanca. Ko je slednja odla v Cankarjevo
brigado, jo je zamenjala SilvaLuki. Pukomitraljezi so bili e naprej vrokah Franca Mesojedca-Ilije in Ivana Goria-Maksa. Preurejena eta je
zdaj tela okrog 60 dobro oboroenih borcev.22
Okrog 10. maja 1943 je prilo v dolino Koevskih Poljan priblino 25
borcev Dolomitskega odreda, ki so spremljali zadnjo in najmonejo sku
pino iz vodstva osvobodilnega gibanja, namenjeno iz Dolomitov na Rog.
Veina teh borcev je bOa takoj prikljuena eti komandirja Avgusta Vovka-Jureta. V njeno okrepitev so v naslednjih treh do tirih tednih poslali
e okrog deset tomievcev, ki so bili kot ozdravljeni hudi ranjenci odpu
eni iz rokih bolninic. Partizani iz Dolomitov so s svojo dobro oboroit
vijo koristno dopolnjevali Juretovo eto; zdaj jih je bilo okrog 80 in so
imeli 4 strojnice. Redne dnevne naloge na terenu in dolnosti v taboru so
bile razdeljene med vse enako. Prav tako so slono odhajali v akcije.
Ker je v noi na 2. maj Juretova eta z uspehom obstreljevala
sovranikovo posadko v Strai, je 14. maja to ponovila, tokrat okrepljena
z dolomitskimi borci. Naslednji dan so italijanske patrulje brezuspeno pre
gledovale ves teren med cesto Straa-Prena in reko Krko.23
V noi na 25. m^j je mona bojna skupina Juretove ete in Dolomit
skega odreda spet la v skupno akcijo, to pot na elezniko progo med Birno vasjo in Urnimi seli. Pri km 70 so borci napadli oddelek sovranikovih

238

vojakov, ga razgnali in jim uniili bunker. Partizani niso imeli izgub, pri
Italijanih pa sta bila 2 ranjena in 1 pogrean.
Prav kilometri eleznike proge od postaje Birna vas mimo Urnih sel
proti Ronemu dolu so pogosto privabljali partizane. Samo v aprilu in maju
1943 je bilo na tem odseku pet bolj ali mai\j uspenih akcij, zaradi katerih
je prilo v prometu do 39 ur zastoja.24
Veino uspenih akcij na elezniki progi so partizani lahko opravili, ker
jim je mono pomagalo in z njimi sodelovalo tamkajnje civilno prebival
stvo. Domaini s Podljubna, iz Birne vasi, Urnih sel in drugih blinjih na
selij so bili dobri obveevalci in portvovalni sodelavci. V dokaz temu ve
lja zapisati dragocen in nazoren podatek. Iz Urnih sel, naj vejega med te
mi naselji, je v letu 1942 odlo v partizane 14, v letu 1943, pred kapitulacijo
Italije, 20, po njej 55 in v letu 1944 e 7 mokih. Med njimi jih je kar 17 dalo
ivljenje za svobodo. Razen teh jih je 6 umrlo kot rtve faistinega nasilja.
Zveine so bili mladenii. Svojo pravo vrednost pa dobi ta podatek, e ga
primerjamo s tevilom oboroenih sodelavcev okupatorja iz te vasi: bilo jih
je le est, samo eden na 15 partizanov.25
Sredi maja 1943 seje v Starih agah zbralo 16 ali 17 borcev ercerjeve
brigade, ki so prinesli oroje in strelivo iz skladia na Golem.26 Ker je bila
matina enota predale, so se prikljuili Vovkovim (Juretovim) in dolo
mitskim borcem. Tako je v drugi polovici maja 1943 bilo med Poljanami
in Starimi agami e okrog 100 partizanov. Za veliko veino teh je sicer ve
delo tudi glavno poveljstvo, ker so mu morali poroati o svojem delu in so
od njega tudi prejemali poglavitne naloge. e vedno pa ni bilo med njimi
vrste organizacijske povezanosti, niti niso bile razdeljene dolnosti, polo
aji in pristojnosti. Tudi ustreznega naziva kot enota e niso imeli, eprav
seje telo, daje Juretov oddelek e vedno 3. eta Zapadnodolenjskega
odreda.
Kmalu in samoiniciativno pa so vse skupsg, Juretove in dolomitske
borce zaeli klicati za bataljon oziroma Juretov bataljon. Nekateri kro
nisti omenjajo vse te oddelke kot 2., nekateri pa celo kot 3. bataljon Zapad
nodolenjskega odreda. Vendar pa ni nobenega sledu in e manj dokazil, da
je bilo takrat tako odloeno. Znano nam je namre, da Zapadnodolenjski
odred e od konca leta 1942 ni imel bataljonov. Prav tako ni bilo med nje
govim tabom in 3., Juretovo eto nobenih trdnejih vezi ali pogostnejih stikov, zlasti ne potem, ko je odla v Poljansko dolino.
Desetega junija 1943 je v Kuzlo vas pri Poljanah pripeljal komandant
Dolomitskega odreda Rado Pehaek e zadnje borce te enote; imeli so na
logo pospraviti po Dolomitih. Takoj seje sestal s komandirjem Avgustom
Vovkom-Juretom, mu skupino 'predal s predlogom, da dobijo partizani
tega odreda svojo eto, obenem pa poudaril veliko zavednost in vojako iz
kuenost teh borcev.
V
nedeljo, 13. junija 1943, je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih
et zdruilo odredovo 3. eto in vse druge skupine v en sam bataljon. Us
tanovljen je bil v Malem Riglju nad Obicami; ob tej prilonosti so bili v
njegov tab imenovani tile:

239

Borke odredove 3. ete spomla

di 1943 na Riglju nad Poljanami.
Z leve: Magda, Silva I.uki in
Minka Lampi-Nataa

komandant
politini komisar
namestnik komandanta
pomonik politinega
komisarja

Avgust Vovk-Jure
Janez Perovek-Pelko
Franc Kralj i-Frenk (iz ercerje ve
brigade)
Boo Sever (iz Dolomitskega
odreda)27

Takrat je bilo tudi doloeno, da bo bataljon poslej Zaitni bataljon

glavnega poveljstva NOV in PO Slovenije, na predlog komandanta Ivana
Maka-Matije pa je dobil ime Levstikov. Takoj zatem je tab bataljona
oblikoval dve eti in doloil njune kadre.
S tem je Juretova eta prekinila e zadnjo zvezo z matinim Zapadnodolenjskim odredom. Po sedmih mesecih in pol je tako bila dokonno
izloena iz njegove sestave. Z njo je v Levstikov bataljon odlo tudi nek^j
borcev, ki so bili v odredu e pred veliko italijansko ofenzivo 1942.

VIRI
1 Poroilo poveljstva karabiryeijev pri pehotni diviziji Isonzo z dne 20. januaija 1943 tabu
divizye Isonzo, A IZDG F 673/VI.
2 Brzojavka taba pehotne divizie Isonzo z dne 21. januaija 1943 tabu 11. armadnega kor
pusa, A IZDG F 674/III.
3 Brzojavka taba 11' armadnega korpusa z dne 22. januaija 1943 SUPERSLODU (izvirna

240

kratica za poveljstvo 2. armadne skupine Slovenija-Dalmacija), AIZDG F 673/1-1; poroilo po

veljstva karabinjerjev pri diviziji Isonzo z dne 23. januaija 1943 tabu divizije Isonzo, A IZDG
F 673/VI; poroilo taba divizije Isonzo tabu 11. armadnega korpusa z dne 25. januaija 1943,
A IZDG F 654/ffl.
4 Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 415; v nadaljnjem: Hudales, Obina Trebnje
v NOB.
5 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda (okrog 1. februaija 1943) glavnemu poveljstvu
slovenskih partizanskih et, A CK ZKS t. 6255.
6 Prav tam.
7 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
8 Pismo sekretaija poveijenitva CK KPS za Dolenjsko Duana Jereba z dne 28. februaija
1943 organizacskemu sekretaiju CK KPS Borisu Kraigheiju, Dokumenti LRS 5, dok. 203.
9 Dnevna kronika t. 248 poveljstva 11. armadnega korpusa z dne 12. marca 1943,
Vojnozgodovinski intitut Beograd, br. reg. 13/1-2, K 498.
10 Brzojavka taba divizije Isonzo z dne 18. marca 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
A IZDG F 674/1-1.
11 Prispevek: Mara Rupena-Osolnik in Vilma Pirkovi.
12 Duan Kveder, Poroilo tabu tajerske operativne cone iz marca 1943, Dokumenti LRS
6, dok. 44.
13 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
14 Brzojavka taba divizije Isonzo z dne 18. marca 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
A IZDG F 674/1-1.
15 Poleg dokumentarnega gradiva in prispevkov so bili za ta razdelek uporabljeni tudi po
datki domainov iz Velikega Lipovca, med njimi Kristine tupar.
16 Poroilo taba divizye Cacciatori delle Alpi z dne 23. februaija 1943 tabu 11. armadnega
korpusa, Zbornik VI-5-157.
17 Vodnik po partizanskih poteh, Borec, Ljubljana 1978, str. 37.
18 Poroilo t. 6 sekretaija okronega komiteja KP Novo mesto z dne 10. aprila 1943 central
nemu komiteju KP Slovenije, A CK ZKS t. 2699.
19 Prispevek: Rudi Burgar-Maks.
20 Poroilo taba divizije Isonzo z dne 12. aprila 1943 tabu 11. armadnega korpusa, Zbornik
VI-5-213.
21 Boris Kidri, Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in sedar\ja politina situacija v Slo
veniji, Prispevki ZDG 1960-1 str. 39.
22 Prispevek: Avgust Vovk-Jure.
23 Operacijsko poroilo poveljstva divizie Isonzo z dne 15. maja 1943 tabu 11. armadnega
korpusa, Zbornik VI-6-90.
24 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
25 Seznam Urna sela v NOV, last krajevne organizacije ZZB iz Urnih sel.
26 Prispevek: Janez Perovek-Pelko.
27 Janez Perovek-Pelko, Naprej, osma slovenska narodnoosvobodilna brigada Fran Lev
stik, str. 8.

241

Politino delo in vzgoja

Menimo, daje tu primeren prostor, da strnjeno prikaemo nekatere po

sebnosti v odredovem vzgojno-politinem delu, saj je bila ta njegova de
javnost ivahna zlasti v prvem etrtletju 1943. Pri tem velja opozoriti, da
je za to imela najbolje pogoje njegova 1. eta; sicer pa smo o tovrstnem de
lu v vseh treh etah e sproti zapisali to in ono.
V
primerjavi s stanjem v prvih dneh decembra 1942 je odred stopil v le
to 1943 dobro organiziran in z vejo politino delavnostjo. Takrat je spet
imel tri ete. V akcijah ob brigadah je dokazal stopnjo svoje bojne sposob
nosti, v vsakdanjem ivljenju in delu pa svojo politino zrelost. Posebno

Skupina s kadri Juretove ete, aprila 1943; z leve proti desni: Venek Kolenc, Franjo VetrihUro, Joe Marincelj-oo in Tone Strnia, spredaj Vida Rebsejj in Anka Devetak

242

pozornost je posveal nenehnemu izpopolnjevanju medsebojnih odnosov

in odnosu do civilnega prebivalstva.
Sprio skupnega bivanja s Stiko tehniko, ki se mu je novembra 1942
pridruila v taboru pod Zaloko in jo bomo e obirneje opisali, so bili borci
redno obveeni o dogajanju na bojiih in o vojako-politinih nalogah
odreda. To jim je omogoalo, da so se tudi na novem operacijskem obmo
ju hitro in uspeno vivljali v razmere. Vse veja udeleba civilistov na
odredovih mitingih in uspeno pridobivanje novih borcev z mobilizacijski
mi sestanki sta potrjevala pravilen odnos odreda do zaupanega mu terena.
Teo dela in odgovornosti so pri tem nosili lani in kandidati KP ter
SKOJ. Ker so bili partijski komiteji na terenu dolni sodelovati s partijo v
vojski, je sekretar novomekega okroja KPS Franc erne-Klemen ob
koncu decembra 1942 o razmerah v odredu zapisal, da so se v njegovih e
tah po veliki italijanski ofenzivi hitro oblikovale partijske celice, v bataljo
nih pa biroji.1 Zato je bilo med mnogimi novimi lani partije mo hitro najti
pridne in sposobne za vodenje partijskega dela po etah. Odredovci pa so
bili uspeni tudi pri politinem delu na terenu.

Delo z mnoicami

Dasiravno na prostoru med Trebnjem, Moravami ter Mirno ni bilo be

logardistine postojanke, so razmere kljub temu zahtevale vztrajno in pra
vilno politino delo z ljudmi. To je upoteval tudi odred, ko se je z vnemo
lotil te naloge. Zveze s prebivalstvom je vzpostavljal bodisi v neposrednem
stiku z njim ali pa s pomojo terenskih politinih delavcev. V svetokrikem
okoliu so mu pri tem koristno pomagali borci domaini, ki so iz brigad prili
v bliino doma na okrevanje. Terenski delavci mirenskega podokroja, ki
so se dalji as zadrevali pri odredovem 1. bataljonu, so tesno sodelovali
z njegovim poveljstvom in tabom odreda pri nartovanju politino-propagandne dejavnosti na terenu. Tudi s entrupertom in okolico je bil odred
dejavno povezan, zlasti s tamkajnjo mladinsko organizacijo.
Odredovi politini kadri so odhajali tudi v samostojne propagandne ak
cije na teren. Ko se je kmalu po nastanitvi v taboru pod Zaloko bataljonu
prikljuila tehnika stikega okronega odbora OF, so bili odredovci na voljo
tudi za njeno delo. e sredi novembra 1942 so zaeli dale naokrog razna
ati v njej tiskane materiale. Pri tem so esto odhajali tudi do okupatorjevih
postojank ali na teren, ki ga je redno nadzoroval sovranik.
Ob eni taknih akcij so Italijani in belogardisti 18. novembra obkolili
Gorenjo vas pri Mirni in vdrli vanjo prav takrat, ko so se v njej zadrevali
tirje partizani. V spopadu je bil ubit borec Gubeve brigade Miklav Vii,
zajeta je bila partizanka Zapadnodolenjskega odreda Zorka Peri-Bara, ki
je prav takrat prinesla v vas propagandno literaturo, ter aretirana Ivan Ja
kopin st. in Alojz Kolenc, zaitnika s Hudejega.
243

Takoj po prejemu obvestila o tem dogodku je 1. eta odredovega 1. ba

taljona v teku hitela za belogardisti proti Trebnjemu, a zaman. Bila je pre
pozna. Vojaki faista Ivana Bana so se s plenom vrnili po najkraji poti v
postojanko. Odred je naslednjega dne e enkrat poskual s pomojo svojih
obveevalnih zvez reiti ujete iz sovranikove postojanke, vendar brez us
peha. Oba zaitnika so belogardisti 19. novembra 1942 ustrelili, partizanko
Baro pa je italijansko vojako sodie v Ljubljani obsodilo na dosmrtno
jeo.
Posebno uspena oblika dela z mnoico so bili odredovi politini mitingi
s kulturnim programom. Praviloma jih je odred prirejal v vejih krajih,
medtem ko je v manjih ali bolj izpostavljenih naseljih skliceval sestanke.
Vekrat je pripravil in opravil mitinge s pomojo politinih delavcev teren
skih organizacij OF ali mladine. Govor ali pogovor z navzoimi je ponavadi
imel politini komisar ene od odredovih enot. Ljudje so hoteli veliko vedeti
in dostikrat niso imeli zadrkov ne pri vpraanjih ne pri utemeljevanju svo
jih stali. Obvezni del kulturnega programa je vseboval recitacije, branje
raznih sestavkov, humoristine toke itd., ob koncu pa so vselej peli par
tizanske pesmi.
Miting je e posebej uspel, e je bila na koncu prilonost za ples. V
gostilniki sobi ali na kmekem podu, ob harmoniki ali orglicah, je ples tudi
na partizanskih mitingih izraal mladostnost in ivljenjsko mo. Sicer pa so
mitingi s kulturnim programom pomenili na podeelju edino kulturno in
druabno razvedrilo v vojnih asih. Kljub temu daje bilo gibanje med na
selji brez posebnega dovoljenja prepovedano in da so kr^ji bili tudi brez
elektrike, brez radijskih sprejemnikov in asopisov, je bilo takno razved
rilo, kot so ga partizani dajali ljudem, nadvse dragoceno.
Posebna vrsta politinega zbora oziroma sestajanja s civilnim prebival
stvom so bili mobilizacijski sestanki. Njihov osnovni namen je bil pridobi
vati nove borce, zato so na takne pogovore vabili predvsem mlaje ljudi;
iz propagandnega vzroka pa so taknim sestankom prisostvovali tudi
partizani novinci. V pogovoru s povabljenimi so opozarjali na potrebo po
nadaljevanju boja proti okupatorju in beli gardi, razlagali vse, kar je bilo v
organiziranosti narodnoosvobodilne vojske novega, govorili o postopnem
oivljanju terenskega dela OF po ofenzivi itd. To je bilo e posebej potrebno
zato, da bi se ljudem vrnilo in okrepilo zaupanje v partizanske enote ter po
stavila na la sovrana propaganda, daje splono ljudsko gibanje za osvo
boditev unieno. Sprio prisilne mobilizacije, ki stajo izvajala okupator in
bela garda, je bilo navzoim predoeno, da se bodo slej ko prej morali jasno
opredeliti za OF in partizansko vojsko ali proti njima. Ker razmere niso do
puale zavlaevanja, so se mladi v glavnem hitro odloali. In kot so od
redovi mitingi postajali vse bolj priljubljeni, so bili tudi njegovi mobiliza
cijski sestanki edalje uspeneji. Tako je odred zoperstavil sovranikovi
prisilni mobilizaciji svoj demokratini nain vpoklica.
V
ohranjenih poroilih o politini in mobilizacijski dejavnosti odreda
imamo tudi te podatke:

244

Robkova eta je med 13. in 17. decembrom 1942 imela mitinge v Klenoviku, Zagradu, Goriki vasi, Zloganju in Velikih Poljanah, 1. eta odreda
pa mitinge za krajane Zgornjega in Spodnjega Zabukovja. Slednja je v
nadaljnjih tirih dneh opravila tudi dva mobilizacijska sestanka: 20. de
cembra na Mirni, kjer se je v partizane prijavilo 10 fantov, dva dni zatem
pa za vasi Trbinec, Gorenja vas in evnico. eprav novinci niso vedno kar
takoj pristopili k partizanom, so sestanki vendarle vplivali na njihovo sko
rajnjo odloitev. Tako sta se na podlagi pogovora na mobilizacijskem ses
tanku e nekaj dni po njem javila v odredovo 1. eto Joe Grabljevec-Novi
in Alfonz Lenart-Fonzi.*
Tudi po mobilizacijskih sestankih, ki jih je odred imel v bliini Trebnje
ga in v okoliu Ajdovca, je zlasti v januarju 1943 prilo v NOV ve skupin
novincev. Tako je 24. in 28. januarja odlo iz Trebnjega in blinje Deje vasi
v partizane devet fantov. Osemindvajsetega januarja seje iz vasi Gorenji,
Srednji in Dolenji Globodol, Golobinjek, Jordankal, Podbort, Gorika vas
in Jablan prikljuilo partizanskim vrstam 24 mokih.2

Lastno odredovo glasilo

V
seznam slovenskega narodnoosvobodilnega tiska se je odred vpisal
kot partizanska enota, ki je med prvimi imela lastno glasilo.
Zaradi ve ugodnih okoliin je odredova 1. eta zaela izdajati svoj a
sopis e novembra 1942 in do srede februarja naslednjega leta objavila kar
sedem tevilk. Takrat je bilo med odredovci ve tovariev, ki so bili naklo
njeni kulturnemu delu z mnoico, ti pa so si znali v eti pridobiti e sode
lavce. Med temi sta bila Vasilij Ocvirk-Vasja, e omenjen kot ustvarjalni
kulturnik med veliko italijansko ofenzivo poleti 1942, in Janez PerovekPelko; njima seje pridruil e politini delavec stikega okroja Radko Poli-Tone Gorjanc.
Dokaj mirno ivljenje v taboru pod Zaloko je vzpodbudno vplivalo na
zaetek izdajanja glasila. Ker je v zimi 1942/43 odred dajal varstvo in pomo
pri delu e omenjeni tehniki stikega okroja, je od nje dobival vsaj nujno
potrebni tehnini material, do katerega je bilo takrat hudo teko priti, zlasti
do papirja. Izhajanje lastnega glasila pa je podpiral tudi tab odreda s tem,
da je njegovim urednikom in sodelavcem omogoal kar najve prostega
asa, da so lahko nemoteno opravljali svoje delo.
Kljub temu da ni na voljo prvih treh tevilk tega zanimivega partizan
skega lista, je ob uporabi nekaterih dovolj zanesljivih domnev mono pri
kazati v njem obravnavano vsebino in oceniti njegov sploni pomen. Polni
naslov asopisa je bil Stenski asopis - glasilo 1. ete ZDO, pod tem pa
*
Joe Grablje vec - N o vi, rojen 27. februarja 1915, kmeki delavec-dninar, padel 26. decem
bra 1943 pri Vrbovkem, Gorski kotar, kot komandant 4. bataljona Devete SNOU brigade.
Alfonz Lenart, rojen 27. julija 1927, utonil 12. julya 1944 kot kurir pri tabu 18. divizye.

245

Organizator glasila Stenski asopis, odredove 1. ete Janez Perovek-Pelko

sta bila e datum izida in zaporedna tevilka. asopis so pisali s pisalnim

strojem, vsaka tevilka pa je imela v najve primerih tiri strani na tankem
papirju formata A/4. Tipkali so ga v petih ali estih izvodih, pa glede na
izrabljenost kopirnega papirja.
Pisalni stroj sije odred oskrbel na eni od rekvizicij in gaje ves as imel
na skrbi tipkar glasila. e k temu dodamo e omenjeni podatek, da se je
tehnika stikega okroja nastanila 3. novembra 1942 ob odredu, lahko skle
pamo, daje odredovo glasilo, ki so ga na kratko imenovali Sten-as, zaelo
izhajati po tem datumu. Prvi dve tevilki je uredil in oskrbel njun izid Janez
Perovek-Pelko v asu do 8. decembra 1942. Pripravil je tudi gradivo za 3.
tevilko, ki pa je izla e po njegovem odhodu iz odreda, a vsekakor e v
decembru 1942. Ko je Perovek 8. decembra odel v Gubevo brigado, je
njegovo delo pri glasilu prevzel njegov najbolj vneti in sposobni sodelavec
Vasilij Ocvirk-Vasja. Taje urejal glasilo od njegove 4. tevilke dalje, kije
izla 3. januarja 1943. Sledile so ji 5. tevilka, izla 15. januarja, in 6.-7. te
vilka (skupaj), izla 16. februarja 1943. Ves as je gradivo tipkal Franjo Vetrih-Uro.
O vsebini tega skromnega, vendar pomembnega partizanskega glasila
vemo, daje bila pestra in aktualna, zato tudi zanimiva in koristna. To zve
mo iz prispevkov, ki so jih napisali Radko Poli-Tone Gorjanc, Tone Ma
rinek-Bregar, Avgust Poganik-Gustl, Franjo Vetrih-Uro in oba uredni
ka e z nekaterimi drugimi. Ti so prispevali sestavke za razvedrilo in pouk,
razna obvestila, tolmaenja in opozorila. Sodelavci so obravnavali v glav
nem partizansko tematiko in vpraanja, ki so zadevala splono izobrazbo.
Tako je Radko Poli objavil spis V svobodo, ki je izhajal v nadaljevanjih,

246

in kritien zapis z naslovom Nezdrav odnos partizanov do terena. Tone

Marinek je iz osebnih izkuenj ocenjeval Razvoj in poloaj NOB na Go
renjskem in tajerskem, urednik Vasilij Ocvirk pa je priobil vrsto duho
vitih sestavkov iz lastnega partizanskega ivljenja: Pasja zaseda, Dezer-.
ter, Boina patrola in druge. Urednik Perovek je e v prvi tevilki ob
javil aljivo pesem Ivana Roba:
Kmalu konec vojne bo,
poln dobrot na lonec bo ...
V
verzih so se z manj ali ve uspeha poskuali e nekateri drugi borci.
Skoraj v vseh tevilkah so bile tudi redne rubrike.
Za popularizacijo dogajanja v eti so skrbele Oi in uesa logoija, za
pomembna vojaka in politina obvestila pa stolpec Ali e veste?. Prav
tako je imela svoj stalni prostor Razlaga tujk. Med odlomki so bile nev
siljivo vstavljene trenutku primerne parole ter Misli in citati iz klasikov.
Nekaj zelo uspelih spisov je prek mitingov nalo pot tudi do civilnega pre
bivalstva.
Seveda pa vse ni lo brez nevenosti, s katerimi seje otepalo urednit
vo. Na dve je opozorilo v 4. tevilki glasila. Javno je pozvalo borce, naj iz
hajanje asopisa podpr s sestavki in risbami, saj se ne zahteva, da bi lo
za mojstrovine, ampak je zaelena dobra misel. Kritizeijem in nergaem,
ki so podcenjevali vrednost asopisa, pa je bilo svetovano, naj potrpe.3
Zadnji je Stenski asopis izel 16. februarja 1943, ko sta tevilki 6 in
7 izli skupaj. Tako je urednik storil zato, da je lahko hkrati objavil vse
od 15. januarja dalje zbrane in obdelane prispevke. Vzrokov, daje asopis
prenehal izhajati, je bilo ve, a v prvi vrsti skoraj hkratni odhod njegovih
najboljih sodelavcev. Okrog 30. januarja sta namre iz odreda odla Radko
Poli in Franjo Vetrih, priblino 14 dni za njima pa je odred zapustil e Tone
Marinek. Zanje urednik ni mogel pravoasno najti primernega
nadomestila. Tudi se je s februarjem zael odred vse bolj pogosto preme
ati. Ob tem so se trgale stalne in neposredne vezi s tehniko stikega ok
ronega odbora OF, imenovano tudi Urka, kije bila odredovemu glasilu
ves as v veliko materialno oporo.
eprav je ivljenjska doba odredovega Sten-asa trajala komaj 15 ted
nov, je opravil veliko nalogo. Na nevsiljiv nain, s tolmaenjem, dopove
dovanjem, opozarjanjem, vzpodbujanjem in kritiko je pomagal pri reeva
nju osebnih in skupnih vpraanj. Ta so se pojavljala zaradi tekih iv
ljenjskih razmer, povezanih s hudim odrekanjem, napori in nevarnostjo, e
posebej zaradi bivanja v gozdu pozimi.
Problemi so nastajali tudi ob ne dovolj urejenih medsebojnih odnosih,
zaradi nejasnosti ali premajhne pouenosti, ob usedlini zgreene domae
vzgoje in storjenih krivic. Izraali so se v obliki osebne stiske, nezadovolj
nosti ali ualjenosti, vasih pa tudi v prestopnitvu razlinih oblik. Vsak
primer pa je terjal svoj nain razreevanja ali zdravljenja.
Odredovo glasilo se je trudilo, da bi pri tem z uspehom posredovalo.
Njegovi spisi so razlagali pojave in razmere, poroila in obvestila so skrbela

247

Naslovna stran 4. tevilke glasila odredove 1. ete Stenski asopis

za sprotno obveenost, vse skupaj pa je pripomoglo k dviganju osebne

razgledanosti in osveenosti. Glasilo je veliko prispevalo, daje bila v na
slednjih mesecih politina usmerjenost odreda pomembneja in moneja
od vojake. In to je bil tudi najveji uspeh, ki gaje dosegel Stenski asopis
- 1. eta ZDO.

Tehnika Urka v odredu

S trilanskim okronim odborom OF za Stino seje 3. novembra 1942
priselila k odredu tudi njegova tehnika, dotlej imenovana Stika, ki smo
jo e nekajkrat omenili. V njej sta delala Danica Marinek-Urka kot vodja
in Stane Skrabar-Brakar. Svoje dotedanje bivalie pri Metnaju nad Sti
no je morala zapustiti, ker sojo tamkajnji belogardisti nenehno zalezovali.
Vedeli so za njen obstoj in delo na stikem prostoru, zato so se trudili, da
bi jo odkrili. Pa tudi bliajoa se zima ji je pretila z velikimi teavami. Njena
prestavitev v varneje okrilje vojake enote naj bi ji zagotovila imbolj ne
motene delovne pogoje. Ker se je skoraj petmeseno skupno ivljenje od
reda in omenjene tehnike v celoti izkazalo za zelo plodno in koristno, je
prav, da sadove tega uspenega soitja prikaemo tudi v tej knjigi.
Medtem ko so v zaetku novembra 1942 v Jelovki pod Zaloko borci pri
pravljali zimsko bivalie za dalji as, so naredili tudi barako za potrebe
stiske tehnike. Da bi lahko delala imbolj nemoteno in bila kar se da zakonspirirana, so jo postavili ob robu tabornega prostora. Ker so bile njene
naloge in zveze veini odredovih borcev neznane, sta tudi njeno osebje in
delo takoj dobila in ves as zadrala prizvok neesa skrivnostnega. Morda
je zato bil odnos borcev do nje e posebej spotljiv in usluen, vse od za
etnih pa do zadnjih skupnih dni. Pa tudi sicer so tako stiki terenski de
lavci kot lani tehnike uivali prisrno odredovo gostoljubje. Skupni tabor
jim je zagotavljal tudi skupno kuhinjo, strebo in oskrbo.
Ko je bila baraka v novembru 1942 nared, je tehnika takoj zaela z de
lom. Predvsem je morala ponatisniti in razpeati imve tevilk Sloven
skega poroevalca, ki ga je iz Dolomitov poiljala tehnika pri glavnem po
veljstvu. Poleg tega je e v novembru natisnila tudi prvo tevilko glasila
Slovenske protifaistine enske zveze Naim enam.*4 Vmes je tiskala
e letake in pozneje tudi broure.
Za tipkanje in tiskanje je imela tehnika na voljo le en pisalni stroj, roni
ciklostil ter nekaj tiskarske barve in papirja; vse skupaj je bilo sila skrom
no. K temu je e od zaetka obutila pomanjkanje delovne sile, zato je za
poslila tudi enega izmed lanov stikega okroja in zatem e odredovca. Po
stopoma je uporabila e nekai borcev za urejanje tiskanega gradiva
*
To ime je imelo glasilo do 7. tevilke, potem pa je dobilo ime Naa ena, ki gaje ohranilo
vse do danes.

249

(zlaganje, razvranje, pakiranje in podobno) in potem e pri delu na raz

mnoevalnem stroju (apirografu). Odredove patrulje so prenaale in raz
peevale v tehniki razmnoeno literaturo na vse strani, kamor sojih vodila
obhodna pota.
Okrog 1. decembra seje tehniki prikljuil Tone Marinek-Bregar, bivi
obveevalec 2. grupe odredov; takoj in uspeno je vzpostavil kanal, po ka
terem je v tehniko prihajala potrebna koliina papirja in drugih materialov.
Sredi decembra se je odredova borka Angelca Jakopin za stalno pridruila
tehniki; poleg rye sta pred koncem istega meseca zaela delati v tehniki e
dva tovaria, ki nista bila iz odreda. Tako je v dobrih estih tednih tehnika
narasla od zaetnih dveh na est lanov.5
e ve odredovih borcev pa je zaposlila pri svojem delu takrat, ko so jo
v drugi polovici januarja 1943 zapustili lani stikega okroja, ker so odli
na terensko politino delo v Suho krajino. Pri tem je e nadalje in ves as
bivanja ob odredu bila njen vodja Danica Marinek-Urka, kar je nekatere
navedlo, da so stiko tehniko zaeli imenovati URKA. Kmalu seje ta
naziv tako udomail, da je spomladi 1943 postal njen uradni naslov. K
utrditvi tega imena so v naj ve ii meri prispevali prav partizani odreda.
Od 23. decembra 1942 do konca marca 1943 je tehnika Urka bivala
po vaseh, v katerih seje zadreval ali bil v njihovi bliini tudi odred oziroma
r\jegova 1. eta. Samo v mrzlih decembrskih dneh 1942, ko je odred taboril
v Jelovki in vsega dela ni bilo mo opravljati v baraki (tipkati, suiti matrice
itd.), je tehnika delala v blinjih Peicah, kjer so se stalno zadrevali odredovi borci.
Ves as bivanja v bliini Zapadnodolenjskega odreda ni bila Urka ni
koli v resni nevarnosti, s^j v tem asu sovranik ni ogroal predela med
Moravko goro in entrupertom; zato sta obseg in kakovost njenih storitev
lahko nenehno naraala, tudi po zaslugi tega odreda. Za svoj dele pri tem
pa je bil odred kar sproti in dobro nagrajen. V isti meri, le v drugani ob
liki, so mu namre lani stikega okroja in tehnike bili prav tako na voljo.
V etah so pomagali pri politinih pogovorih'in predavanjih ter posredovali
radijska in druga poroila. Z borci so odhajali na sestanke s civilnim pre
bivalstvom in jim pomagali na mitingih. Ker so bili med njimi lani partije
e od zaetnih dni vstaje, ki so imeli stike z vodstvenimi organi in pregled
nad razmerami v irem obsegu, je bilo tudi njihovo poznavanje in tolma
enje razmer bolj poglobljeno, zanimivo in koristno.
Omenili smo e, da so lani tehnike in okroja sodelovali pri odredovem
glasilu Sten-as, ga podpirali s koristnimi lanki, nasveti in predvsem z
gradivom. Sprotna zaloenost odreda z najnujnejo literaturo in poroili je
bila stalna dobrina takega sodelovanja. Tako je odred dobival Slovenske
ga poroevalca takoj po njegovem natisu in je z njim sproti oskrboval ra
njence, ki so mu bili zaupani. S to sveo literaturo so morale bolniarke
prihajati k njim prav tako obvezno kot z zdravili. In zato so bili ranjenci po
zasebnih hiah dobri politini delavci v svojem okolju.
V
januarju 1943, med bivanjem tiskarne Urka in odreda v Okrogu pri
ateu, je Tone Marinek zael pripravljati zbirko partizanskih in revolu-

250

Ive ubic, Ivo Ribar-Lola, 1943, svinnik

cionarnih pesmi. Dokonana in pripravljena za odpremo je bila okrog 3.

februarja, ko sta se odred in tehnika zadrevala na Brglezu. Pod naslovom
S pesmijo mnoga so ustvarjena dela je knjiica vsebovala 26 pesmi in bila
opremljena tudi z ilustracijami. K njeni popularizaciji in prvemu velikemu
priznanju pa je prispevalo e nakljuje.
Na poti v Dolomite sta 3. februarja 1943 prila v odred komandant glav
nega poveljstva Ivan Maek-Matija ter sekretar SKOJ za Jugoslavijo in de
legat vrhovnega taba NOV in POJ Ivo Ribar-Lola. Takoj so ju obvestili o
uspehu Urke, kjer sta si ogledala pesmarico in jo zelo pohvalila.6 Ker za
radi pretrgane kurirske zveze pred Ljubljano nista mogla nadaljevati poti,
je odredu in tehniki pripadla prijetna dolnost, da sta bila gostitelja dveh
uglednih vodij revolucije. Ta as je Lola vsak dan prihajal v tehniko in se
ivo zanimal za njeno delo. Gosta sta zapustila odred 12. februarja 1943, po
tem ko je Lola e prej napisal poroilo za vrhovnega komandanta Tita.7
Sredi februarja je iz tehnike odel njen najuspeneji sodelavec Tone
Marinek-Bregar.* Ker sta dva nova stalna lana za tehniko prila ele v
marcu, je odredova pomo pomembno izpolnjevala vmesni as; tako je
Urka od 15. februarja do 20. marca lahko izdala 17 raznih tiskov v 7625
izvodih.8 K mirnim pogojem za njeno delo je tisti as pomembno prispe
vala tudi marna ofenziva Dolenjske operativne cone v Suhi krajini in na
obmoju Ribnice.
*
Tone Marinek-Bregar je e okrog 10. februarja 1943 prevzel po nalogu CK KPS vse do
lenjske tehnike.9

251

Med 15. in 17. marcem, ko sta Urka in odred bila pri Tihaboju, seje
v odredu ustavil ilustrator Tomievega glasu, borec Tomieve brigade
Ive ubic. Bilje na poti v Dolomite, kamor so ga klicali, da bi risal pri cen
tralni tehniki. Med akanjem na zvezo proti Ljubljani se je prikljuil Ur
ki in sodeloval z ilustracijami. Kmalu zatem, ko je bil odred v Peicah,
sta tja spet prila komandant glavnega poveljstva Ivan Maek-Matija in
sekretar SKOJ za Jugoslavijo Ivo Ribar-Lola s spremstvom. Prav tiste dni
je Ive ubic napravil med odredovci ve portretov in skic, tako npr. Lola,
Partizanka pri pranju, Tovari Tiko in druge, kijih zdaj hrani Muzej
ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani.
V
Peicah sta se tehnika Urka in odred po skoraj petih mesecih
obojestransko koristnega druenja razla. Za kratek as so se odredovci
premaknili do Kumpoljskega gradu pod Tihabojem, od tod pa 25. marca
krenili ez mirensko elezniko progo v Blatni klanec in dalje proti Smarjeti na Dolenjskem.
Konec marca 1943 je predel med Mirensko dolino in okupacijsko raz
mejitveno rto zopet postajal zanimiv za italijanske vojake narte. Ko so
potem, 1. aprila, okupatorji in belogardisti vpadli v Sv. Kri pri Litiji, je to
bil resen opomin e kar precejnji brezskrbnosti na tem obmoju.
Dva ali tri dni zatem seje tehnika Urka selila na Koevsko, k Pugledu
pri Starem Logu. Nakljuje pa je hotelo, da sta se takrat tam znala in ji takoj
koristno pomagala bivi komandir in bivi politini komisar ete v odredu
Joe Slapniar-Jot in Franjo Vetrih-Uro. Ive ubic pa je takrat el v Ob
ice, do TV 15.

VIRI
' Poroilo okronega komiteja Novo mesto z dne 24. decembra 1942 centralnemu komiteju
KPS, Dokumenti LRS 4, dok, 193.
2 Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 415.
3 Sten-as, glasilo 1. ete Zapadnodolenjskega odreda, t. 4 z dne 3. januarja 1943, AIZDG
F Stenasi.
4 Scenarij muzeja Novo mesto, poglavje Partizanska protiofenziva str. 8. izdala uprava mu
zeja, Novo mesto 1978.
5 Joe Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, str. 52 do 54; v nadaljnjem; Krall. Parti
zanske tiskarne na Slovenskem.
6 Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 441; Zbornik II-8-38.
1 Poroilo Iva Ribarja-Lole z dne 12. februarja 1943 vrhovnemu komandantu NOV in POJ tova
riu Titu, Zbornik II-8-36.
8 Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, str. 53 in 54.
9 Poroilo sekretarja poverjenitva CK KPS za Dolenjsko Duana Jereba z dne 11. februarja
1943 centralnemu komiteju KPS, Dokumenti LRS 5, dok. 142.

252

V sodelovanju z brigadami

Naraanje sovranikove napadalnosti

Zmagoviti zakljuni boji partizanske protiofenzive so italijanske okupa
cijske enote tako zaposlili, da niti marca 1943 niso moneje nadzorovale ak
cijskega obmoja 1. in 2. ete odreda. Izjema so bili le spopadi ob mirenski
elezniki progi, po kateri je 15. marca spet stekel promet. Zato pa je prav
v tem mesecu zaela bela garda nastopati vse bolj pogosto. Temu primerno
je moral odred razporediti svoje ete med dolenjsko elezniko progo, Krko
in okupacijsko razmejitveno rto.
Prva odredova eta je nadzorovala predel od Tihaboja do Mirne in
entruperta ter italijansko-nemko razmejitveno rto. Njen komandir To
ne Vrbinc-Nebome, kije bil sicer dober stareina, pa ni znal svojih mo
bojno zadosti spodbujati, zato enota v tem asu ni napravila nobene po
membneje akcije.
Druga eta je tudi po poskusu sovranika, dajo ob napadu na bolniko
eto na Selah 21. januarja 1943 unii, ostala e naprej v rajonu Trebelnega,
Tria in maijete. Njen komandir Vinko Robek* ter vodnika Franc Kukman in Tone Mlakar so bili sposobni in bojeviti vojaki, zato je eta v marcu
1943 nekajkrat razgnala belogardiste na njihovih pohodih v oddaljene kra
je. Enota je tela 55 dobro oboroenih partizanov, ki so imeli tudi strojnico.
Iz ponosa nanje je Vinko Robek svojim borcem rad pravil laudani ali
gadje, preudarni in potrpeljivi 40-letni politini komisar Franc KumeStamenko pa temu ni ugovarjal.
etrta eta je takoj po svoji ustanovitvi, 20. ali 21. marca 1943, dobila
operacijski prostor med Sv. Kriem pri Litiji, Trebnjem, Temenico in oku
pacijsko razmejitveno rto. Rekli smo e, daje tela okrog 38 borcev, bila
dobro oboroena in imela dober kader.
Da zajezi vdiranje belih skupin med dolino Mirne in Krke v spodnjem
delu, seje odred odloil zaasno okrepiti nadzor nad tem predelom s tremi
etami. Se pred premikom 1. in 4. ete od Sv. Kria pri Litiji v Blatni klanec
pa je hotel napraviti diverzijo na elezniki postaji Mirna in je to nalogo za
upal 2. eti. Ta naj bi 22. marca 1943 zveer uniila kretnice in signalne na
prave, a jo je pri tem mono napadla skupina belogardistov. Tako je akcija
* Vinko Robek je bil po vojni odlikovan z redom narodnega heroja.

253

uspela samo delno. Naslednjega dne so Italijani streljali na Mimo s topovi,

vendar niso povzroili nobene kode.
Zveer 24. marca je poveljstvo odreda, skupaj s 1. in 4. eto, zapustilo
Kumpolje blizu Tihaboja in zarana naslednjega dne, kot je e reeno, prilo
k Trebelnemu, kjer se mu je takoj pridruil komandir Vinko Robek s svojo
enoto. Takrat je prvi prilo do sreanja vseh treh odredovih et, ki so bile
razporejene severovzhodno od doler\jske eleznike proge; naslednji dan
so se vse tri prestavile v Zalovie nad marjeto in tam nastanile.1
Tiste dni je iz vrhnike okolice krenil etniko-belogardistini oddelek
v propagandni pohod po Dolenjskem. Kakih 30 njegovih pripadnikov so
skozi Stino, ate, Trebelno in naprej proti Krki vodili zastopnika Drae
Mihailovia za Slovenijo, aktivni m^jor Karel Novak in bivi poronik
Maijan Strnia, ter kaplan Franc Malovrh. Za krinko in v izogib presene
enju so med premikom nosili partizanske kape. Nastopali so z vso suro
vostjo. Nad Trebelnim so na prevaro zalotili in umorili aktivista Joeta
Pungaraija* in Joeta Pavliho. V unji vasi so ubili partizana Dergana.
Pretepli pa so tudi neko starko, ker njenega sina niso nali doma.2
Devetindvajsetega marca so vodnika odredove 1. ete Franca Plevni
ka-Voja poslali po tri kotlie za vojako kuhinjo, ki jih je bila prejnje leto
zakopala Tomieva brigada ob potoku Laknica, severno od gradu Klevev.
Kotlii so bili polni brigadnega arhiva. Z vodnikom so li tudi trije borci in
intendant Franc Jeri. Ko so se e vraali s kotli, jih je blizu Kleveva na
padla etniko-belogardistina zaseda majorja Novaka. Vodnik Franc
Plevnik, intendant Franc Jeri in en borec** so skoili v potok Radulja in
sreno uli. Dva borca, Franc Kocjan in Ivan,*** ki sta hotela ubeati prek
mostia, pa sta tam obleala hudo ranjena. etniki soju pobrali, zvlekli do
Kleveva in tam ustrelili.
Tega dne zarana je el v akcijo komandir odredove 2. ete Vinko Robek.
Z enim svojih vodov, okrepljenim s pukomitraljezom, je krenil proti
kocjanu, ker je zvedel, da belogardisti radi prihajajo v tisti okoli po za
sebnih opravkih. Ko so borci enega od njih res kmalu dobili kar na domu
in odli z njim proti taboru, so se mimo Zbur (severovzhodno od Novega
mesta) vraali prav takrat, ko je bila Plevnikova skupina napadena. Pre
vidno so nadaljevali pot v smeri streljanja, a e preden so odkrili sovra
nika, je ta e udaril po njih. eprav ni bil v poloajni prednosti, se je vod
komandirja Robka preuredil in zagnal proti etniki zasedi. Ta pa je pobeg
nila v gozd in ula. Odredovci so e nekaj asa tekli za etniki in streljali,
a j ih niso doli.
*
Joe Pungarar-Tine Malinski, rojen leta 1920 v Trebelnem, je bil dninar. Od oktobra do
15. decembra 1941 seje boril v Mokronoki eti, zatem pa v 2. eti 2. (tajerskega) partizanskega
bataljona. Kot invalid je bil iz operativne enote prestavljen na politino delo in se je pri tem najve
zadreval v rajonu Trebelno.
** B(je s partizanskim imenom Meho; pozneje je prestopil k sovraniku.5
*** Priimek ni ugotovljen.

254

V
osvajanje novih terenov so tisti as poleg etnikov li tudi belogardi
sti. Konec marca 1943 je iz lanega tajerskega bataljona prilo v entru
pert 32 belogardistov, preteno domainov, ki so se utrdili v kaplaniji in
cerkvi. Z nasilno mobilizacijo so do maja poveali svojo eto na 79 mo;
imeli so 103 puke in 2 strojnici.3 Z njimi je pozneje imel odred vekrat spo
pade.
Na pronjo upnika je 1. aprila 1943 dobila Mirna pe eto MVAC. Nje
no jedro je telo 29 legionarjev, ki so prili iz Legije smrti. Poveljeval jim
je novomeki kroja Franc Pelko. Kmalu je eta tela 81 mo, ki so v na
slednjih petih mesecih njenega obstoja usmrtili nekaj deset ranjenih par
tizanov in ve civilnih oseb.4 eprav je ta sovranikova enota v glavnem
delovala juno od eleznike proge Trebnje-Novo mesto, je tudi odred imel
z njo opravka.
Komaj sta odredovi 1. in 4. eta izpraznili predel pod okupacijsko raz
mejitveno rto, je ta e zamikal sovranika. Prvega aprila 1943 ob zori so
Italijani in Banovi belogardisti iz Trebnjega vpadli v Sv. Kri pri Litiji (zdaj
Gabrovka). Pri tem so ujeli enega tamkajnjega terenskega aktivista Ro
berta Vidmaija, ga naprej odpeljali v zapor, nato pa z druino vred izselili
v Veliko Loko. Ta sovranikov vdor je bil predvsem izvidnikega znaaja.

Borca 1. odredove ete Ciril

Vidmar in Vasilij Ocvirk-Vasja,
spomladi 1943 blizu maijete na
Dolenjskem

Poleg sovranikovih enot so se na tem terenu zaeli pojavljati tudi po

samezni nasilnei, med katerimi so bili zlasti nevarni partizanski ubeniki.
Med takne sta tisti as spadala dezerter iz Gubeve brigade Janez Trinko,
doma iz Sv. Kria pri Litiji, in belogardistini organizator Miha Golob iz
blinjih Laz.
Prvi seje, kot ranjen partizan, med zdravljenjem v bliini doma odloil
za sodelovanje z okupatorjem. Dne 10. aprila je v Trebnjem sprejel od Ita
lijanov oroje in se stavil na voljo beli gardi. e ez deset dni je s skupino
belogardistov priel ponoi na Brezovo k zaitniku OF Lebnu, kije edini
vedel za bolniko barako v brezovki hosti pod italijansko-nemko razme
jitveno rto. Z lajo je dosegel, da gaje kmet peljal do barake, v kateri so
takrat bili trije ranjenci in zdravnik. Enemu ranjencu seje posreilo pobeg
niti, druge pa so zajeli, jih odpeljali v Novo mesto in vse obsodili.
Ker so kmalu nato zaeli izdajati tudi Trinkovi domai pri Sv. Kriu, jih
je tab izgnal v Trebnje. V svojem izdajalskem poetju je bil Janez Trinko
e posebej surov do pristaev OF, ki jih je bil spoznal, ko je bil partizan. ez
nekaj mesecev se je sam ustrelil.
Tudi Miha Golob je nastopal drzno in surovo. Z orojem je gnal mlaje
moke v belo gardo. Pri nasilnem mobiliziranju je ljudem pretil z interna
cijo in odvzemom premoenja. Na njegov pritisk je e leta 1942 odlo veliko
mokih iz Morav v bele postojanke. Ko seje odred konec aprila 1943 vrnil
v rajon Sv. Kria pri Litiji, je ondotni politini aktiv izroil Goloba njego
vemu tabu. Ta ga je postavil pred vojako sodie, ki ga je obsodilo na
smrt.

Ob Cankarjevih borcih

Z nastopom pomladi 1943 je spet prilo do bojnega sodelovanja odreda

z nekaterimi enotami Dolenjske operativne cone. To pa je bilo za postopno
utrjevanje in usposabljanje njegovih et posebnega pomena.
Po boju v Jelenovem lebu 26. marca 1943 so se zmagovite partizanske
enote sele v Dragi, Podpreski in okolikih vaseh k nekajdnevnemu poit
ku. Taas so se v tem kraju zbrala tudi naj vija poveljstva osvobodilnih
enot, da bi na podlagi ocene minulih akcij partizanske protiofenzive in ob
presoji sovranikovih namer doloila enotam nove naloge.
Predvsem so na sestanku ugotovili velik napredek v akcijski sposob
nosti brigad, tako v napadu kot obrambi. Manevriranje v bojih na odprtem
terenu v skladu z novo partizansko taktiko je doseglo visoko raven.
Glede sovranika je bilo jasno, da se vse bolj prilagaja partizanskemu
nainu bojevanja, hkrati pa, da njegova napadalna mo naraa. eprav
takrat ni bilo znano, kako je komandant italijanskih oboroenih sil v Ljub
ljanski pokrajini general Gastone Gambara sprejel izziv partizanov in na
kaken nain bo odgovarjal v vojskovanju z njimi, pa so bile posledice nje-

256

Ivan Smrke, vodnik v odredovi 3. eti

govih potez v tej smeri oitne. Vse pogosteje so italijanski vojaki iskali spo
padov s partizani na odprtih bojiih, sovranikove posredovalne enote so
bile vse bolj tevilne in bolj udarne, sovranik je ustanovil e posebne ba
taljone za boj proti partizanom, v vseh njegovih preminih enotah so so
delovali tudi belogardisti, vojatvo garnizonov pa je obutno povealo de
javnost v svojem okolju.
Ob koncu posvetovanja vojakih predstavnikov partizanske vojske je
bil sprejet sklep, da se brigade za nekaj asa razdruijo. K tej odloitvi je
prispevala tudi ugotovitev, da zdruene brigade na ozkem prostoru sicer
dosegajo uspehe, a da so sprio tega drugi predeli preve prepueni sovra
niku, zlasti beli gardi. Proti njej pa tiije partizanski odredi v Ljubljanski
pokrajini niso zmogli vsega opraviti.6
Odrejeno je bilo, da odide brigada Ivana Cankaija na Dolenjsko, na levi
breg Krke. V noi na 7. april 1943 je dospela v rajon Ajdovca, naslednji dan
pa je krenila ez eleznikoprogo ter se naselila na ateu in v okolici, v
delu operacijskega obmoja odreda. Italijani soji sledili od prihoda k Aj
dovcu do nastanitve pod okupacijsko razmejitveno rto ter pripravljali na
pad nanjo.
Desetega aprila so prile italijanske in belogardistine enote iz Trebnje
ga in entruperta v rajon Razbor, zahodno od atea. Cankarjeva brigada
je bila na to pripravljena, zato so njene ete priakale sovranika na obvla
dujoih poloajih pod Zaplazom. Spopad se je zael okoli 8. ure zjutraj in
je tresal do poznega veera. Kljub temu da sta okupatorja podpirala topni
tvo in letalstvo, so partizani zaradi prednostnih poloajev vzdrali pritisk

257

in sovranikove naskoke ter bitko tega dne dobili. Pri tem so cankaijevci
imeli 5 mrtvih in 14 ranjenih, najve od topnikega in letalskega napada.
Po poroilih Italijanov je bilo na njihovi strani 7 ranjenih in en mrtev.7
Z nojo seje Cankarjeva premaknila na nove poloaje od Raven do Cirnika. Naslednje jutro pa so se nadr\jo spet spravile sovranikove enote iz
prejnjega dne, tokrat okrepljene na skupaj okrog 2000 vojakov. Dobri ob
rambni poloaji partizanov in zmanjana zagnanost nasprotnika so omogo
ili, da je tudi tega dne brigada vzdrala in ostala na polonih do veera. V
noi na 12. april pa seje napotila ez progo Trebnje-Mima in zasedla Blatni
klanec s Trebelnim.8
Bliina odreda je bila prilonost, da bi ta sodeloval v njeni naslednji ak
ciji. S tem namenom sta se 12. aprila ponoi na Trebelnem sela taba obeh
enot ter se dogovorila za napad na dolery sko in mirensko elezniko progo.9
Drugi dan so izdelali podroben nart in tab odreda je 1. bataljonu Cankar
jeve brigade dodelil za as akcije svojo 4. eto. Tej seje za skupni nastop
s cankaijevci pridruil tudi lan odredovega taba, pomonik politinega
komisarja Avgust Farnik-Sandi. Obenem je odred izloil iz svoje 1. ete
dobro oboroeno skupino in jo dodelil 2. eti 2. bataljona cankaijevcev. e
isto no so le zdruene enote v napad: prvi in 3. bataljon Cankarjeve bri
gade z odredovo 4. eto na elezniki odsek Trebnje-Mima, 2. brigadni ba
taljon z delom 1. ete odreda pa na progo med Trebr\je in Mirno pe.10
Tisti, ki so li na mirensko elezniko progo, so pred Gomilo poruili
okoli 700 metrov proge in posekali vse telefonske drogove. To je zaustavilo
promet za 11 ur in s popravilom zaposlilo veliko vojatva trebanjske po
sadke. Po tem so borci ves naslednji dan hudo ovirali Italijane pri njihovem
delu. Uspena je bila tudi akcija 2. bataljona cankaijevcev na dolenjski e
lezniki progi. Pri km 95 blizu Ponikev je bataljon razstrelil elezniki pre
pust in s tem povzroil 14-urni zastoj v prometu.11
Da bi za vsako ceno vzpostavili in zavarovali promet po eleznici, so 15.
aprila krenili Italijani v hajko. Z eno kolono so pritisnili v smeri Rihpovca,
z drugo pa proti Stari gori. Drugo kolono o podprli e s topovi iz Novega
mesta. Cankarjevi bataljoni in njim prideljeni borci odreda so ves ta dan
imeli s sovranikom hude boje, medtem ko sta bili odredovi 2. in del 1. ete
na zavarovalnih poloajih proti entrupertu, Rakovniku in Mokronogu.
V
teh bojih je imela Cankarjeva brigada enega mrtvega in tri ranjene,
sovranik pa enega mrtvega.12
Naslednji dan, tj. 16. aprila, so se oba oddelka odreda in bataljoni Can
karjeve brez nezgod vrnili k svojim tabom.
Med bivanjem v brigadi so odredovi borci imeli prilonost videti in do
iveti s Cankarjevimi partizani marsikaj koristnega. Predvsem so v njih
gledali udeleence mnogih uspenih bitk jeseni in pozimi 1942/1943, obu
dovali njihovo veliko srnost in samostojnost posameznikov med boji,
prav tako pa akcijsko zavzetost in sposobnost komandnega kadra.

258

entrupert, v ozatjju Vesela gora

Novo vodstvo odreda

Zdaj je imel tab odreda ob sebi tri ete, ki so bile tevilno dokaj mone
in e kar dobro oboroene, predvsem pa so v njihovih vrstah bili zveine sta
ri partizani. etudi je bila njihova bojna sposobnost majhna, pa je bila boj
na morala na zadostni viini. To so borci potrjevali v skupnih akcijah z bri
gadami, kjer je bil njihov dele vsekakor koristen, tako na primer decem
bra 1942 v dolini Mirne, januarja 1943 v Dolenji vasi na panovem in
zdaj, aprila 1943, v akcijah in bojih skupaj s Cankarjevo brigado. Prav go
tovo pa so, bodisi vsaka zase ali pa vse tri skupaj, imele ete premalo bojnih
izkuenj; tudi niso poznale zanosa ob zmagah in zato niso imele prave na
padalne vneme.
Tako je bila tisti as za odred znailna na eni strani premajhna akcijska
zavzetost njegovega taba, na drugi pa njegova uspena politina dejav
nost. Da takno stanje izbolja, seje glavno poveljstvo slovenskih partizan
skih et odloilo napraviti v tabu odreda spremembo.
Okrog 15. aprila 1943 je prilo v odred obvestilo, daje za novega koman
danta imenovan Alojz Hostnik-Jovo, dotlej komandant 2. bataljona v Gub
evi brigadi, za politinega komisarja pa Nace Majcen-Taras, predtem po
litini komisar Vzhodnodolenjskega odreda, nazadnje pa vodja okrone
tehnike Novo mesto.
Po skupnih bojih s Cankarjevo brigado so se 16. aprila sele vse tri od
redove ete v aloviah nad Smarjeto. Tu je v naslednjih dveh, treh dneh
priel v odred novi politini komisar, Bogomir Peri-Marko Doline pa se
je poslovil in odel v Gubevo brigado. Ker novi komandant Alojz Hostnik
e ni priel v odred, je njegov dotedanji komandant Alojz Grar-Mitja tajerc e zadral poveljstvo v svojih rokah.

259

Iz alovi seje okoli 19. aprila ves odred za dva do tri dni prestavil na
Jelevec, potem pa za tiri dni v elevec. Od tod je poslal svojo 2. eto na
Klenovik po novince, toda vrnila seje samo s precj hrame. V nedeljo 25.
aprila so se odredovci skupgg s cankaijevci udeleili mae in procesije v
Smaijeti, ki ju je opravil partizanski duhovnik in verski referent pri glav
nem poveljstvu dr. Metod Miku. S tem je bilo tudi ob Veliki noi 1943,
podobno kot za Boi 1942, zadoeno vernim partizanom in e zlasti tam
kajnjemu prebivalstvu.
Sedemindvajsetega aprila je odel odred s 1., 2. in 4. eto v predel med
Mirno in Sv. Kriem pri Litiji ter se za naslednja dva dneva nastanil blizu
Tihaboja. Prvi se je zgodilo, da je bil odred na tem prostoru v takni
sestavi. Tu ga je prevzel novi komandant Alojz Hostnik-Jovo, ki je priel
k eti 29. aprila dopoldne. Dobro uro zatem je Alojz Grar-Mitja tajerc za
pustil odred in odel v Cankarjevo brigado, kjer je postal komandant ba
taljona. Kot stareina je bil Alojz Grar vzor potenega in tovarikega ko
mandanta, saj je z mnogimi od odredovcev delil odredovo usodo e v dneh
velike italijanske ofenzive na Rog poleti 1942.
Skupaj z novim komandantom je priel v odred tudi Franc Kotar-France, doma iz Sv. Kria pri Litiji.* Alojz Hostnik gaje poznal kot dobrega vo
jaka e iz odreda pred sovranikovo ofenzivo 1942 in potem iz Gubeve bri
gade. Tako kot Hostnik je bil tudi on ranjen na Hrvakem, potem pa sta pri
la na okrevanje v domai kraj. Zd^j je bi) Kotar takoj razporejen na poloaj
komandirja 1. ete, kjer je zamenjal Antona Vrbinca.
Tako je odred v Tihaboju priakal povelje za sodelovanje v ponovni
akciji enot, podrejenih skupnemu slovensko-hrvakemu operativnemu
tabu.

Prvomajski prazniki 1943

Po velikih bojih s sovranikom v Gorjancih so v noi na 23. april 1943

pri Kronovem preli Krko bataljoni slovenske Gubeve brigade, hrvake
13. proletarske brigade in Primorsko-goranskega odreda ter napolnili pro
stor vse do kocjana. S Cankarjevo brigado, kije e od 8. aprila bila na tej
strani, so zdag delovale na odredovem operacijskem obmoju kar tri briga
de in, poleg Zapadnodolenjskega odreda, e en odred. To je obetalo asu
primemo praznovanje 1. m^ja.
Vse od zadnjih dni preteklega leta do konca aprila 1943 je imela sovra
nikova posadka v moni postojanki Mokronog mir pred partizani. Udar
ne brigade so v minulih tirih mesecih samo enkrat prile v njeno akcijsko
*
Franc Kotar je vstopil v NOV 25. aprila 1942, in sicer v takratni Dolenjski bataljon. Od aprila
1943 je bil do kapitulacije Italije komandir 1. ete Zapadnodolenjskega odreda, nato pa koman
dant 1. bataljona v 9. SNOUB Koevski. Med boji za Ribnico 20. in 21. aprila 1944 je prestopil
k sovraniku.'3

260

cono, in e takrat so jo oble. Le Cankaijeva jo je sredi aprila vznemirila,

ko seje zadrevala med kocjanom in maijeto ter napravila akcijo na progi
blizu Gomile.
Iz strahu, ki jih je zgrabil ob decembrskem ofenzivnem nastopu parti
zanov po dolini Mirne, so Italijani v Mokronogu razirili in e bolj utrdili
svoje stalno bivalie. V izpopolnitev sistema pri zavarovanju eleznike
proge Trebrye-Trie so vzpostavili e dve novi belogardistini postojan
ki, januaija na Rakovniku in marca v entrupertu. V vseh treh postojan
kah je bilo okrog 25. aprila 1943 kar 150 belogardistov in do 500 Italijanov,
med temi veji del CXVII. bataljona 98. legije rnih sr^jc. Skupaj so gradili
obrambne objekte, slono hodili na oglede v okolika naselja in vasih kar
tekmovali v nasilju nad civilnim prebivalstvom. To pa je bilo z vsako zma
go partizanskega oroja vse moneje prepriano v konno osvoboditev;
sovranikova surovost ga je samo krepila v upornosti do okupatoija.
Tem postojankam in njihovi zelo vani prometni zvezi - mirenski elez
niki progi je bila namenjena skupna akcija operativnega taba slovenskohrvakih brigad in odredov. V povelju z dne 29. aprila 1943 je bilo hrvaki
13. proletarski, Gubevi in Cankaijevi brigadi ter Zapadnodolenjskemu in
Primorsko-goranskemu odredu ukazano^ naj v noi na 2. maj napadejo
sovranikovi postojanki v Mokronogu in entrupertu.14 Zaetek napada je
bil doloen za 10. uro.
Cankaijeva brigada je dobila ukaz, da unii belogardistino postojanko
v entrupertu ter se predtem zavan^je proti Rakovniku, Krmelju in ob
okupacijski razmejitveni rti. V okrepitev soji dodelili 1. bataljon 13. pro
letarske brigade in vse tri ete Zapadnodolenjskega odreda. Slednje so bile
razporejene takole: 1. eta in del 2. ete na zavarovanje ob razmejitveni rti
od Okroga, mimo Homa do Velikega Cirnika; drugi del 2. ete in en vod 4.
ete ob bataljonih Cankaijeve, za neposreden napad na belogardiste; en
vod 4. ete pa kot rezerva ter za zvezo med Cankarjevo in 13. proletarske
brigado po dolini Mirne. ete odreda so tako razdelili in zaposlili zato, ker
so njihovi borci v minulih mesecih dodobra spoznali ta teren in njegove
prebivalce.
Gubeva brigada in Primorsko-goranski bataljon naj bi vdrla v Mokro
nog, zasegla imve blaga v ondotni tovarni usnja in opravila rekvizicije pri
sovrano razpoloenih trgovcih. Utijene obrambne poloaje postojanke naj
bi ob tem napadala samo demonstrativno.
Dva bataljona 13. proletarske brigade sta bila poslana ruit elezniko
progo od Mirne do Dola ter varovat poloaje proti Trebnjemu. To je bila tu
di najteja in najodgovorneja naloga vse akcije.
e podnevi 1. maja sta se dela odredove 2. in 4. ete prikljuila 1. ba
taljonu hrvake 13. proletarske brigade, kije krenil v akcijo iz predela med
Veselo goro in entrupertom. Kmalu po 10. uri zveer, ko seje zael napad,
so odle v zasede k nemko-italijanski razmejitveni rti e druge odredove
bojne skupine in pred svitom naslednjega dne zasedle svoje poloaje.
Cankarjeva in 13. proletarska brigada ter oddelek odreda so kmalu prili
v sredie entruperta. Takrat je bilo v tamkajnji kaplaniji in v cerkve

261

nem stolpu 90 belogardistov z dvema strojnicama.15 eprav so partizani e

le med bojem odkrili, da so belogardisti v cerkvi, so prav tam najprej zlo
mili njihov odpor. Pet belogardistov, ki so iz vrha zvonika metali bombe
na borce, so kmalu pregnali v njegov srednji del. Potem so partizani vdrli
v cerkev in zakurili pod lesenimi stopnicami, ki peljejo v zvonik.
Eden izmed partizanov, ki so tu napadali, je bil tudi Anton Zaman-Bla
iz 4. ete odreda. Kmalu je ugotovil, daje med petimi belimi vojaki v zvo
niku tudi njegov mlsgi, prisilno mobilizirani brat Maijan; zael gaje nago
varjati k vdaji. Po daljem preprievanju seje Maijan spustil po vrvi med
borce in vdal, za njim pa so se vdali e drugi tirje beli; Maijan seje kar takoj
prikljuil partizanom.16
Kljub temu da zvonik ni bil ve ovira, pa kaplanija vendarle ni padla vse
do ranih jutranjih ur. e pred svitom so se ete umaknile iz entruperta in
blokirale postojanko. Popoldne so tri italijanska letala bombardirala Bojanko za Veselo goro, kjer so se zadrevali partizani. Ti pa so z nojo ponovili
napad na kaplanijo. Tudi to pot brez uspeha. Dosti ranjenih in zelo slabo
vreme je terjalo, da boj prekinejo.
Gubeva brigada in Primorsko-goranski odred sta svojo nalogo uspe
no opravila. Kljub monemu sovranikovemu odporu so borci vdrli v to
varno, kjer so nabrali dosti usnja. Prav tako so pri nekaterih trgovcih za
segli precejnje koliine ivea in raznih potrebin. Italijane so pregnali z
eleznike postaje Bistrica, objekte pa uniili. Obenem so zagali pet vago
nov in hudo pokodovali tirne naprave.
Borci 13. proletarske brigade so v prvi noi mono razdejali elezniko
progo od Mirne proti Trebnjemu, zarana 2. maja 1943 pa so se premaknili
na poloaje med Gradiem in Hudejem, da zadrijo priakovani pritisk
sovranika iz trebanjske smeri.
Drugega m^ja zgodaj zjutraj je faistini konzul Pelazzi krenil s skupino
okrog tiso mo iz Trebnjega proti Mimi in blizu Gomile naletel na prole
tarce. Prilo je do hudih bojev, ki so trajali dober del dneva. Pravo oceno
teh bojev so dali Italiani, ki so v svojem poroilu zapisali, da akcije niso
mogli nadaljevati zaradi zagrizenega nasprotnikovega odpora,17 kljub te
mu da jih je podpiralo topnitvo iz Trebnjega.
Naslednji dan so Italijani znova pritisnili, tokrat e s skupino Sordi, sku
paj s estimi bataljoni in baterijo topov. Ko je bilo partizanskim enotam
ukazano, da boj konajo in se umaknejo, so Italijani brez posebnega napora
prili v Mokronog.
Oba dneva bojev so Italijani imeli 9 mrtvih, 21 ranjenih in 3 pogreane.
Padlo je pet proletarcev, med njimi komandant 1. bataljona Ilija Popovi,
20 pa jih je bilo ranjenih.18 Vse svoje padle soborce so hrvaki partizani po
kopali na tihabojskem pokopaliu.
O rtvah med slovenskimi partizani vemo le to, daje imela Cankarjeva
brigada nekeg mrtvih in precj ranjenih, odred pa je v eni od patrulj zgubil
borca Stojana Pevca iz Ljubljane, ki je padel.
e po prvi noi napada na entrupert je bila odredova 2. eta doloena
za prevoz ranjencev v bolninice koevskega Roga. S tem je zaposlila veji

262

del svojega motva, medtem ko so vsi drugi borci odreda odli s svojim ta
bom nazaj k Tihaboju. Gubeva brigada se je 3. maja nastanila v rajonu
Trebelno, Cankaijeva pa od atea do Tihaboja. Blizu Sv. Kria pri Litiji
je kratek as poivala hrvaka 13. proletarska brigada, medtem ko seje Primorsko-goranski odred prek Blatnega klanca vrnil na Hrvako.
Tako so se prvomajski prazniki 1943 za partizane in civilno prebivalstvo
na Dolenjskem konali z neizprosnim bojem proti okupatorju in njegovim
pomagaem, z mogono bojno manifestacijo usodne povezanosti sloven
skega in hrvakega naroda.

Dejavnost v maju

Drugi dan bivanja odreda pri Tihaboju, 4. mga 1943, je ta kraj zapustil
3. bataljon Cankarjeve brigade; skupaj s hrvako 13. proletarsko brigado je
nesel ranjence ez progo med Trebnjem in Veliko Loko. Naslednje tri dni
so se med dolino Mirne in okupacijsko razmejitveno rto zadrevale samo
odredove ete, ki pa tisti as niso prile v stik s sovranikom.
V nastalem zatiju 5. maja je vojatvo skupine Pelazzi pregledovalo bli
njo okolico entruperta in Mokronoga ter obenem varovalo obnavljanje
eleznike proge. Naslednji dan seje sovranikova kolona brez ovir vrnila
v Trebnje.
Od Tihaboja se je 7. m^ja odred premaknil do blinjega gradu Kumpolje
in tam ostal teden dni. Drugi dan bivanja na tem prostoru je iz 1. ete
sestavil oddelek in ga prek okupacijske razmejitvene rte poslal do gozdov
nad Jevnico, kjer je bil organiziran tabor za civilne begunce. Tam naj bi
prevzel vejo skupino novincev in jih pripeljal k Sv. Kriu pri Litiji. Od
redov oddelek je odpeljal vodnik Franc Plevnik-Vojo.
Prav v tem tednu je bil tab odreda obveen, da so pri Riglju nad Po
ljanami sestavili iz Juretove in Perove ete enoto, s katero bo razpo
lagalo glavno poveljstvo in ne ve tab odreda.19 Takoj nato je bila 4. od
redova eta preimenovana v 3. eto.
Osmega m^ja je Cankarjeva brigada vnovi prila k Sv. Kriu, pet dni
za njo pa e Tomieva. Tako je tab dolenjske operativne cone imel na
kupu svoje tri brigade in en odred, ker je Gubeva e bila v rajonu Tre
belnega. etrti dan bivanja na tem prostoru je Cankarjeva izkoristila za us
peen miting v Sv. Kriu pri Litiji, zatem pa je pozno ponoi la ruit e
lezniko progo med Veliko Loko in entlovrencem. Njenemu 3. bataljonu
je odred za to akcijo dodelil svojo 3. eto. Skupini so se prikljuili e poli
tini komisar in namestnik komandanta Cankarjeve brigade ter pomonik
politinega komisarja odreda Avgust Farnik-Sandi. Pokodovana elez
nika proga je zadrala promet za 9 ur.
V noi na 13. maj so brigadni in odredovi borci pri Kamnem potoku,
med Veliko Loko in Trebnjem, uniili elezniko progo, kretnico na njej in

263

Odredni kurir Alfonz Lenart-Fonzi

Vasilij Ocvirk-Vasja, politini delegat v 1. eti

odreda

blinji mostiek ez Temenico, potrgali telefonske zveze in obstreljevali

italijanske zaitne poloaje ob progi, to pa je promet onesposobilo za 7
ur.20 rtev med borci ni bilo.
Za vse te svoje nastope so komande partizanskih enot priakovale pro
tiudarec sovranika. Ta jih res ni pustil dolgo akati.
Za uvod je 13. maja ogledna skupina Italijanov in belogardistov prila
iz Rakovnika do Okroga nad entrupertom; tu je sicer e vekrat preala
odredova zaseda, toda tega dne je ni bilo.
tirinajstega maja zveer so na sestanku poveljstva Cankarjeve in Tom
ieve brigade ter Zapadnodolenjskega odreda sprejeli nart za obrambne
boje; po sestanku so sodelujoe enote razporedili v polkrogu okoli glavne
sovranikove postojanke v coni atea in Sv. Kria pri Litiji. Takoj nato so
se odredove ete prestavile od Kumpoljskega gradu na doloene poloaje
k Peicam pod Zaloko. Z mrakom je Tomieva brigada zasedla okoli a
tea, 15. msya ob 1. uri po polnoi pa so bataljoni Cankarjeve odli na ob
vladujoe poloaje od atea do Zagorice. e pred svitom 15. maja je tab
odreda prestavil svoje ete, in sicer 2. eto od Zaloke v smeri Okrog nad
entrupertom, 3. eto z delom 1. ete pa na rto Peice-Selo, ob levi strani
ceste smer Tihaboj-Mirna.
Med premikom partizanskih enot na dominantne poloaje so bile v
Trebnjem e nard tri velike grupacije italijanske divizije Isonzo: Pelazzijeva, sestavljena iz 98. in 105. bataljona rnih srajc, 1. bataljona 51. pehot
nega polka in voda topov 75/13 mm; Berardijeva, z dvema bataljonoma 23.

264

Trije iz Zapadnodolenjskega od
reda; z leve proti desni: Justina
Drar-J usti, Ivan Smrke in Fani
tampahar-Feri

pehotnega polka in vodom topov 75/13 mm, ter Sordijeva z 2. bataljonom

24. pehotnega polka, bataljonom 11. skupine obmejne strae, posebnim ba
taljonom t. 1 in topovi 65/17 mm. Skratka: kraljeva vojska, faisti in belo
gardisti, zdrueni v osmih bataljonih in treh vodih, skupaj skoraj 4000 mo.
V
noi na 15. maj so te enote zasedle rto Temenica-dolina Mime-Rakovnik-Hom in zjutraj krenile v hajko v smeri okupacijske razmejitvene
rte. Pelazzi je svojo kolono usmeril iz Temenice proti ateu, Berardi od
Trebnjega proti Bregu in Sv. Kriu pri Litiji, Sordi pa iz Rakovnika na Za
loko in Tihaboj. Vsaka od teh kolon naj bi partizane obkolila, potem pa jih
potiskala proti razmejitveni rti in jih tam unievala.
eta komandirja Robka je pravoasno zavzela poloaje med Zabukovjem in Zaloko, prav tako desetina njenega 2. voda, ki jo je vodnik Franc
Kukman peljal e naprej na Okrog, do cerkvice sv. Barbare na koti 521. V
tej bojni skupini so bili tudi Vinko Stari, Slavko Rogelj-Pavek, politini
delegat Janez Kraevec,* Lojze Teropi, Rudi Slak in Justina Drar-Jus
ti,** ki seje prostovoljno javila v akcijo. Ti partizani so prvi sprejeli naskok
grupacije Sordi.
* Doma iz Osreja pri kocjanu.
** Rojena 20. m^ja 1923 pri Stopiah, kmeka delavka, v NOV od marca 1942.

265

Okrog 7.30 zjutraj so se pred njihovim poloajem pojavili Italijani in be

logardisti. Borci so jih opazili ele v razdalji 100 do 150 metrov, razvite v
strelce z namenom, da obkolijo njihovo koto. Bilo jih je nekaj sto.
Vodnik Franc Kukman je ukazal zaitni ogenj in premik na poloaj v
smeri Drenovca (vzhodno od Zaloke). V krinem ognju sovranika, ki je
hotel prepreiti manever odredove skupine, je smrtno zadeta padla borka
Justi. Kmalu za njo je mrtev obleal e politini delegat Kraevec.
Medtem se je odredov bojni oddelek uspeno prestavil na nov poloaj,
odkoder se je upiral e ves dopoldan, ker ga je severno od Zaloke dobro
podpiral preostali del 2. ete. Kljub vekratnim poskusom pa 2. eta ni
mogla pobrati trupel dveh padlih soborcev.
Sordijeva kolona se ni trudila razbiti Kukmanovega voda pod Drenov
cem, e manj pa preostali del Robkove ete pri Zaloki. Krenila je naprej,
v preiskovanje terena proti Tihaboju, kamor se je zgrinjalo tudi vojatvo
Berardijeve grupacije.
Z nalogo vznemirjanja je okrog poldne komandant odreda poslal 3. eto
proti kumpoljskemu gradu, ostanek 1. ete pa v gozd nad Lukovec. Borci
3. ete so iz smeri Brezje, kakih 300 metrov pred kumpoljskim gradom, po
stavili zasedo, ki je v prvi popoldanski uri napadla sovranika, in sicer od
delek bataljona 11. grupacije obmejne strae, ter pri tem ubila enega voja
ka. Italijani in belogardisti so se umaknili nazaj v Brglez, odkoder so okrog
16. ure ponovno li v hajko. Tokrat 'so prili tudi na Tlako, aretirali nekaj
ljudi in zagali ve hi. Proti veeru so prili v Brezje in tam prenoili.21
Koje sovranik zapustil cono Zabukovja, je odredova 2. eta, ki bi bila
morala e prejnji dan priti v dolino Laknice po novince, zapustila Okrog
nad entrupertom in la do Velikega Cimika, pod Triem prekoraila e
lezniko progo in mimo Malkovca nadaljevala pot do Klenovika. Tam je os
tala nekaj dni.22
tab odreda je sodil, da je s koncem dneva minila tudi glavna hajka, zato
ni imel namena zapustiti okolia Tihaboja. Z nojo je 1. in 3. eto pritegnil
tik k okupacijski razmejitveni rti, kjer sta pritajeni poakali dneva.
Zarana tega 15. maja so se zaeli spopadi tudi na drugih odsekih, kjer
so partizani e priakovali sovranika. Teie bojev Cankarjeve brigade je
bilo na bojiu 2. bataljona pri ateu, kjer so se zaenjali tudi poloaji
Tomieve brigade. Spopadi so trajali vse do veera. ez dan so Italijani za
gali Kumpoljski grad z izgovorom, da so v njem odkrili partizansko bol
ninico z okrog 100 posteljami.* Z unienjem tega objekta je za partizane
nastala velika koda, saj je bil koristna postojanka, ki so jo lahko ogroale
le veje sovranikove hsgke.
O taktiki borcev v spopadih tega dne je sovranik zapisal, da so se par
tizani izogibali njihovi akciji s tem, da so svoje formacije delili in se skuali
v majhnih skupinah izmuzniti obkolitvi. V istem poroilu je e reeno, da
*
V kumpoljski grad je Cankaijeva brigada prinesla okrog 20 ranjencev iz entruperke akcije. Oskrboval in varoval jih je njen 3. bataljon, ki je bil v Tihaboju. V noi na 5. maj je brigada
prenesla ranjence ez elezniko progo med Trebnjem in Veliko Loko, potem pa sta nien 1-ln
3. bataljon la z njimi v koevske bolninice.23

266

se je nasprotnik e posebno mono upiral na koti 521 pri Okrogu, na koti

443 pri Zabukovju in pri Sv. Petru. To so bili poloaji, ki sojih branile od
redove ete. V italijanskem poroilu navedena opomba, da so pri Zabu
kovju uniili nektg skladi streliva, pa se nanaa na poig opuenega od
redovega tabora v Jelovki pod Zaloko.
O rtvah bojev tega dne imamo le delna poroila. Odredove ete so ime
le 2 mrtva, ki smo ju e omenili, bataljoni Tomieve brigade 6 ranjenih,
sovranik pa 1 mrtvega in 1 ranjenega. Okupatorjevo poroilo, da znalo
nasprotnikove izgube 37 mrtvih, enega ujetega in dva dezerterja, je prav
gotovo mono pretirano.24
Italijanske in belogardistine ete so no na 16. mag prebile v rajonu Sv.
Kria pri Litiji, Brezij, Pretrja in Tihaboja. Zarana naslednjega dne so kre
nile nazaj proti Trebnjemu in spotoma pregledovale obe strani cest, po ka
terih so hitele njihove kolone. Ob tej prilonosti so zagale samotno doma
ijo Antona Rokavca na Petelinjeku, blizu Kumpoljskega gradu, kjer je tu
di odred vekrat taboril.
ele 16. m^ja popoldne sta 1. in 3. eta odreda zapustili okupacijsko raz
mejitveno rto in se utaborili v gozdiu med Tihabojem in Lukovcem.
Medtem ko sta organizirali redno dnevno delo, je bil tudi e vzpostavljen
stik z domaini. Prebivalstvo je bilo po spopadih partizanov s sovranikom
dotlej ponavadi hudo zbegano. Po boju 15. maja 1943 pa tega na irokem
prostoru med Sv. Kriem in Mimo ni bilo ve toliko utiti. Ljudem seje hit
ro vraalo zaupanje v borce, obenem pa raslo ogorenje proti beli gardi in
njenemu sodelovanju z okupacijsko vojsko. Mir preteklih mesecev, delo
terenskih politinih delavcev, dober odnos z odredom, zmage partizanske
ga oroja in ponos na svoje brigadirje, obisk bratske hrvake proletarske
brigade in njen dele za osvoboditev slovenskih krajev, vse to je tamkaj
njim ljudem veliko pomenilo in obetalo. Zato so bili zdaj bolj potrpeljivi,
uporni in zanesljivi.
V
drugi polovici m^ja 1943 odred ni priel v stik s sovranikom; ta je bil
mono zaposlen s popravljanjem eleznike proge pri Mirni, ki stajo 18.
m^ja uspeno ruili Gubeva in Tomieva brigada. Slednja seje po tej ak
ciji nastanila v vaseh Cirnik, Ravne in Brezje, kjer je v miru prebila nasled
nje tiri dni.
Dneve zatija sta odredovi 1. in 3. eta izkoristili za nabiranje min in ro
nih bomb na okupacijski razmejitveni rti z obeh stremi Brezovega. To so
borci opravijali tako izurjeno, da ni prilo do nesree. Poznavanje razme
jitvene rte in njenega zavarovanja je odred izkoristil tudi zato, daje iz hle
va nemke naselitvene drube v Gobi tiste dni odpeljal ve glav ivine in
jo brez nezgode spravil na italijansko stran.
Sreno seje vrnil tudi odredov oddelek, ki gaje 8. m^ja poslal tab nad
Jevnico po novince.
Koje 9. ali 10. m^ja dobil vodnik Franc Plevnik-Vojo stik s civilnim ta
borom blizu Jan, zahodno od Litije, kjer naj bi prevzel nove borce, je zve
del, da bodo ti prili iz tajerske prek Save z zamudo. Sprio tega sta se
Plevnik in komandir begunskega tabora Anton Godec-Toma sporazume-

267

la, da bodo odredovci med akanjem na novince pomagali pri vseh tabor
nih opravilih. Hodili so v patrulje in zasede, uspeno h^kali raztrgance in
izdajalce, ki so stikali za begunci, opravili ve dobrih prehranjevalnih akcij,
bili straarji in sploh pomagali civilistom, ki so iskali zaito v taboru.
Dva ali tri dni pred koncem maja so do Jan konno pripeljali novince
iz tajerske. Ponoi so se ustavili ob taboru, zjutraj pa so se Nemci e pognali
v hajko za njimi. Ves dan so jih iskali po irokem gozdnem predelu, a ker so
bili vsi skupaj dobro skriti, se je hajka stekla v prazno. Komandir Godec
in vodnik Plevnik sta sicer razporedila svoje borce na poloaje, vendar se
je vse konalo brez strela. Z nojo je sovranikova hajka minila. Potem je
oddelek odreda prevzel okrog 20 novincev in jih prek okupacijske razmerjitvene rte in mimo Metnaja nad Stino okrog 1. junija varno pripeljal v
1. eto, k Sv. Kriu pri Litiji.25

Med okupacijsko razmejitveno rto in reko Krko

Vsi nastopi italijanskih enot v msyu 1943 so bili izrazito ofenzivnega zna
aja. V njih je sodelovalo tevilno vojatvo, z njim pa obvezno tudi bela
garda; napadalci so bili organizirani v velike premine kolone, ki sojih vo
dili v bojih s partizani preizkueni poveljniki. Z obkolitvenimi manevri so
skuali sovranikovi bataljoni zajeti kar najve partizanov in jih uniiti. To

akcijsko vnemo je nenehno in vse bolj spodbujal general Gambara z e

omenjeno zagrizenostjo, kakrno je kazal v boju proti narodnoosvobodil
nim enotam. To je postalo e posebej oitno, ko je objavil navodila o na
logah in taktiki boja posebnih bataljonov proti partizanskim formacijam;
navodila so poznala le napade in unienje.26 Tako si je italijanski okupator
zamiljal tudi akcije v juniju 1943.
tab Doler\jske operativne cone je v zaetku tega meseca zastavil svojo
vojako in politino dejavnost zelo irokopotezno.
Po nartu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et n^j bi prve
dni junija vdrle tiri slovenske brigade na nemko zasedbeno obmoje;
Cankaijeva in erceijeva naj bi li naprej na tajersko, medtem ko bi jima
Gubeva in Tomieva pomagali priti do Save in ez njo.
Tretjega junija so bile brigade e zbrane v rajonu atea in Sv. Kria pri
Litiji. Tega dne so pri gradu Tum imeli najviji partizanski tabi sestanek
s komandantom glavnega poveljstva Ivanom Makom-Matijo in se dogo
vorili o podrobnostih za zaetek operacije.
eprav odred v tem nartu ni dobil konkretne naloge, so z njim prav go
tovo raunali; s svojo navzonostjo v irem okoliu Sv. Kria pri Litiji naj
bi vezal sovranikovo pozornost, dokler se Tomieva in Gubeva ne bi
vrnili na italijansko zasedbeno obmoje.*
V
noi na 5. junij so tri brigade, Cankaijeva, erceijeva in Tomieva,
prestopile okupacijsko razmejitveno rto nad Stino, Gubeva pa pri Mo
ravah, severno od atea. Medtem ko sta Cankaijeva in erceijeva hiteli
proti Savi, je Tomieva napadala nemki obmejni posadki v Javoiju in
Osredku, Gubeva pa Gobo.
Proti zbiranju brigad med dolenjsko elezniko progo in italijanskonemko razmejitveno rto je poveljstvo italijanske divizije Isonzo z za
mudo organiziralo tri pohodne skupine. Dve sta 5. junija ob 2. uri zjutraj
krenili iz Trebnjega, tretja, Pelazzijeva, pa iz Rakovnika. Vse tri so usmerile
pohod proti okupacijski razmejitveni rti, s predvidenim osredotoenjem v
predelu med Moravami in Tihabojem. e kmalu zjutraj je sovranik pod
Zaloko presenetil oddelek Gubeve brigade s komoro, ob katerem so bili
e bolniki Tomieve in erceijeve brigade, ter vse skupaj razpril. Ob kon
cu napada so Italijani nali tri mrtve, med temi eno ensko, en borec pa se
jim je vdal.27
Sredi hajke seje znael tudi odred s svojo 1. in 3. eto. Koje ob napadu
na oddelek Gubeve brigade postalo jasno, da sovranik pritiska s treh
strani, seje odloil za umik. Kot v hajki sredi prejnjega meseca je tudi to
pot el od Tihaboja do razmejitvene rte in se tam prikril. Na teren je poslal
*
N^j tu omenimo stike med taboma Zapadnodolenjskega odreda in Dolenjske operativne
cone tudi po konani partizanski protiofenzivi.
e so se enote Dolenjske operativne cone bojevale na operacijskem obmoju Zapadnodo
lenjskega odreda, je tab cone vkljueval v bojne narte tudi odred. Ker pa so bojna povelja iz
dajali ustno, s^j ni bilo asa za pisanje, je tako prejemal ukaze oziroma akcijske naloge tudi odred.
Zato skoraj ni dokumentacije o stikih teh dveh tabov v drugem etrtletju 1943. Sicer pa med nji
ma ni bilo stalnega in neposrednega sodelovanja.

269

nekaj oglednikih patrulj, ki so se kmalu vrnile s poroili, da se sovranik

zbira v coni atea, z usmeritvijo proti razmejitveni rti na severu. Ko so
se popoldne zaeli Italijani zbirati tudi med Moravami in Peicami, se je
odred potegnil proti vzhodu, se ustavil nad Okrogom, severno od krljevega, in tam poakal do nasledi\jega jutra.
Nemci so na napad tomievcev in gubevcev hitro odgovorili. Zaprli
so razmejitveno rto, pripeljali okrepitve, li na pomo svojim napadenim
postojankam in se pri tem takoj spustili v boje s partizani. Brigadi sta se ves
dan uspeno upirali nemki vojski, kije tega dne imela 12 mrtvih in 15 ra
njenih.28 Tu so partizani pobrali eno strojnico, 11 puk in veliko streliva.
Cankarjevi in erceijevi, ki sta akali nad Savo med Lazami in Jevnico,
se zaradi monih sovranikovih zapor in visoke vode ni posreilo priti ez
reko. Nemci so zaeli tudi dovaati velike okrepitve med Laze in Litijo, na
desnem bregu Save. To je brigadi prisililo, da sta nameravani prehod na
tajersko stran opustili in se odpravili nazaj.
Tomieva in Gubeva sta se 6. junija, Cankarjeva in ercerjeva pa naslednji dan vrnili na italijansko okupacijsko stran.
estega junija 1943 so Italijani in belogardisti hajkali od okupacijske raz
mejitvene rte do rte Trebr\je-Mirna, pri tem blizu atea oziroma Rib
nice naleteli na bataljone Gubeve brigade in jih v ostrih spopadih razpr
ili.29 Po enodnevnem premoru so 8. junija sovranikovi bataljoni krenili
iz atea in Rakovnika v Morave Sv. Kri pri Litiji, Tihaboj in Brezje.
Preiskali so iri okoli teh krajev, potem sta se dva bataljona vrnila v Trebnje^eden je odel v Rakovnik, 2. bataljon 24. pehotnega polka pa je ostal
na ateu. Sledr\ji je drugi dan brez uspeha preiskoval cono pod razmejit
veno rto in se 10. junija skozi Raje selo vrnil v Trebnje.
Odredovi 1. in 3. eta sta te dni preiveli blizu zaselka Okrog, severno
od Mirne, brez stika s sovranikom. e druga hajka v istem mesecu je borce
opozorila na potrebo po veji budnosti in disciplini. Kljub primerom pre
tirane planosti in zbeganosti pa se je med borci pokazala poveana pri
pravljenost na akcijo. Prav to je od vseg zaetka spodbujalo tudi novo
vodstvo odreda. Da bi odpravilo slabo stran pretirane navezanosti na manj
i ali domai teren, se je zavzemalo tudi za vekratne in dalje premike.
Prav takrat je glavno poveljstvo opozorilo brigade na potrebo po veji
gibnosti enot, na nevarnost dolgega zadrevanja na enem prostoru ter na
nujno bojno razpoloenje povsod in e zlasti takrat, kadar ga zahtevajo po
goji boja.30 To je veljalo tako za odrede kot brigade, predvsem tam in takrat,
ko so manevrske enote odle v druge predele in je odred ostal na velikem
prostoru sam. Taken poloaj je z junijem nastal med dolino Mirne in
dolnjim tokom Krke. Zato je okrog 10. junija odel tab odreda s 1. in 3. eto
spet v ta predel in se nastanil v zaselku Vrh pri Trebelnem.
Na prilonost, da posee po nenadzorovanem predelu, je preala tudi
bela garda, z eljo, da si tam kar najhitreje postavi in utrdi novo postojanko.
Z namenom, da zavre nenehne mnoine partizanske prehode ez Krko in
cesto med Kronovim ter Dobruko vasjo, seje 10. junija 1943 naselil v Beli
cerkvi vod 4. ete 2. bataljona MVAC iz Kostanjevice, z okrog 45 momi,

270

katerim je najprej poveeval Franc Rat^j, za njim pa Franc Grum.3' S temi

belogardisti so se potem vekrat sreali borci odredove 2. ete, ki je e od
srede maja delovala na obeh straneh doline Laknice.
Drugi ali tretji dan bivanja v Vrhu pri Trebelnem, tj. 13. ali 14. junija
1943, sta la pomonik odredovega intendanta Ivan Benedik-Matiek, borec
Joe Potonik in e en tovari v r^jon tatenberka iskat hrano. Zaradi
neprevidnosti so v enjicah padli v italijansko-belogardistino zasedo.
Benedik in Potonik sta bila ranjena in ujeta, medtem ko je tretji pobegnil
in se kmalu zatem vrnil v eto. Tako opozoijen na bliino sovranika, je od
red poslal proti enjicam moan bojni oddelek, druge pa razporedil na
ugodnih blinjih poloajih. Kae, daje bila tudi sovranikova skupina pre
seneena zaradi bliine partizanov. Zadovoijila se je z dvema ranjenima
imetnikoma in takoj po akciji v vasi odla z i\jima v Novo mesto; odredova
skupina jih ni ve videla. Po tem dogodku sta obe odredovi eti e nekaj
dni ostali v Vrhu.
Primeru z Belo cerkvijo je kmalu sledil poskus sovranika, da bi hitro
obvladal e druge predele in kraje med Kostanjevico in Mokronogom. Dne
15. junija je prilo na Malkovec okrog 100 belogardistov in prav toliko Ita
lijanov z namenom, da tam utrdijo novo postojanko. Zasedli so hio Anto
na Debeljaka in stavbo s sadno suilnico.
S tem pa se ni sprijaznila odredova 2. eta, ki je tisti as bivala pri Klenoviku, na levem bregu Laknice. Pozno zveer 17. junija je el vodnik Ivan
Majcen-Jovo z okrog 20 borci vznemirjat novo sovranikovo postojanko.
Zaradi nasprotnikove tevilne premoi pa odredov oddelek ni predvide
val likvidacije te postojanke. Priblial se ji je iz smeri Medvedjeka in jo
kraji as mono obstreijeval, potem pa se brez izgub in teav vrnil v eto.
eprav le zastraevalen, je ta odredov nastop vendarle imel koristno posle
dico. Ob demonstrativnem napadu je bil en belogardist ubit. To je med
motvom sovranikove postojanke povzroilo toliko strahu in negotovosti,
da se je po enem tednu vrnilo v Trie, medtem ko z Malkovcem sovranik
ni ve raunal.32
Zadrevanje odreda pri Trebelnem in njegov napad na Malkovec sta
sovranika tako vznemirila, daje svojo navzonost v tem predelu e pove
al. Vekrat kot dotlej je pregledoval tudi iro okolico svojih postojank,
poiljal bele skupine na oglednike pohode dale v zaledje partizanskih
enot in moneje zastrail elezniko progo Trebnje-Mokronog. Predvsem
pa so bile bojne kolone divizije Isonzo skoraj ves ta as v juniju na terenu.
Bile so zelo dobro obveene o premikih partizanskih et ter so se pogosto
in hitro prestavljale iz ene cone v drugo. Marsikaj je kazalo, da se med Mir
no in Krko spet pripravlja velika sovranikova hajka.
Tako je razmere ocenjevala tudi Gubeva brigada, ko seje 17. junija na
stanila v unji vasi, vzhodno od Trebelnega. tiri dni zatem je v ta prostor
prila e Tomieva in zasedla enjice. V priakovanju sovranikove haj
ke sta se v noi na 22. junij obe brigadi prestavili na obmoje k Ajdovcu,33
odred pa je e pet dni premikal svoje bivalie v obmoju Blatnega klanca.

271

Ferdo Drenik, namestnik politinega komisar

ja 3. ete

Toda niti vsi dodatni ukrepi za uspenejo prepreitev partizanskih pre

hodov ez mirensko elezniko progo niso Italijanom dosti pomagali. Ko jo
je 21. junija Tomieva brigada prekoraila brez ovir, je sovranik v nasled
njih dveh dneh zapored obstreljeval Mimo in njeno okolico s topovi.
V noi na 27. junij sta se do proge spustili 1. in 3. eta odreda, jo pred
Gomilo razdejali v dolini 400 metrov in tako spet prekinili promet na njej
za 14 ur.34 Potem sta nadaljevali pot proti okupacijski razmejitveni rti.
Druga odredova eta pa je e naprej nadzorovala predel med Trebelnim,
dolino Laknice in maijeto.
Od aprila do konca junija 1943 je bilo za odredove ete zelo pomembno
obdobje. V sodelovanju z udarnimi brigadami in zaradi kadrovskih izpo
polnitev so se prav ta as razvile iz terenskih partizanskih skupin v akcijske
enote manevrskih sposobnosti. Res, da se v tem kratkem asu niso mogle
nauiti velikih vojnih vein, vendar so precj razvile zmonost za samos
tojno in pravilno odloanje, hitro razporejanje za napad in srno zadranje
ob stiku s sovranikom. Z izpopolnjevanjem in utrjevanjem teh lastnosti so
si pridobile najpomembneje - zaupanje vase. To so potrdili e njihovi na
stopi v naslednjih tednih.
Pred nadaljevanjem in kot zakljuek poglavja e isto na kratko o voj
skujoih se straneh v Ljubljanski pokrajini ob koncu prvega polletja 1943.
V se pretekle mesece je napadalnost poveljnika italijanskega 11. armad
nega korpusa generala Gambare nenehno naraala. Njegovim nameram
pa so se slovenski partizani znali spretno izmikati in pri tem e dosei ve
liko vojakih zmag. Zato je Gambara ob ocenjevanju operacijske dejavnos

272

ti svojega korpusa za as do 15. do 30. junija zapisal, da so znali partizani

sijajno manevrirati in se izmikati njegovim bataljonom, kadarkoli so to e
leli.35

vrni
' Ustni vir: Alojz Grar-Mitja tajerc.
Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 419, v nadaljnjem: Hudales, Obina Trebnje
v NOB; Franek S^je, Belogardizem, druga izdaja, str. 468.
3 Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 420.
4 Prav tam, str. 421.
5 Ustni vir: Franci Strle.
6 Lado Ambroi-Novljan, Cankarjeva brigada, str. 167, v nadaljnjem: Ambroi, Cankarje
va brigada.
7 Prav tam, str. 170.
8 Prav tam, str. 171.
9 Prav tam, str. 171 in 172.
10 Dnevnik Joeta Bortnarja, politinega komisaija udarne brigade Ivan Cankar, od 1. ja
nuarja do 30. aprila 1943, Zbornik VI-5-103.
11 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
'2 Ambroi, Cankarjeva brigada, str. 172.
13 Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 209.
14 Povelje operativnega taba slovenskih in hrvakih brigad z dne 29. aprila 1943, Zbornik
VI-5-99.
'6 Ambroi, Cankarjeva brigada, str. 175.
16 Prispevek: Vinko Robek; prispevek: Aleksander Ravnikar.
17 Poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 2. m^ja 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
Zbornik VI-6-75.
18 Ambroi, Cankarjeva brigada, str. 179.
19 Ustni vir: Lovro Omahen-Orlov.
20 Prispevek: Vinko Robek.
21 Operacijsko poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 15. m^ja 1943 tabu 11. armadnega
korpusa, Zbornik VI-6-90; prispevek: Alojz Bele-Tiko.
22 Prispevek: Joe Tomai.
23 Ambroi, Cankarjeva brigada, str. 180.
24 Operacijsko poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 15. maja 1943 tabu U. armadnega
korpusa, Zbornik VI-6-90.
26 Prispevek: Aleksander Ravnikar.
26 Navodilo taba 11. armadnega korpusa z dne 1. m;\;a 1943 poveljnikom posebnih bataljo
nov, Zbornik VI-6-73.
27 Poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 5. junija 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
Zbornik VI-6-106.
28 NOV na Slovenskem, str. 461.
29 Poroilo karabinjerske postne v Trebnjem z dne 1. junija 1943, Zbornik VI-6-105; Lado
Ambroi-Novljan, Gubeva brigada, str. 232; v nadaljnjem Ambroi, Gubeva brigada.
30 Dnevno povelje glavnega taba z dne 27. maja 1943, Zbornik VI-6-16.
31 Franek S^je, Belogardizem, druga izdaja, str. 470.
32 Prispevek; Ivan Majcen-Jovo in Lojze Leni.
33 Ambroi, Gubeva brigada, str. 237.
34 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
35 Analiza in rezultati operacijske dejavnosti 11. armadnega korpusa od 15. do 30. junija 1943,
Zbornik VI-6-137.
2

273

Pred kapitulacijo Italije

Sredi poletja 1943 je potek bojev na evropskih bojiih pokazal, da bo

nadaljevanje vojne kmalu usodno za Italijo. Glavni tab NOV in PO Slo
venije in centralni komite KPS sta e nekaj mesecev prejemala obvestila,
da pripravlja Italija prestop k zaveznikom in da bo prilo do razpada fais
tine vladavine. Zato je bilo priakovati veliko spremembo razmer tudi v
Sloveniji.

Sovranikove postojanke na odredovem akcijskem obmoju v prvem polletju 1943

274

Ustanovitev prvih slovenskih divizij

Da bi pripravljeno doakalo velike dogodke, je moralo vodstvo sloven
skega narodnoosvobodilnega gibanja najprej preurediti partizansko voj
sko. Treba bo razoroiti okupatorjeve vojake na umiku, uniiti belo in pia
vo gardo ter se hitro urediti za nove boje z Nemci. Te naloge pa so od os
vobodilnih enot zahtevale vijo raven organiziranosti in bojevanja.
Ko se je sredi junija mudil lan vrhovnega taba NOV in POJ Edvard
Kardelj na obisku pri hrvakih enotah, je preuil organiziranost in delova
nje njihovih divizij in glavnega taba. Na Kardeljevo pobudo je glavni tab
Slovenije zael ustanavljati dve diviziji, in sicer Prvo in Drugo slovensko
narodnoosvobodilno divizijo.*
Prve dni julija je za 1. slovensko divizijo doloil Tomievo, Sercerjevo,
Gradnikovo in Preernovo brigado, v 2. divizijo pa Gubevo, Cankarjevo
in landrovo, ki so jo takrat nameravali ustanoviti.
Vrhovni tab NOV in POJ je 27. junija odobril ustanovitev dveh sloven
skih divizij in ez neksg dni doloil, da ima prva slovenska divizija tevilno
oznako 14., druga pa 15. divizija NOV in PO Jugoslavije.1 S tem sta bili obe
slovenski diviziji vkljueni v sestavo NOV in PO Jugoslavije. Odlok o us
tanovitvi 14. in 15. divizije in njunih tabov je glavni tab Slovenije objavil
13. julija 1943.
Poveljstvo 14. divizije sta prevzela Mirko Brai-Brada kot koman
dant in dr. Joe Brilej-Bolko kot politini komisar, Ivan Lokovek-Jan je
bil namestnik komandanta, Janez Hribar-Tone Poganik pa namestnik
politinega komisarja divizije. Komandant 15. divizije je postal Predrag
Jevti-Dragan, politini komisar Viktor Avbelj-Rudi,2 naelnik taba pa
Rado Pehaek.
Takrat je vrhovni tab na predlog CK KP Slovenije imenoval tudi novo
poveljstvo preurejenega glavnega taba Slovenije. Naj viji vojaki poloaj
je prevzel Franc Rozman-Stane, dotlej komandant 4. (tajerske) operativ
ne cone. Politini komisarje e naprej ostal Boris Kraigher-Janez, kije to
dolnost opravljal e od 23. maja 1943. Prav tako je e od 23. maja bil na
elnik taba Milovan aranovi.
Ob preureditvi narodne vojske je bila izpopolnjena tudi organizacija
glavnega taba. Ustanovljeni so bili operacijski, organizacijski in obvee
valni oddelek z ustreznimi odseki.
Tako seje tudi na Slovenskem, petnajst mesecev po oblikovanju prve
ga partizanskega odreda, zaela graditi in utrjevati redna jugoslovanska na
rodna vojska, katere osnovno obeleje je bilo v njeni globoki domoljubni
in revolucionarni zavesti. Ker so bile tisti as udarne enote zaposlene v
medsebojno oddaljenih predelih, poveljniki novih divizij pa so bili e ved*
Glavni tab Slovenije je do kapitulacije Italije imel na voljo sedem brigad: tiri v Ljubljan
ski pokrajini, tj. Tomievo, Gubevo, Cankarjevo in erceijevo, na Primorskem Gradnikovo, na
Gorenjskem Preernovo, na tajerskem pa landrovo.

275

no na drugih dolnostih, je do konnega oblikovanja divizij in prevzema

tabnih funkcij prilo ele v prvi polovici avgusta 1943. V vmesnem asu
so operativne cone e delovale z dotedanjimi poveljstvi.
Z navodilom z dne 14. julija o pripravah in reorganizaciji enot NOV in
PO Slovenije je glavni tab doloil tudi poloaj in naloge odredov, ki so ob
tej preureditvi ostali zunaj divizijskih formacij. Tako je Zapadnodolenjski
odred e naprej opravljal svoje temeljne naloge. Njegovi borci so morali na
zaupanem jim obmoju tudi poslej izvrevati diverzantske sabotane akci
je, predvsem na sovranikovih prometnih zvezah, mobilizirati civilno pre
bivalstvo za potrebe narodne vojske, politino delovati po vaseh ter pri tem
pomagati terenskim politinim delavcem in jih varovati pri njihovem delu,
obraunavati z narodnimi izdajalci itd.
eprav so odredi morali tudi poslej prispevati del svojih sposobnih kad
rov za okrepitev motva brigad, se pri tem niso smeli preve okodovati.
V etah so morali ostati izkueni in samostojni partizani, ki jim je bilo mo
goe zaupati, da se z drugimi borci ne bodo zadrevali po gozdovih in pa
sivno akali na konec vojne. Poudarjeno je e bilo, da so zlasti v novona
stalih razmerah in ob preurejeni vojski naloge odredovih et e vedno zelo
pomembne. Zato jih bodo morale izvrevati na vsak nain in biti pri tem
zelo dejavne.3

Akcije odredove 2. ete

Od konca junija do prvih dni avgusta 1943 je bil odred s svojimi tremi
etami sam na prostoru od okupacijske razmejitvene rte do eleznike
proge med Veliko Loko in Novim mestom ter dolnjim tokom Krke. To je
sovranik izkoristil, da se vgnezdi na eni najbolj vanih prehodnih poti iz
okolice Ljubljane proti Gorjancem.
Tridesetega junija 1943 so prili Italijani in belogardisti na ate. Odde
lek okupatorjevih vojakov je tel 60, belih pa 120 mo. Slednji so pripadali
2. bataljonu MVAC, kije imel sede v Brezovici pri entjerneju. Belogar
distina eta je imela tri vode, poveljeval pa ji je Anton Perko-Karo.
Italijani so se namestili v upniu, oli in vejem gospodarskem po
slopju, belogardisti pa v prosvetnem domu. Z ustanovitvijo te postojanke
so eleli poveati in povezati pregled nad ozemljem od Temenice, mimo
Sv. Kria pri Litiji do Trebnjega in Mirne. Dejavnost njene posadke naj bi
segala do operacijskega okolia postojanke Rakovnik, v podaljku pa naj
bi entrupert s pomojo Mokronoga imel nadzor v smeri marjete. Do tja
pa so e prihajali belogardisti iz Bele cerkve.
Posadka na ateu je takoj zaela utrjevati zasedene objekte ter graditi
bunkerje za zavarovanje naselja in njegove okolice. V obrambni sistem je
vk\juila tudi blinji Zaplaz.

276

maijeta

Teden dni po prihodu belogardistov na ate so Italijani poslali v cono

tega kraja bataljon rnih srajc 105. legije, in sicer v pomo oddelkom di
vizije Isonzo, e bi ti bili zaposleni v coni severno od Trebnjega.4
V
juliju 1943 je odred oviral in nadlegoval sovranika s tem, da se je kar
najbolj razgrnil po zaupanem mu operativnem obmoju. Njegova 1. in 3.
eta sta se pogosto zadrevali v gozdu pri Lukovcu ali pod Sv. Petrom ter
v naseljih Tihaboj, Peice, Brglez, Zabukovje in drugod. Medtem se je 2.
eta zveine zadrevala v vaseh od Laknic do Radulje. V izogib presene
enju in zaradi zavajanja sovranika so ete pogosto menjale kraje bivanja,
vendar so vselej ostajale v dogovorjenih predelih.
Odred je s 1. eto nadzoroval teren pod okupacijsko razmejitveno rto
od Temenice do entruperta, 2. eta seje gibala po obseni okolici Trebel
nega in maijete do reke Krke, 3. eta pa je delovala ob elezniki progi po
dolini Mirne ter med postajama Velika Loka in Ponikve. etne patrulje so
najvekrat odhajale proti ateu, do Okroga in Homa severno od entru
perta, do kocjana, Krenovega in glavne ceste od Otoca do Druinske
vasi.
Sprio tako velikega terena je bila odredova akcijska sposobnost raz
drobljena, sodelovanje med etami, zlasti v nenadnih ali vsiljenih akcijah,
pa negotovo. To etam ni dovoljevalo, da bi se spuale v veje zaplete s
sovranikom, kije bil ponavadi moneji in je ob spopadu tudi hitro dobil
pomo. Navzlic temu se je bojna zavzetost odredovcev, zlasti v poletnih

277

mesecih 1943, izkazala v mnogih, sicer manjih, a zato ni manj uspenih

in pomembnih akcijah.
Italijani in belogardisti iz Rakovnika in entruperta so 1. julija postavili
zasedo pri Trsteniku in pred Mirno. itili so popravljanje eleznike proge,
ki stajo na poti i Blatnega klanca proti Tihaboju poruili 1. in 3. eta od
reda. Ko so jo usposobili za promet, so jo bolje zavarovali. Dne 11. julija
pred polnojo pa jo je zopet napadla bojna skupina omenjenih dveh enot;
blizu Gomile jo je z razstrelivom tako mono pokodovala, daje bil promet
po njej ustavljen polnih 29 ur.*
Takoj zatem je odredova 2. eta kar zapored izvedla ve uspenih na
padov na bele patrulje. Pri tem velja poudariti, daje ta enota v vseh pri
merih imela pomo terenskih politinih delavcev in tudi civilnega prebi
valstva. Tako je Slavko Deman, kije leta 1942 kot partizan izgubil roko v
boju pri Hrastu v Beli krtini in je bil nato terenski delavec pri maijeti,
toliko asa zalezoval gibanje belogardistov iz postojanke Bela cerkev, daje
dobro vedel za poti in smeri njihovih patrulj.
V
ponedeljek 12. julija 1943 sta Slavko Deman in vodnik Franc Kukman peljala skupino borcev odredove 2. ete v zasedo k vasi Gradenje pri
Beli cerkvi, kjer naj bi lo mimo kakih est do deset belogardistov. Tega
dne pa jih tu ni bilo na spregled. Deman je kmalu zvedel za njihovo spre
menjeno pohodno smer in se z borci hitro prestavil proti Kronovemu. e
v zadnjem trenutku so nad glavno cesto zasedli najbolji poloaj, odkoder
je bilo zlahka napasti prihajajoega sovranika. Nepriakovani ogenj iz
vseh oroij odredovih borcev je bil sicer kratek, vendar uinkovit. Ob cesti
so mrtvi obleali trije belogardisti, prav toliko pa jih je bilo ranjenih.6 Par
tizani so se mirno umaknili brez izgub.
Spodbujena z uspehom minulega dne, je 13. julija zarana odla monej
a patrulja odredove 2. ete spet v zasedo, tokrat k postojanki Otoec na Kr
ki. Priakovala je sicer monejo skupino sovranikovih vojakov, ki naj bi
se iz te postojanke napotila proti t. Petru, a je doakala samo oboroenega
belogardista na kolesu. Ko so ga hoteli ustaviti, je skoil s kolesa in poskusil
streljati, a je bil pri tem ubit. Odredovci so mu pobrali puko in kolo ter se
umaknili proti Herinji vasi.7
Na patruljnem pohodu 14. julija je komandir Vinko Robek pripeljal v
maijeto skupino borcev s pukomitraljezom. Eden od domainov gaje e
pred vasjo obvestil, da so v gostilni sredi vasi tirje belogardisti. Borci so
hio takoj obkolili, Robek pa je z nekaj tovarii naglo stopil v toilnico. Ver
jetno je natakarica obvestila belogardiste o prihodu partizanov, ker jih ko
mandir ete s soborci ni ve nael.
Kmalu nato pa je pritekel fanti in povedal, da tirje belogardisti teejo
skozi vas proti marjekim Toplicam. Odredovci so se pognali za ry imi, jih
*
Prav taki zaporedni napadi so pove\jnika 11. armadnega korpusa kmalu prisilili k prizna
nju, da se takim partizanskim akcijam ne more uspeno upreti. V poroilu svojim predpostavlje
nim je zapisal, da mu z razpololjivimi silami ni mogoe zaititi rednih prevozov na elezniki
progi Trebnje-Krmelj. zato bo promet na njej omejil zgolj na prevoze premoga in morebitne pre
voze vojakega znaka.5

278

Albina Mali, narodni heroj

e v naselju dohiteli in z bombo prisilili, da so se ustavili. A preden so jih

zajeli, je vodja belogardistine patrulje skoil vstran, zbeal v smeri Toplic
in uel. Navzonost civilistov v bliini ni dopuala, da bi za njim streljali.
Med preostalo trojico sta bila dva novinca, zato j ima je Robek prigovar
jal, naj se prikljuita partizanom. Ker sta to odklonila, so ju spustili z na
roilom, naj gresta domov in se ve ne vrneta med belo druino v posto
janko. Tretji ujetnik pa je bil partizanski dezerter, kije postal izdajalec. Za
radi njegove zloinske poti so ga postavili pred vojako sodie, ga obsodili
na smrt in ustrelili.8
Po uspenih napadih na belogardiste se je odredova 2. eta premaknila
iz okolice Padea k Trebelnemu. V dneh med 16. in 20. julijem so njene
patrulje pridobivale nove borce v okolici Tria, Malkovca, Kaplje vasi in
Petelineka ter pripeljale okrog 15 mladincev, ki so vstopili v NOV.9 Dan
ali dva po vrnitvi zadnje patrulje z novinci je bila eta poklicana v rajon Tihaboja, kjer seje zadreval tab odreda z drugima dvema etama. Tja je prila
okrog 22. julija, ko je e bila na vidiku velika akcija zdruenih partizanskih
enot.
Za neuspehe v spopadih s partizani so se beli vojaki radi hudo maevali
nad ibkimi. Ko je 20. julija 1943 el odredovec Anton Udov, doma blizu
entruperta, sam proti Cirniku, so ga ujeli belogardisti, ki so se izdajali za
partizane. Privezali so ga k drevesu in zverinsko muili, dokler ni izdihnil.
Udov je e od leta 1941 sodeloval z osvobodilnim gibanjem, njegova ju
naka mati pa je e po belogardistinem zloinu nad sinom vneto delala za
OF.10 Tako so tudi nedolne rtve poglabljale zaupanje v pravinost osvo
bodilne vojne ter utrjevale vezi med ljudstvom in njegovo vojsko.

279

V bojih za uemberk

Nekajdnevnemu poitku italijanske vojske ob koncu junija 1943 je sle

dila poveana napadalnost njenih et. Oddelki divizije Lombardia so 5.
julija preiskovali prostor juno od rnomlja, kjer se je takrat zadrevala
Gubeva brigada. S premiki v okoliu Ribnice, Sel pri Sumberku in Orlake
sta jih podpirala 51. in 52. pehotni polk divizije Cacciatori. Dva posebna
bataljona divizije Isonzo sta 13. julija v severnem predelu Gorjancev hajkala za Cankarjevo in ercerjevo brigado. Na operativni prostor odreda pa
je 5. julija priel bataljon 105. legije rnih srajc, da poostri nadzor od Treb
njega do Velike Loke in okupacijske razmejitvene rte nad Moravami.
Zaradi odsotnosti osvobodilnih brigad in nekaj zaporednih italijanskih
hajk v maju in juniju so se mono opogumili tudi belogardisti v postojan
kah, ki so obrobljale odredovo akcijsko obmoje. Tako je 20. julija prila
patrulja belogardistov iz Rakovnika celo v bliino Stana in Debenca^ od
delek iz Bele cerkve je pregledoval marjeto, marjeke Toplice in alovie, belogardisti kocjana pa okoli Poljan in Klenovika. Na ukaz italijan
ske komande so poveali tevilo obhodov po mirenski elezniki progi in
njenem ojem pasu. Zdaj so pogosteje zahajali tudi v odroneje kraje in pri
tem ravnali vse bolj surovo.
Ob koncu priprav za ustanovitev divizij in svojo preureditev je glavni
tab Slovenije sklenil napasti uemberk. Padec te sovranikove postojan
ke naj bi pospeil razpad okupacijske moi italijanske vojske na Sloven
skem, hkrati pa tudi konec prevladujoega poloaja bele garde v Suhi kra
jini. Menili so, da sta bojna sposobnost in opremljenost osvobodilne vojske
za to nalogo na potrebni ravni. K temu so brigade raunale tudi s protitan
kovskimi topovi, kar bi moglo pomembno prispevati k uspenemu izidu
napada.*
uemberk je takrat branilo neksy oddelkov 98. bataljona rnih srajc,
110 legionarjev, okrog 30 kraljevih karabinjerjev in drugih, skupaj do 370
mo.11 To vojatvo je bilo razporejeno na dveh glavnih poloajih: v trgu in
pri cerkvi blinje Zafare. Iz cerkve, upnia in menarije v Zafari je bilo
mo obvladati uemberk in njegovo iro okolico. V glavnem naselju je
sovranik imel tri mone obrambne objekte: sodie, grad in zdravstveni
dom. Ti so bili med seboj povezani, opasani z zunanjimi bunkerji in mono
obdani z bodeo ico.
Za vodenje napada na uemberk so doloili poveljstvo Dolenjske ope
rativne cone s komandantom Ladom Ambroiem-Novljanom in politi
nim komisarjem Viktorjem Avbljem-Rudijem. Tema dvema sta se pridru
ila e naelnik glavnega taba Milovan aranovi in namestnik politine
ga komisaija glavnega taba Ivan Kavi-Nande.
V
nartu za akcijo je bilo predvideno, da Gubeva napade utrdbe v sa
mem uemberku, Cankarjeva brigada pa pri Zafari. Za prepreitev vdora
* Okoli 8. julija jih je ob Kolpi prevzela Tomieva brigada.

280

sovranikovih okrepitev v uemberk so doloili brigadi Toneta Tomia

in Ljube ercerja. Tomieva naj bi zavarovala smeri proti Novemu mestu
in Mirni pei, del erceijeve naj bi nadzoroval ceste iz Zagradca, Sei pri
umberku in Dobrnia, njen 2. bataljon pa na rti Vrhtrebnje-Grmada za
dreval pritisk sovranika iz Trebnjega proti jugu. S tem erceijevim ba
taljonom si bo delil poloaj tudi oddelek Zapadnodolenjskega odreda. Na
pad bi se moral zaeti 24. julija zveer.*
Nekaj dni prej, okrog 20. julija, je glavni tab naroil odredu, naj gre
med dolenjsko elezniko progo in okupacijsko razmejitveno rto takoj
proti Ljubljani, ker tam ni nobene partizanske enote. Odredov tab je po
klical svojo 2. eto iz Blatnega klanca in z vsemi tremi odkorakal na pot
ter se naslednjega dne okrog poldne nastanil na Pristavi nad Metnajem, se
verno od Stine. Tu je hotel ostati nekaj dni.
Do odreda so e isto popoldne prili tamkajnji politini delavci, ki so
predtem e pripravili za odred dobro ekonomsko akcijo. Z njihovo pomo
jo je odred prvo ali drugo no bivanja na Pristavi brez ovir opravil rekvizicijo v trgovini Goriek, tik stikega samostana, v katerem je takrat bila
italijansko-belogardistina posadka z okrog 145 vojaki.
Malo pred prihodom odredovcev do trgovine je terenskemu delavcu
Slavku Kovaiu, kije sodeloval v odredovi akciji, povedala mati Franceta
Hrasta, krojaa iz Stine, da se pri njih zadrite belogardist Ignac Kek iz
stike postojanke. Z njenim posredovanjem je Kek priel iz hie, zunaj pa
so ga partizani aretirali in odpeljali.**
Po opravljeni rekviziciji, pri kateri je naloil poln vpreni voz hrane in
drugega blaga, seje odred odpravil v smeri Trebnjega. Njegov tab je na
mre prejel obvestilo glavnega taba, da se mora udeleiti operacije za u
emberk. Pri tem so mu bile doloene naslednje naloge: prikljui naj se za
varovanju glavne akcije pred sovranikovim posredovanjem iz Trebnjega
in Mirenske doline, z diverzijami na dolenjski in mirenski elezniki progi
pa naj zaposli del sovranikovih sil vstran od glavnega bojia.
Nalogi je tab odreda razdelil med vse tri svoje ete. Iz 2. in 3. ete je
sestavil udarni oddelek z okrog 55 borci, ki jim je bilo treba za as njihove
udelebe v akciji dati najbolje oroje. Oddelku je poveljeval komandant
odreda Alojz Hostnik-Jovo, z oddelkom pa sta bila tudi komandirja Alojz
Bele-Tiko in Vinko Robek.
Odredovo 1. eto ter z njo preostale iz 2. in 3. ete so z rekviriranim bla
gom poslali nazaj do Sv. Kria pri Litiji, od koder naj bi med odsotnostjo
odredovega udarnega oddelka nadzorovali teren proti Rakovniku. Poleg te
ga naj bi v noi na 26. julij onesposobili mirensko elezniko progo.
Dne 24. julija zveer je komandant odreda Alojz Hostnik s Pristave od*
Natanko takrat, ko bi se bil moral po nartu zaeti napad na uemberk, je e bilo vse na
red, da se zane 25. julija zjutraj italijanska ofenziva na Gorjance in umberk, v kateri naj bi so
delovalo kar 17 bataljonov. Prav gotovo je okupator v zvezi s tem zahteval, da so vse njegove po
sadke v zaledju poostrile budnost in poveale nadzor nad okolico.
** Ob kapitulaciji Italie je Ignac Kek pristopil k partizanom in kot dober borec doakal os
voboditev.

281

peljal bojno skupino v akcijo nad uemberk. Z nalogo zavarovanja smeri

Mokronog-entrupert je hkrati la odredova 1. eta v gozd pod Zabukovjem in poslala nekaj zased proti Rakovniku.
Odredova bojna skupina je sredi noi na 25. julij prila do dolenjske e
leznike proge na odseku Trebnje-Ponikve in se spravila nadnjo. Medtem
ko so borci ve tranic odvili in jih samo privzdignili, ne pa razklenili, je
pripeljala obhodna lokomotiva. Taje opazila okvaro, zato je zmanjala hit
rost in s poasno vonjo spravila tranice v ustrezno lego, potem pa odpe
ljala naprej. Prepriani, dajih je njeno osebje odkrilo, so odredovci nadalje
vali pohod proti Trebnjemu vrhu.12
Taas so se v uemberku razvili hudi boji. Sovranikovo posadko, ki
je v priakovanju napada osvobodilnih sil pravoasno zasedla zunanje
utrdbe, je Gubeva brigada prisilila, da se je povlekla v osrednje obrambne
objekte. Zdravstvenega doma, sodnije in gradu pa to no borci kljub veliki
hrabrosti in naporu niso zavzeli. Okrog polnoi je tudi Cankaijeva silovito
napadla Zafaro in prav tako naletela na moan sovranikov odpor. Kljub
podpori topa in minometov niti do jutra ni mogla pregnati sovranikove
posadke. Bataljon erceijeve, kije bil poslan za zavarovanje smeri iz Treb
njega, je e prvo no demonstrativno napadel sovranika v Dobrniu.
Italijani so 25. julija zjutraj bombardirali uemberk in pri tem zagali
nek^j hi. Kljub temu sta Gubeva in Cankaijeva ostali v njem ves dan ter
se z vso vnemo pripravljali na ponovitev napada. Tega dne zarana je bojna
skupina odreda prila pod Trebnji vrh in se povezala s tabom 2. bataljona
erceijeve brigade, ki se je bil tu razporedil e prejnji veer. Ob tem sta
se domenila, da bo odredova enota zasedla poloaje v podaljku levega kri
la erceijeve, proti Grmadi.
Bliino mone partizanske enote in mir, ki je vladal vse naokrog, so e
pred odhodom na vroe poloaje hoteli odredovci izkoristiti za odmor. V
naglici so organizirali zavarovanje in se pri Vrhtrebnjem spravili k poitku.
Utrujeni od nonega pohoda so zveine kmalu zaspali.
Okrog 7. ure zjutraj se je vasi pribliala italijanska oglednika skupina
z oficiijem na elu. Ker ni raunala z navzonostjo partizanov, je hodila
precj lagodno in prav s tem reila poloi odreda. Prvi jo je opazil pukomitraljeze odredove 2. ete in zasul z ognjem iz svojega oroja. Trenutna
zmeda je prevzela vojake na obeh straneh. Del odredove skupine se je v pr
vem trenutku razbeal, vendar jih je prisebnost obeh komandiijev zbrala
prej, preden so se Italijani mogli bojno urediti. To so borci izkoristili in se
z naskokom pognali za njimi. Sovranik se je naglo umikal v smeri Treb
njega, zato je odred kmalu opustil zasledovanje. Na prostor poivanja pa se
ni ve vrnil; premaknil seje h Grmadi in severno od nje, ter na robu gozda
nad potjo, ki pelje v vas, zasedel nove poloaje.
Spopad ni povzroil odredu izgube; pri Italijanih so padli en oficir in dva
vojaka, bilo pa je tudi nekaj ranjenih. Pitolo padlega oficiija je odredov
mitraljezec Pavel Korelc obdral kot vojno trofejo.13

282

Po 10. uri dopoldne je iz Trebnjega skozi Obine proti Dobrniu krenila

sovranikova kolona z okrog 600 momi. Na pomo obleganim v uem
berku j e konzul Pelazzi vodil 117. bataljon rnih srajc, 2. bataljon 23. pehot
nega polka divizije Isonzo, 7. baterijo topov 75/13 mm, ter nekaj oklepnih
avtomobilov in tankov-metalcev plamena. Sovranikovo glavnino, v ka
teri je bilo 45 mul pratea, so varovale mone pobonice.
Ob pol enajstih je opazovalnica 2. bataljona erceijeve brigade javila, da
so Italijani krenili iz Trebnjega v smeri Trebnjega vrha. Borci odreda in erceijevci so zasedli poloaje med Vrhtrebnjem in Grmado, kamor seje do
bro uro zatem usmerila leva sovranikova pobonica. V najugodnejem
trenutku so jo partizani napadli in zaustavili, vendar se je hitro razporedila
za protinapad.
Tudi glavnina sovranikove kolone seje takoj razporedila za boj. Predtem so Italijani obsuli partizanske poloaje z minami in granatami, ki so pa
dale po hiah Vrhtrebnjega. Slamnate strehe so se hitro vgale in vsa vas je
bila takoj v plamenu. Temu je sledil hud pritisk faistoy, ki naj bi strl ob
rambo erceijevcev in odredovcev ter odprl pot proti uemberku.
Toda borci so se upirali z vso zagrizenostjo, tako da jih niti sovranikove
okrepitve niso premaknile. Izkoristili so ugodnost poloaja, ki jim je dajal
monost napada in obrambo. Zvrstilo se je veliko juriev z obeh strani.
Naj veji pritisk je bil na poloaje 2. ete erceijevega bataljona, kjer je bilo

tab odredove 3. ete poleti 1943; z leve proti desni: Vincenc Strunar-Vene, Ferdo Drenik, Alojz
Bele-Tiko, Lovro Omahen-Orlov, neugotovljen

283

v tem boju tudi najve rtev. Borcem te ete gre zasluga, da faistini ko
loni polkovnika Pelazzija tega dne ni uspelo prodreti do uemberka.
ez dan se je tudi Tomieva brigada spopadla s sovranikom. Njena
obhodna patrulja seje na Golobinjeku sreala z monejim italijanskim oglednikim oddelkom, kije priel iz Mirne pei, in ga v ostrem medseboj
nem obstreljevanju razgnala.'4
Udarni oddelek odreda je bil sicer na manj izpostavljenih polonih, a
kljub temu ni imel podrejene vloge. Italijani so vekrat poskusili prebiti
rto, ki jo je branil, vendar je na njej vzdral do konca boja, ki je tragal
nepretrgoma do 16. ure. Tedaj je sovranik moneje napadel, pobral svoje
mrtve in ranjene, nato pa bojie zapustil.
Kmalu zatem je bilo tudi borcem odreda in erceijeve brigade ukazano,
naj poloaje zapustijo. Odredovci so se premaknili v smeri Dobrnia. V
redkem gozdu jih je med pohodom odkrilo italijansko vojako letalo in ob
streljevalo iz strojnic. Odvrglo je tudi nekaj bomb, ki so padle na blinje na
bono znamenje, a med borci niso povzroile kode.
Medtem je komandant Alojz Hostnik-Jovo odel v tab operativne cone
po navodila za nadaljnji razpored svojih et. Vrnil seje pozno zveer in od
peljal svojo skupino na koto 293.
Ta, z drevjem porasla vzpetina se dviga vzhodno ob cesti, ki iz Dobrnia
pelje v Dobravo in naprej v uemberk. Pred njo se proti severu razpro
stirajo rahlo dvigajoe senoeti in njive najblijih naselij, ez cesto proti za
hodu pa se e zaenja vzpon na Lisec, kjer je bil takrat na prei 4. bataljon
erceijeve brigade. Serceijevi borci so z roba gozda ves dan napadali in po
magali zadrevati sovranikovo kolono, ki je la na pomo obkoljenim v
uemberku. Na tem odseku je partizanska mina uniila italijansko tanketo, minerei ercerjevega bataljona pa so svojo pozornost posvetili tudi ce
sti, ki pelje iz Dobrnia v Zagorico, in jo e podnevi zaminirali. Z nojo so
se odredovci in erceijevci pribliali Dobrniu, do katerega so se takrat e
prebili Pelazzijevi faisti.
Medtem ko so od Trebnjega do uemberka potekali hudi boji, ni bilo
pred zasedami odredove 1. ete, ki so nadzorovale ravninski svet proti Ra
kovniku in entrupertu, nobenih vznemirljivih znamenj, k^jti ondotne
sovranikove postojanke so poostrile nadzor proti vzhodu, proti Goijancem, kjer seje maloprej zaela italijanska ofenziva proti hrvakim partizan
skim enotam.
Mir ez dan je ponujal prilonost za akcijo ponoi, kar je odredova 1. e
ta izkoristila. Z mrakom je veina renega motva odla k mirenski elez
niki progi, do Dola. Ker tam proga ni bila zavarovana, je lo delo hitro od
rok. Od kilometrskega kamna 5,7 proti Gomili so borci odvili in razmetali
ve kakor 100 metrov tranic in s tem onesposobili promet za kakih 130
ur.15 e pred zoro 26. julija je bila odredova eta zopet v gozdu pri Peicah.
Z nastopom noi na 26. julij so se boji v uemberku spet razdivjali.
Gubeva brigada je zagnano napadla sodnijsko poslopje in ga z minami hu
do pokodovala.

284

Z naslednjim jutrom je za oblegane v uemberku nastal zelo nevaren

poloaj, zlasti za tiste, ki so bili v sodniji. Streliva skorajda niso ve imeli,
zveze so bile prekinjene, n^jhuja pa je bila negotovost, kaj bodo napadalci
storili ez dan 26. julija. V taknem poloaju je poveljnik uemberke po
stojanke organiziral pobeg vseh branilcev glavnih objektov. Iz zdravstve
nega doma, sodnije in gradu so se e podnevi prebili do upnia v Zafari,
Gubeva pa je potem zasedla ves trg.
Petindvajsetega julija 1943 sta v Italyi padli vlada Benita Mussolinija in
faistina vladavina. To novico so partizani na Slovenskem zvedeli e na
slednji dan, 26. julija; nastalo je splono veselje, ki so ga borci povsod delili
s civilnim prebivalstvom. Bilo je veliko primerov, da so do borcev na po
loajih prili domaini s hrano in priboljki, pri tem pa spraevali po novi
cah. Vse je zajelo silno navduenje.
Odredovi in erceijevi borci pred Dobrniem so tudi 26. julija imeli isto
nalogo: za vsako ceno naj bi zadrali sovranika, ki seje bil e prejnjo no
priblial na pol poti do obleganega uemberka. Zato je e od svita dalje
rasla nestrpnost odredovcev na koti 293. S pogledom proti obzidju dobmikega pokopalia je bila 2. eta na desni, 3. pa na levi polovici odredove ob
rambne rte, kije segala do ceste Dobrni-agorica. Od tod dalje so bili erceijevci, ki jim je dobro minirani odsek omenjene ceste dajal veliko upanja
na uspeh.
Ugodne vremenske razmere so omogoile, da se je dobro slialo in precj videlo, kaj se dogaja v sovranikovem taboru. Ob vpitju vojatva in ro
potanju vozil se je Pelazzijeva kolona od jutra naprej urejala za odhod na
pomo napadenemu uemberku.
Kmalu po 9. uri zjutraj je najprej krenilo na pot 7 oklepnikov, za njimi
pa se je zvrstilo okrog 700 mo pehote z mulami, na katerih je bilo oroje
in strelivo. Odredov oddelek, kije imel nalogo, da ognja ne odpre prej, do
kler faisti ne pridejo na istino pred koto 293, jih je spustil na kratko raz
daljo, potem pa obsul z ognjem iz puk in strojnic. To je sovranikovo pe
hoto ustavilo, da ni ve sledila tankom, ki so medtem e vozili skozi Presko,
v smeri Zagorice. Koje sovranikovo prvo veliko oklepno vozilo, kije ime
lo kupolo, zapeljalo v oster levi ovinek, seje znalo ravno vtric levega boka
odredove ete; tedaj je naletelo na mino in jo sproilo, da je odjeknila si
lovita eksplozija. Vkopana past je uniila podvozje vozila in ubila posadko:
enega oficirja in dva tankista. a hip je nastala tiina, nato pa se je zaelo
silovito streljanje iz vsega tam zbranega partizanskega oroja.
Pelazzi je koloni ukazal, naj se vrne v Dobrni. e preden pa seje zgnet
la nazaj v postojanko, je e priletelo sovranikovo letalo ter obstreljevalo in
bombardiralo koto 293 z okolico.
Pred koncem zranega napada se je oglasilo e topnitvo, ki je zaelo
klestiti drevje in toli po poloajih borcev. Bombe in granate so dvigale
zemljo s kamenjem, ozraje seje napolnilo z dimom in smradom. Kota 293
je bila v trenutku ena sama eksplozija, v kateri skorajda ni bilo ve mo sli
ati streljanja puk in strojnic.

285

Odredova bolniarka Boena Vidmar-enka

Kakor za mnoge druge udeleence boja za uemberk, je bil tudi za bor

ce odreda to dotlej n^jsrditeji spopad s sovranikom, eprav so se nekateri
med njimi e bili borili na Ajdovcu, za Dob in drugje.
Vsesplono streljanje pa ni motilo jurinikov in tistih, ki so se spoznali
na mehaniko, da ne bi prili do unienega tanka. V najkrajem monem a
su so z njega odstranili vse, kar je bilo mogoe tako ali drugae uporabiti,
od topa do dveh tekih strojnic. Pri tem so nabrali e kakih 500 kosov to
povskega streliva, okrog 200 nabojev za strojnice in drugo.'6
Ker je bil sovranik zavrnjen, orodje pa pobrano, je mono obstreljeva
nje kote 293 prisililo partizane k umiku z bojia. Odredovi in erceijevi
borci so se premaknili na vzhod, v smeri vasi Vrbovec, na poloajih pa pus
tili samo opazovalce. Ko so okrog poldne Italijani prenehali nabijati s to
povi, je na bojiu pred Dobrniem utihnilo.
O izgubah kolone Pelazzi v dneh 25. in 26. julija je v sovranikovem po
roilu zapisano: 6 mrtvih, med temi dva oficirja, in 16 ranjenih, med njimi
dva oficirja.7 Odred je imel le dva laje ranjena.
Ker se je zavedal kritinosti poloaja, ki je uemberki posadki pretil
z likvidacijo, je general Gambara v naglici sestavil e eno bojno skupino.
Grupaciji, ki soji dodelili bataljon rnih sr^jc XXI Aprile, 2. bataljon 23.
pehotnega polka in vod lahkih tankov, je poveljeval polkovnik Cannata.
Pozno zveer 26. julija je ta kolona prila v Sela pri umberku in se tam
ustavila.
V
noi na 27. julij je zaela Cankarjeva brigada z dvema etama Gub
eve tretji napad na sovranika pri Zafari. Partizani so vso no srdito na

286

padali, daje zjutraj zaelo okupatorjevim vojakom primanjkovati streliva;

toda kljub priakovanju pomoi so e raunali na preboj iz postojanke.
Medtem ko je popoldne 26. julija odredov bojni oddelek poival blizu
vasi Korita, so komandanta Alojza Hostnika-Jova poklicali v tab Dolenj
ske operativne cone, kjer je dobil nalog, n^j se vrne nazaj na svoje opera
cijsko obmoje. Tam n^j takoj nabavi ivino za brigade, ki bodo v nasled
njih dneh prile na vzhodno stran eleznike proge Trebnje-Novo mesto.
Zveer 26. julija je komandant Hostnik dvignil odredovce k pohodu. V
meseni noi so nemoteno preli pot od Dobrnia mimo Obin do entlovrenca. Ko pa so tam li ez elezniko progo, je veina njih opazila, da ob
nasipu leijo italijanski vojaki s eladami. Ne glede na to je stal komandant
Hostnik kar sredi proge in priganjal svoje motvo, naj hitro nadaljuje pot.
Vse je lo brez govorjenja in obotavljanja.
Kolona seje potem usmerila po cesti proti Krtini. Komaj je naredila pr
vih sto metrov, ko je izpod kozolca-dvojnika na blinji vzpetini nekdo za
klical Chi va l? (Kdo je tam?). In na obvladujoem poloaju seje prika
zala italijanska zaseda s tekim orojem.*
Komandant odreda je glasno odgovoril Non sparare! (Ne streljajte!),
potem pa dal znamenje, naj kolona pohiti dalje.
Kratek as nato je komandant Alojz Hostnik rekel, da mu vse skupaj ni
prav ni jasno, in naroil komandirju Alojzu Beletu, naj se z delom motva
vrne k elezniki progi in tam zajame sovranikovo zasedo. Ko pa so borci
prili tja, Italijanov ni bilo ve. Potem je odredov bojni oddelek brez nezgod
nadaljeval pot v dolino Mirne.
Blizu Trbinca so se ustavili. Tuje komandant Alojz Hostnik- Jovo ime
noval komandirja Vinka Robka za svojega namestnika, odredovo 2. eto
pa zaupal vodniku Francu Kukmanu. Nato seje loil od borcev bojne sku
pine in nadaljeval pot proti Tihaboju, da s 1. eto organizira dovoz ivine
z nemkega zasedbenega obmoja. Z 2. in 3. eto sta la politini komisar
Nace Magcen-Taras in namestnik komandanta Vinko Robek do Stana pod
Debencem, kjer sta odredila poitek. Tuje Vinko Robek ostal z borci obeh
et, medtem ko je politini komisar nadaljeval pot proti unji vasi.
Napad na uemberk se je nadaljeval e 27. julija do veera. Partizan
ske obrambne poloaje pred obleganim mestom je prva prebila tankovska
predhodnica Cannatove bojne skupine. Ker protitankovski top pri 1. ba
taljonu Gubeve brigade, razporejen blizu vasi Reber, ni imel naprav za ci
ljanje na premine objekte, ni mogel zadeti sovranikovih tankov, ki jim
je uspelo e ob 15. uri priti v uemberk.'8 Potem sta se obe sovranikovi
posredovalni koloni, Pelazzijeva in Cannatova, prebili do branilcev pri Zafari, proti veeru pa se spustili v trg. Najdlje seje upiral Gubev bataljon,
in sicer na rti Reber-kota 352, jugovzhodno od Zalisca, potem pa so vse
tiri brigade krenile proti severozahodu.
*
ez nek^j dni so odredovci sliali, da je kmalu za njimi prav tam la mimo Italijanov tudi
skupina etnikov. O tem piemo e na drugem mestu.

287

Za tridnevne boje za uemberk je pomembno tole: Prvi so slovenski

partizani napadali tako mono utrjeno in branjeno postojanko. V akciji so
uporabljali tudi teko oroje, to pa je e posebej dvigalo bojno moralo et
v napadu. Tri od tirih obrambnih sovranikovih objektov je partizanom
uspelo zavzeti in branilca pregnati iz rgih.
Na vseh zavarovalnih poloajih so ete dva dni in pol uspeno odbijale
sovranikove posredovalne kolone, ki so imele velike izgube. eprav je bi
lo tudi v vrstah borcev brigad precj rtev, so bile sovranikove izgube ne
navadno velike: 29 mrtvih in 63 rar\jenih. Akcija je bila potemtakem zelo
uspena.
Dele odreda je pomembno prispeval k celotnemu uspehu napada. Dasi
je bil r\jegov oddelek na bojiu samo dva dni, je izpolnil vse zaupane mu
naloge. Kot enota na zavarovalnih poloajih je e prvi dan napada na u
emberk uspeno vzdral vrsto juriev faistov, naslednji dan pa enega
najmonejih sovranikovih topnikih in letalskih napadov v vsej akciji.
Kar dva dni je pomagal zadrevati Pelazzijevo posredovalno kolono, da ni
mogla priti do uemberka. Tudi seje prvi zgodilo, da seje odred dva dni
zdrema boril na ognjenih poloajih. Pri vsej tej akcijski vnemi pa je imel,
kot e reeno, samo dva ranjena.*

Zajetje plavogardistov v Druinski vasi

Potem ko seje komandant odreda vrnil 27. julija k 1. eti pri Tihaboju,
so se takoj zaele priprave za odhod v prehranjevalno akcijo ez okupacij
sko razmejitveno rto. Naslednji dan zarana je kot ponavadi odla v ogle
dovale proti Rakovniku in entrupertu patrulja treh borcev iz 1. ete.
Ko so se po opravljeni nalogi okoli poldne vraali skozi zaselek Kroharje, pri Spodnjem Zabukovju, seje zgodila nesrea. Borec Milan** je presko
il gomilo kamenja, pri tem pa se mu je aktivirala italijanska rona granata
in ga, e preden jo je lahko snel s pasu, raztrgala. S pomojo domainov so
ga zasilno prevezali in hudo ranjenega naloili na voz, toda e med prevo
zom proti Tihaboju je umrl; pokopali so ga e isti dan.
Ker so zaradi traginega dogodka za en dan preloili svoj odhod na nem
ko zasedbeno stran, odkoder naj bi pripeljali ivino, je troje odredovcev
ele v noi na 30. julij pobralo mine na okupacijski razmejitveni rti, daje
zatem lahko la veja skupina borcev eznjo proti Javorju. Tam je bilo
nemko dravno zbiralie in pitalie goveje ivine, na katerem so delali
in ga varovali oboroeni priletni koevski Nemci. Iz tamkajnjih zalog se
*
Poleg dokumentarnega gradiva je v ta oddelek vloeno tudi prievar\je udeleencev akcije
Alojza Beleta-Tika, Alojza Lenia, Naceta Majcna, Pavleta Korelca, Vinka Robka in Boene
Vidmar-enke.
** Priimek ni ugotovljen.

288

je odred e spomladi izdatno in brez odpora hlevarjev oskrbel z mesom.

Prav gotovo pa so takratno osebje pri ivini medtem zamenjali, zakaj v tem
primeru je lo malo drugae.
Ko so se borci odreda to pot pribliali hlevom v Javorju, so uvarji i
vine zaznali njihov prihod ter se zaeli klicati in pripravljati na odpor z
orojem. Odredovci so skoili mednje in jih umirili, k^jti sicer bi streljanje
prav lahko priklicalo obmejne straarje, ki so imeli postojanko v Veliki Go
bi. Potem so partizani kar iz prvega hleva izvlekli kakih 20 glav goveje i
vine in po isti poti krenili naz^j, ne da bi jih pri tem sovranik na razme
jitveni rti oviral. Zjutraj so se s plenom vrnili v odredov tabor, veino i
vine pa poslali naprej, proti Blatnemu klancu, za prehrano brigad in bol
ninic.
To je bilo v dneh, ko so zelo razgibane vojake in politine razmere
spodbudile tudi plavogardiste v Ljubljanski pokrajini k hitrim akcijam.
*

V
drugi polovicijulija 1943 je Mihailoviev zastopnik za Slovenijo major
Karel Novak poslal k Otocu na Krki oddelek etniko-plavogardistine
organizacije, ki se je preurejala v ve skupin.
Ko sta 19. julya 1943 odli po ena skupina na Primorsko in Gorenjsko,
so se preostali organizirali v osrednji etniki odred in ez tiri dni krenili

Skupina odredovih borcev spomladi 1943 na Viryem vrhu nad Belo cerkvijo. Z leve proti desni
stojijo zadaj : Joe Grabljevec-Novi, Velimir Kraevec-Igor, Franc Plevnik-Vojo, Franc MokriFrenk, Peter Penik, Franc Simoni-Maks, Rudi Redek, neugotovljen, neugotovljen; kleijo:
Ivan Jamek-Jure, neugotovljen, Milan, Vinko Rehar-Cene, neugotovljen, Maijan; sedijo spre
daj: Ciril Vidmar, Pavel Korelc, Janez Kraevec, Rudi Slak, Vasilij Ocvirk-Vasja, Meho, Vir

289

iz okolice Iga na Dolenjsko. Odred je bil razdeljen na tiri ete, od katerih

je vsaka imela po 20 do 30 mo, in strojnini oddelek z okrog 15 vojaki, ki
so imeli 6 lahkih in eno teko strojnico. Skupini je poveljeval major Danilo
Koprivica-Borut.
Prek Vodic pri Tuijaku in Ilove gore ter mimo Polevega so ez dva dni
prili do Metnaja nad Stino in tam prenoili. Naslednji dan, tj. 26. julija,
so poslali deset mo do Stine in blinjega entvida, da bi iz ondotnih be
logardistinih postojank dobili nekaj dezerterjev.* Po opravljeni nalogi bi
morala poslana skupina priti na Zaplaz, da bi se pridruila glavnini, ki bi
tam akala. Skupino je v akcijo popeljal bivi jugoslovanski topniki pod
poronik Bogdan Zaplotnik, takrat e predviden za komandanta tajerske
ga etnikega odreda. Med drugimi so bili v tej patrulji tudi Alojz iraj, Joe
Jako in Joe iraj-Maek, vsi trije obremenjeni z zloini nad partizani in
aktivisti OF; tako preverjeni so pripadali skupini najbolj zaupnih vojakov
majorja Novaka.
Skupina je zaman la po belogardistine dezerterje; naslednji dan je, v
istem tevilu in isti sestavi, prila prek Temenike doline do Zaplaza, da bi
se prikljuila svojemu odredu. Toda ta je medtem ubiral drugo pot.
Ker odred sploh ni el na Zaplaz, je upraviena domneva, daje po od
hodu Bogdana Zaplotnika z Metnaja zvedel za osredotoenje vseh tirih
slovenskih narodnoosvobodilnih brigad pri uemberku, kar mu je zago
tovilo varneje in hitreje pomikanje v osrje Dolenjske. Zato seje odloil,
da vsaj del poti prehodi ob glavni dolenjski cesti in elezniki progi. Po tem
lahko sklepamo, daje tudi etniko-plavogardistini odred el v noi na 27.
julij pri entlovrencu mimo italijanske zasede, ki ga ni ovirala.** e pa bi
ubiral kakno drugo, skrivnejo ali obhodno pot, se zdi skoraj nemogoe,
da bi lahko v eni sami noi priel iz Metnaja do Blatnega klanca, oziroma
do vasi Stan pod Debencem.
Preden seje 27. julija zaelo daniti, je bilo pod Blatnim klancem polno
meseine. Na Stanu so borci odredove 2. in 3. ete e poivali, ko seje nji
hova patrulja pod vodstvom desetarja Ivana Avbarja e namerila skozi vas,
da pojde proti Voljim njivam na ogledovanje v smeri Mirne.
Toda komaj je prila do zadnje hie, e se ji je pribliala predhodnica plavogardistinih odredov, tik za njo pa kolona. Ko jo je Avbar zaustavil, mu
je vodja etnike skupine zael dopovedovati, da so vojska kralja Petra, ki
se bo po skorajnji kapitulaciji Italije borila skupaj s partizani proti Nem
cem. V ta namen da iejo stik z Zapadnodolenjskim odredom. Med dopo
vedovanjem so Avbarjevo patruljo tesno obstopili e tudi plavogardisti, ki
so s kolono prihajali do prvih hi Stana. Potem so vsi vprek pripovedovali
o svojem velikem poslanstvu in ponujali prijateljstvo. Pristopil je tudi ma*
Klerikalna Slovenska legija je takrat obnubila, da bo poslala etrtino belogardistov v Novakovo ilegalo.
** Tako bi bila potrjena domneva, da so Italijani mislili, da gre za skupino etnikov; v resnici
pa je la mimo r\jih bojna skupina Zapadnodolenjskega odreda, vraajoa se iz akcije za uem
berk.

290

jor Koprivica in dejal, da hoe govoriti s komandantom te partizanske eno

te.
Medtem je namestnik komandanta odreda Robek e zvedel za prihod
etnikov. Nemudoma je poslal obe svoji eti na poloaje, sam pa je z nekaj
borci el naproti Koprivici. Ob pogovoru, ki sta ga zaela z izmenjavo splo
nih fraz, sta oba sporazumno odloila pitoli. V nadaljevanju se je Mihai
loviev oficir trudil, da Robka prepria o maloprej doseenem soglasju med
etniki in Titom glede nadaljevanja skupnega boja proti okupatoiju. Potem
sta eden in drugi pretiravala o velikosti in moi svojih et.
Robek je ugotovil, da so plavogardisti e med potjo zvedeli zanj in za
partizanski eti na Stanu, ni pa mogel Koprivice prepriati, daje v bliini
tudi erceijeva brigada. Ker seje medtem nekaj etnikov loilo od kolone
in razvleklo po vasi, so jim odredovci sledili in jih ustavljali. V nejasni in
napeti situaciji, vstran od kraja, kjer sta se pregovarjala oba poveljnika, so
partizani poskuali nekaj etnikov razoroiti; to pa je povzroilo vpitje in
nevarno zoperstavljanje. Poloaj je umiril Robek, kije namero svojih mo
prepreil in tudi sam vrnil Koprivici pitolo. S tem je bilo konec pregovar
janja. Za primer ponovnega sreanja je komandant etnikov povedal Robku geslo lipa, nato pa sta se razla.19
Takrat so tudi plavogardisti zaeli zapuati Stan, kratko za njimi pa je
namestnik komandanta odreda Robek odpeljal svoji eti v unjo vas. Ko
sta se tam sela s politinim komisarjem odreda, je ta ukazal, naj zano etniki odred nemudoma zasledovati. O dogodku na Stanu je politini ko
misar Nace Majcen obvestil tudi glavni tab Slovenije in sestavil apirografiran razglas na civilno prebivalstvo, v katerem je opozoril na dvolino
vlogo in namere plave garde.20
Medtem je major Koprivica priel s plavogardisti na Veselo goro pri
entrupertu in se tam nastanil za nadaljnjih sedem dni.
Zaplotnikova patrulja je na Zaplazu ves dan akala svoj odred, zveer
27. julija pa krenila proti mirenski elezniki progi. Do naslednjega jutra je
prila v bliino Trebelnega in ez dan poivala med Zabukovjem, zahodno
od Trebelnega, in Sv. Petrom (k. 463). Ob koncu dneva je nadaljevala svoj
pohod proti Mokronogu in prila do alostne gore, kjer je ostala dva dni.
Drugi dan bivanja Zaplotnikove skupine blizu Mokronoga je odred v ti
stem predelu zaplenil nepokodovan pukomitraljez.
V
unjo vas so politinega komisarja odreda Naceta Majcna obvestili,
naj polje koga v gostilno Knez na Trati pri Triu, da bo prevzel puko
mitraljez, ki ga bodo aktivisti OF prinesli iz postojanke Krmelj. Po orodje
sta 30. julija 1943 la obveevalec odreda Niko Mevelj in intendant od
redove 2. ete Joe Korain-inki; okrog 10. ure zveer sta e bila v po
sebni sobi omenjene gostilne, kjer ju je sprejel domai sin Ciril Knez. Kma
lu za njima sta v sobo prila Franci Pape iz Krmelja in Joe Love iz Mok
ronoga. Prinesla sta grko strojnico, ki je bila od kapitulacije bive jugo
slovanske vojske zakopana pri rudnikem dimniku v Krmelju, poleg nje e
okrog 200 kosov streliva. Prav kmalu po prevzemu oroja sta se Niko Mev
elj in Joe Korain odpravila proti dolini Laknice.

291

Potem ko sta no prespala na kozolcu pod Malkovcem ter se v Dolnjih

Laknicah sreala z intendantom odreda Francetom Jeriem in njegovo e
no Perso, je el obveevalec Niko Mevelj v odredov tabor, Joe Korain
pa je ostal ob intendantu Francetu Jeriu za pomo pri nabavljanju moke.
Kratko zatem so Joe Korain in Franc Jeri z eno trili na skupino
Bogdana Zaplotnika, kije po dolini Laknice korakala proti Krki z namero,
da prevzame nekaj dezerterjev iz belogardistinih postojank v Beli cerkvi
in na Otocu. Ko je France Jeri, ki je bil dva dni predtem pria sreanju
odredovcev s etniki na Stanu v Blatnem klancu, uporabil geslo lipa, so
jih plavogardisti takoj obstopili in povabili v gostilno Dolinek v Dolnjih
Laknicah. Tam se je France Jeri zadral kratek as in pripravil gostilni
arja, daje etnike odpeljal na njihovo pronjo proti Zburam.
France Jeri in Joe Korain pa sta se takoj zatem vrnila v tab odreda
na poroar\je. Njuno doivetje je potrdilo in opozorilo, da se v bliini e ved
no zadrujejo etniki. Tudi je bilo jasno, da si v tem predelu nabirajo nove
vojake, predvsem med belimi dezerterji. Ni bilo kaj akati, ampak je bilo
treba sovranika drobiti in unievati. Odredovo poveljstvo je moralo im
prej izslediti etniki oddelek, ki se je namenil h Krki.
Skupina podporonika Zaplotnika je kmalu po sreanju z odredovci
nadaljevala svojo pot in popoldne istega dne nemoteno prila do Zbur. Tu
je najela domaina, ki jo je z vprenim vozom odpeljal proti Beli cerkvi. Ker
so bili dogovorjeni, da jo bo major Koprivica e akal v marjeti, so se
najprej namenili tja. A po obvestilu, da Koprivice tam ni, so ez no ostali
v Druinski vasi, v zavetju postojanke v Beli cerkvi, kije takrat tela okrog
50 belogardistov.
Naslednji dan qutrcg, bilo je 1. avgusta 1943, je el podporonik Zaplot
nik h komandantu belogardistine posadke v Otocu, kjer n^j bi imeli et
niki glavno skladie oroja. Po opravljenem pogovoru se je e pred
poldnem vrnil k svoji skupini v Druinsko vas. Toda med njegovo odsot
nostjo se je plavogardistom v Druinski vasi prikljuilo osem dezerterjev
iz belogardistine postojanke Otoec, ki jih je pripeljal star belogardist Ja
nez Marn* Tako seje tega dne predpoldan zbralo ob Zaplotniku 16 oboro
enih mo, ki nsy bi okrepili dejavnost etnitva na Dolenjskem.
Za hajko proti plavogardistom je odred organiziral posebno mono boj
no skupino. Njegovi 2. in 3. eta sta dcili po 12 do 14 mo, med temi oba ko
mandirja, dva vodnika in desetarja. Oddelku, ki gaje vodil namestnik ko
mandanta odreda Vinko Robek, sta se prikljuila e pomonik politinega
komisarja odreda Avgust Farnik-Sandi in politini komisar 2. ete Franc
Kume-Stamenko. Poleg puk so imeli borci e dve strojnici. Posebna
prednost te partizanske skupine je bila v tem, daje velika veina njenih pri
padnikov dobro poznala tamkajnji teren in skoraj vse prebivalce ondotnih
vasi. To je v tem primeru pomenilo veliko prednost, zlasti zato, ker so par
tizani raunali, da bodo etnike presenetili.
* Ne zameryati z Janezom Mamom-rtomirom.

292

Prvega avgusta 1943 zarana zjutraj je oddelek odreda krenil iz unje

vasi v dolino Laknice. S poostreno previdnostjo je priel v Zbure in tam do
bil prve podatke o plavogardistih. Kmet, ki je peljal etnike v Druinsko
vas, je povedal, koliko jih je bilo, kako so bili oboroeni in kje so se ustavili.
Nart za zajetje sovranikove skupine je bil s temi informacijami dovolj do
polnjen. Iz bojazni, da bi akcija zaradi premajhnega tevila borcev ne pro
padla, je namestnik komandanta poklical okrepitev iz unje vasi, ki je
kmalu prila. Zdaj sta bili zbrani skoraj obe odredovi eti in zael se je
pogon.
Po pokrajinski cesti so odredovci hiteli v smeri kocjana do Zaloga, se
tu obrnili proti Vinici in prek Oreja nadaljevali pot proti Druinski vasi.
Od Mladih vin naprej so borci skoraj tekli do roba gozda pred Druinsko
vasjo; tu so se ustavili na kratek bojni posvet. Vsak je dobil natanno do
loeno nalogo, s^j je to zahtevala bliina kom^j kilometer oddaljene sovra
nikove postojanke, vrh tega pa je to bila lepa prilonost za akcijo s po
polnim preseneenjem.
Odredovci so se razdelili po etah, ki sta, vsaka z ene strani, v bojnem
razporedu zaeli obkoljevati naselje, medtem ko je namestnik komandanta
Vinko Robek s spremljevalci el skozi vas kar po cesti. Hie, v kateri so bili
plavogardisti, ni bilo teko odkriti, ker je pred njo stal oboroen vojak. Bilo
je nekaj po enajsti uri.
Poveljujoi Robek in desetar Avbar sta naglo naskoila straarja pred
hio in ga tako spretno razoroila, da drugi etniki tega niso niti opazili, niti
niso postali na to kakorkoli pozorni. Hkrati so trije borci s pukomitraljezom pazili hio z druge strani ceste ter tako obvladali glavni izhod in okna
stavbe, v kateri je bil sovranik. Po razoroitvi straarja na vhodu sta Ro
bek in spremljevalec planila v hio oziroma v veliko sobo v njej in tam za
saila veino plavogardistov, ki so se ravnokar spravljali h kosilu. Pozvala
sta jih k vdaji in oddaji oroja. Temu se je del navzoih takoj podredil in
do razoroitve je prilo kar v hii.
Med kratkotrajno zaetno zmedo in gneo je belogardist Joko Jako
hotel pobegniti s strojnico in strelivom, a gaje Avbar prestregel in mu zaboj
s strelivom odvzel. Prav takrat je skozi zadnja vrata stopil v hio politini
komisar Franc Kume-Stamenko. V razjarjenem Jakou, ki seje hotel ru
vati z Avbarjem, je spoznal belogardistinega zloinca iz Dobrur\j, ga zgra
bil in mu prepreil pobeg. Sicer pa je bila e vsa hia tesno obkoljena.
Da bi sovranik v blinji Beli cerkvi ne zaslutil ali celo ne zvedel, kaj se
dogaja v sosednji vasi, je bo treba akcijo hitro konati. Po razoroitvi v hii
je bil na dvoriu pregled zajetih plavogardistov. Pri tem je prilo do pri
kanja in prepirov, dokler ni vmes posegel Bogdan Zaplotnik. Ker ni hotel
prevzeti odgovornosti za rtve in ker je bil preprian, da jih je zajel del ve
like partizanske enote, je svoje vojake pozval, naj se ne upirajo. Njegov prvi
poziv je pri veini zajetih naletel na neodlonost; to je spet hotel izkoristiti
Jako in zael s tistimi, ki sojih prav tako bremenila protinarodna dejanja,
Bogdanu Zaplotniku surovo nasprotovati. Vedenje Jakoa in nekaterih ob

293

njem je vzbudilo sum partizanov, da bi upornei morda skuali izsiliti po

beg, zato so rogovilee dobro zvezali in jih mono zastraili.
Akcya 2. in 3. ete odreda seje konala v manj kakor pol ure. Brez enega
samega strela in ene same prelite kaplje krvi je odred zajel 17 sovranikovih
vojakov ter zasegel 16 puk, eno grko strojnico, 4 pitole, 30 bomb, veliko
streliva in razne vojake opreme. Zdale naj vejo vrednost pa so imeli za
plenjeni dokumenti, ki so potrjevali in dokazovali zloinsko dejavnost bele
in plave garde, njuno sodelovanje z italijanskim okupatorjem in protinarodno delovanje nekaterih med ujetimi.
Pomembnost plena, monost sreanja s sovranikom in skrb, da ne bi
prilo do organiziranega odpora zajetih, vse to je narekovalo, da se odred
hitro in previdno vrne v svoj tabor; zato so se borci 2. in 3. ete brez
obotavljanja in zadrevanja odpravili skozi marjeto, prek Strmice in mi
mo Padea ter kmalu prili v Cunjo vas.21
Zmagoviti eti je z velikim navduenjem sprejel politini komisar Nace
Majcen in s pomojo sekretarja okronega odbora OF za Novo mesto ine
nirja Joeta Levstika takoj doloil nadaljnji postopek z ujetniki. Da ne bi
pobegnili, so izloili in mono zavarovali Joka Jakoa, Alojza iraja in Jo
eta Stanovnika. Druge so razdelili v dve skupini: belogardiste z Otoca in
plavogardiste centralnega etnikega odreda. Vsem tem so ponudili pri
stop k partizanom; v nasprotnem primeru bi se morali obvezno vrniti do
mov. V asu, ki jim je bil dan za premislek, so bili zasliani vsi etniki in
tudi Janez Mam, vodja skupine belogardistinih dezerterjev z Otoca.
Na podlagi zaplenjenih dokumentov ter zaslianj etnikov in belogar
distov je agitacijska komisija pri IO OF kmalu potem izdala brouro O plavogardistinem izdajstvu, v kateri je med drugim navedeno, da iz izjav
Ujetih in zaseenih listin izhajajo naslednja dejstva:
Plava garda je nadaljevanje izdajalske razpadajoe bele garde. Plava
garda, prav tako kot bela garda, sodeluje z okupatorji, ki jo zalagajo z oro
jem in obleko, ji dovoljujejo svobodno gibanje po pokrajini ter soji cel do
loili svobodno cono med levim bregom Krke od Novega mesta dalje in
okupacijsko razmejitveno rto. Na elu plave garde je dotedanji koman
dant bele garde major Karel Novak, kije vajenec narodnega izdajalca Dra
e Mihailovia, itd.
Iz dokumentov in zaslianj so dobili tudi podatke o organiziranosti, te
vilni in oboroitveni moi ter terenski razporeditvi etnikih enot, prav ta
ko o njihovem komandnem kadru, vse do glavnega poveljnika plave garde
na Slovenskem.
Pri Jakou zaplenjeni osebni dnevnik je neizpodbitno in natanno do
kazoval nekatere njegove zloine. Glede na njuno vedenje in presojo
podatkov iz njunega ivljenja je bil podan utemeljen sum, da imata tudi
Alojz iraj in Joe Stanovnik za seboj umazano preteklost. Zbrano gradivo
je zadoalo za kazen, kakrno jim je doloilo vojako sodie odreda.
Vsi belogardisti z Otoca, ki so pristopili k etnikom v Druinski vasi,
so bili oproeni in izpueni, prav tako njihov vodja Janez Marn, eprav
seje o njem vedelo, daje partizanski dezerter. Marnje priznal svoj pobeg,

294

Lovro Omahen-Orlov, politini komisar

3. ete

zato so ga poslali domov z literaturo, ki je govorila o pomenu narodnoos

vobodilnega boja. Oprostili so tudi est etnikov, ki so stopili v organizacijo
ele na pomlad 1943 ali pozneje ter so se tokrat prvi udeleili akcijskega
pohoda; ti so tudi brez ugovarjanja odloili oroje in se vdali. Izmed opro
enih so trije takoj vstopili v NOV, med njimi tudi podporonik Zaplotnik.
Jakou je bilo dokazano, da je narodni izdajalec in vojni zloinec, zato
mu je sodie odmerilo smrtno kazen. Pomilostitve za njegova protiljudska
dejanja in sovratvo do narodnoosvobodilnega gibanja ni moglo biti. O
Alojzu iraju in Joetu Stanovniku so zaeli natanno poizvedovati. ez
nekaj dni soju poslali v tab 15. divizije, kije 4. avgusta priel s Cankarjevo
in Gubevo brigado na severno stran eleznike proge Trebnje-Novo mes
to. Oba so pripeljali na Trebelno, kjer ju je tamkajnje prebivalstvo hitro
spoznalo. Dokazali so jima, da sta se z majorjem Novakom udeleila poho
da in pobojev marca 1943 po Dolenjskem, zato sta bila tudi obsojena na
smrt.
Zajetje sedemnajstih protinarodnih vojakov je mono odjeknilo tudi na
terenu. Dokler niso zvedeli za podrobnosti, prebivalci okolikih krajev niso
odobravali izpustitve vseh osmih belogardistov. Samo Druinska vas je
prosila za izpustitev etnikov, ker se je bala, da jim bodo belogardisti-etniki pogali domove.22
Zmagovito zsgetje v Druinski vasi je povealo ugled in zavest borcev
odreda. Potrdilo je, da je njihova akcijska zavzetost vsak dan veja in da
so doseeni rezultati vse bolj pomembni. Zlasti pa je potrdilo sposobnost
hitrega in samostojnega odloanja ter ukrepanja stareinskega kadra, ki je
za izpolnjevanje nalog imel na voljo dobre borce. Pomembnost odredove
akcije je potrdila tudi naglica, s katero se je vest o njej razirila.

295

Poraz plavogardistov v Druinski vasi je vnesel strah in negotovost tudi

v tab njihovega centralnega odreda. Med 5. in 7. avgustom 1943 so se et
niki m^orja Danila Koprivice skrivoma in hitro premaknili iz entruperta
na Otoec, kamor seje umaknil tudi major Karel Novak. Kljub temu da so
jim Italijani takrat e dodelili cono med okupacijsko razmejitveno rto in
reko Krko, se tam niso hoteli za trajneje nastaniti. Dne 15. avgusta so po
stojanko Otoec na Krki zapustili ter mimo Novega mesta odli v Suho kra
jino in na Koevsko, najprej k Staremu gradu pri Ortneku, od tod pa so se
prestavili v Grarice*
Izvrni odbor OF je na podlagi zbranega gradiva sestavil in objavil propagandno-informativni Dokument o plavogardistinem narodnem izdaj
stvu.23

Zaseda na Zaplazu

Skoraj do ure natanko ob istem asu, kot sta 2. in 3. eta odreda zajeli
plavogardistino skupino v Druinski vasi, je odredova 1. eta uspeno ob
raunala z belogardisti na Zaplazu.
V
prvem mesecu svojega obstoja niso belogardisti iz postojanke na a
teu kazali kake posebne vojake zagnanosti. Spremljali so Italijane, kadar
so ti li na svoje poveljstvo v Trebnje, vasih pa dopolnjevali zasede ob e
lezniki progi med Veliko Loko in entlovrencem. Bili so tudi za rezervo
ob vejih italijanskih hajkah, a v glavnem so skrbeli za lastno zavarovanje.
Njihovo zaetno bojno navduenje je precej splahnelo, ko se je v coni ate
nastanil bataljon 105. legije rnih srajc, kateremu so morali strei in biti v
podrejenem poloaju. To je zlasti domae legionarje mono ponievalo
pred sovaani, zato so hoteli izgubljeni ugled nadomestiti z nasiljem na te
renu.
Kmalu so zaeli z obveznim novaenjem. Na razposlane pozivnice je bil
slab odziv; nekateri se sploh niso oglasili, veliko drugih pa je po nekaj dneh
bivanja v postojanki pobegnilo. Podobno kot v mnogih drugih krajih je pri
dobivanje novincev e od zaetka potekalo ob aretacijah, zapiranju in mu
enju. Takne surovosti so bili deleni tudi simpatizerji OF. Stare partiza
nov pa so streljali. Pri tem so prednjaili belogardistini komandir Anton
Perko-Karo, sinova atekega gostilniarja Rajko in Slavko Urbani ter
legionar iz prvih dni Franc Grar iz Morav, imenovan tudi Laudon. rna
kronika irokega okolia atea belei mnoge rtve njihove zloinske de
javnosti proti narodu.25
O taknem ravnanju klerofaistine vojske so okoliki ljudje sami in z
gnusom pripovedovali obveevalcem in patruljam odreda ter navajali tu*
O tem premikanju etniko-plavogardistinega odreda je ohranjen dopis glavnega taba
Slovenije z dne 20. avgusta 1943, ki naroa Levstikovemu udarnemu bataljonu, naj se povee z
Zapadnodolenjskim odredom in ugotovi, ali je res v bliini Sv. Petra in Tople rebri etniki odred
s priblino 120 momi.24

296

di primere. Kmalu so, predvsem mladinci, posredovali tudi podatke o

utijenosti, oboroitvi in varnostnih ukrepih postojanke. Tako seje zvedelo,
da pride vsak dan s atea na Zaplaz, ki je bil del zavarovalnega obmoja,
belogardistina desetina s pukomitraljezom, se nasproti cerkve spravi pod
cesto v bunker, ostane tam do veera, nato pa se vrne k drugim belogar
distom na ate. Iz utrdbe je bil lep pregled nad okolico vse do ceste,
ki skozi Selo in Sv. Kri pelje v Morave, obenem pa je varovala postojanko
s severne strani. Ta sovranikov oddelek je bil 1. avgusta 1943 cilj akcije od
redove 1. ete.
Okrog 2. ure zjutraj je od Tihaboja mimo Brezij in Okroga peljal vodnik
odredove 1. ete Stane Mahne 15 borcev k Zap lazu. Pred 5. uro so neopaz
no prili k cerkvi, potem pa so v njeni bliini razporedili in razpostavili do
bre opazovalce. Ker je bilo priakovati, da bodo legionarji prili na Zaplaz
po obiajni poti, naravnost s atea, je Mahne ostal pri skupini s pukomit
raljezom, blizu glavnih cerkvenih vrat. Kljub njihovemu previdnemu ve
denju pa jih je ondotni cerkovnik prepoznal in br poslal majhno dekletce
v postojanko s sporoilom.
Okoli 8. ure je eden odredovih opazovalcev javil, da se je desetina be
logardistov s pukomitraljezom v zaelju odpravila s atea proti Razboram. Vodniku Stanetu Mahnetu, ki seje o tem e sam preprial, je postalo
jasno, da mora sovranika priakovati z druge strani, zato je zasedo temu
ustrezno prerazporedil in se ji pridruil. In res je skupina belogardistov
pred Razborami zavila na desno in se po rahlo strmi gozdni poti usmerila
na Zaplaz.
Ob koncu gozda, kije bil tudi zgornji rob vzpetine, sojo akali dobro pri
kriti odredovci. Ko se jim je sovranik priblial na vsega pet metrov, je
Mahne mednje zalual rono bombo in ustrelil iz puke, odredov mitralje
zec pa je spustil e rafal. Pri tem je bil zadet in padel sovranikov mitralje
zec, medtem ko so se drugi v paninem begu zagnali po strmini proti a
teu. Mahne je urno skoil iz zaklona ez rob do padlega in mu odvzel pukomitraljez s strelivom. To je opravil s tolikno naglico, da mu drugi niso
takoj sledili in je bilo videti, kakor da so se prvi hip zmedli. Iz bojazni, da
ne zadene vodnika, odredov pukomitraljezec ni ve streljal za beeimi.
Mahne je na prostoru, kjer je zaustavil sovranika, pobral e eno puko, na
bojnico in zapestno uro, potem pa se je vrnil k vodu. Priblino 50 metrov
vstran od cerkve so se uredili in hitro napotili nazaj v tabor. Brez pokodbe
in izgube so se z novo strojnico in puko ve postavili pred zaudenega ko
mandanta Alojza Hostnika, ki jih je takoj nagradil s priboljkom.
Naslednji dan so Italijani objavili sporoilo, daje bila pri Zaplazu napa
dena patrulja MVAC, kije pri tem izgubila enega vojaka in pukomitraljez
znamke koda, njihove okrepitve s atea pa da so obkoljence osvobo
dile.26
Z uspelo zasedo na Zaplazu je odredova 1. eta dopolnila uspeh 2. in 3.
ete ob zajetju plavogardistov v Druinski vasi. Vse tri ete skupaj so tako
v enem samem dnevu izloile 18 sovranikovih vojakov ter pridobile 17
puk, dve strojnici pa veliko streliva in razne vojake opreme, ne da bi pri

297

Vinko Robek, narodni heroj

Stane Mahne, vodnik v 1. odredovi eti

tem imele ranjenega, pogreanega ali padlega. V stiku s sovranikom so za

ta plen uporabile eno samo rono bombo, en mitraljeki rafal in en strel iz
puke. Seveda je bilo v teh akcijah tudi nekaj ugodnih nakljuij, vendar so
zmage zagotovili vojaka zrelost in odlonost odredovcev ter njihovo us
peno sodelovanje s terenom. In kakor se je odred v preteklosti dostikrat
predstavil kot politino sposobna in delovna partizanska enota, tako je zdaj
potrdil tudi svojo vojako vrednost.
O tevilni in oboroitveni moi odreda v tistih dneh govorijo podatki
iz preglednice, ki zajema Tomievo, Gubevo, Cankarjevo in Serceijevo
brigado ter oba dolenjska odreda. Iz nje je razvidno, daje 1. avgusta 1943
imel odred 149 borcev, od teh 141 mokih in 8 ensk. Ranjenega ali bolnega
v enoti oziroma bolninici ni imel, prav tako nobenega pogreanega. Nje
gova oboroitvena mo je znaala 134 puk, 5 lahkih strojnic in okrog 10
pitol, kar je dopolnjevalo e 4900 kosov streliva za puko, 850 kosov stre
liva za strojnico in veliko ronih bomb.27 e te podatke primerjamo z dru
gimi enotami v preglednici, ugotovimo, daje bil odred med vsemi po te
vilu najmanji, po oboroitvi na enega borca pa najmoneji. e ve: neo
boroenega ni imel prav nobenega.
Ob koncu e poglejmo, kaj se je v tistih in naslednjih nekaj dneh po
membnega zgodilo z brigadami oziroma z novoustanovljenima prvima slo
venskima partizanskima divizijama in dolenjskima odredoma!
V
priakovanju kapitulacije Italije in soasnih ukrepov Nemije je v pr
vih dneh avgusta 1943 glavni tab NOV in PO Slovenije usmeril dejavnost
svojih enot predvsem v unievanje eleznikih in glavnih cestnih zvez.
Prepreiti je bilo treba urejen odhod italijanskega vojatva in ovirati pre

298

hod nemkih divizij prek Slovenije v severno Italijo. Partizanska vojska je

morala priti do okupatorjevega oroja in razne vojake opreme, da se bo
lahko uspeno zoperstavila hitlerjevskim in domaim izdajalskim etam.
Poiljanje nemkih enot na novo fronto v Italijo je bilo treba kar se da za
vlei in tako prispevati k napredovanju zaveznikih armad.
S to nalogo sta se morali obe slovenski partizanski diviziji pribliati
glavnima prometnima ilama Zidani most-Ljubljana-Reka in Ljubljana-Metlika ter ju onesposobiti. Da bi poleg tega e uspeno mobilizirali,
zbirali hrano zase in za bolninice ter pomagali pri spravilu nekaterih
najvanejih poljskih pridelkov, bi se jima morale pridruiti e Gradniko
va, Preernova in landrova brigada.
Po odhodu z bojia pri uemberku so od 30. julija do 1. avgusta vse
tiri brigade imele hude boje za sovranikovo postojanko Sela pri Sumberku.-Potem so se v noi na 2. avgust prestavile v iri okoli Ajdovca. Dva
dni poitka so izkoristile za zdruitev po divizijah in pripravo za odhod na
nova akcijska obmoja: 14. divizija s Tomievo in ercerjevo brigado vred
za pot na Notranjsko, 15. divizija z Gubevo in Cankarjevo brigado pa na
Dolenjsko. V noi na 4. avgust sta obe diviziji zapustili prostor med Sotesko
in Trebnjem.
tirinajsta divizija NOV in POJ je prek Suhe krajine in Travne gore pri
la 8. avgusta 1943 na Bloke. Sovranik je kmalu ugotovil njeno nevarno
priblievanje k elezniki progi na Notranjskem, zato jo je na sektorju Kotel-Runarsko in dan zatem nad vasema Selo in Rupe napadel. Divizija se
je v nadaljevanju pohoda premaknila e vije na sever, na rto Pade-Pokojie nad Borovnico, se pribliala odseku Verd-Logatec in ga takoj na
padla. Ob tem je hotelo njeno poveljstvo e posebej ugotoviti monosti za
unienje borovnikega viadukta.
Medtem se je 15. divizija razporedila ob elezniki progi Novo mesto-Trebnje in od Trebnjega proti Sevnici. Na podlagi obvestila odreda o gi
banju plave garde med dolino Krke in Mirne seje Gubeva brigada nasta
nila okoli Rihpovca, Cankarjeva pa v rajonu Trebelnega. Poleg onesposab
ljanja dolenjske in mirenske eleznike proge naj bi divizija obraunala s
plavogardisti, ki so se dotlej gibali med Mokronogom in Otocem, zatem
pa v sodelovanju z brigado Slavko lander napadla e Zidani most, Litijo
in Laze. Uniila nay bi predvsem tamkajnje mostove in postajne
naprave.28
Zapadnodolenjski odred je od glavnega taba NOV in PO Slovenije do
bil ukaz, naj rui elezniko prometno zvezo Grosuplje-Koevje.29 To je od
odreda zahtevalo prestavitev na novo operacijsko obmoje, v predel od re
ke Krke do Koevja ter od Dobrepoljske in Ribnike doline do zahodnih
obronkov koevskega pogorja. Poleg osnovne naloge ruenja prometnih
zvez je moral odred tudi na tem terenu opravljati svoji dve stalni nalogi: bo
riti se proti sovraniku, zlasti beli in plavi gardi, ter pridobivati nove borce.
Vzhodnodolenjskemu odredu oziroma njegovemu Belokranjskemu ba
taljonu je bil dodeljen odsek dolenjske eleznike proge od Novega mesta
do Metlike. Pri tem je morala biti njegova diverzantska dejavnost usmer

299

jena zlasti na zelo vane eleznike objekte od Semia do Gradca. Tisti as

jev zahodni Beli krajini s posebnimi nalogami samostojno deloval e 3. ba
taljon Tomieve brigade.

Spet v Suhi krajini

Pred (pdhodom v Suho krajino na desni strani Krke je hotel odred
opraviti e dve akciji, ki sta se mu ponudili tiste dni.
Ker so odredove ete v zadnjih dneh nabrale precj oroja in ga zadr
ale, je bilo treba novih borcev. Ti so se priglasili ter se zaeli zbirati v pre
delu med dolino Laknice in okupacijsko razmejitveno rto. Ponje so okrog
3. avgusta 1943 le patrulje odredove 2. oziroma 3. ete in v naslednjih treh,
tirih dneh pripeljale 10 fantov, katerim so lahko takoj zaupali puke. Tako
je 7. avgusta odred tel e ve kot 150 ljudi.30
Poseben pomen pa je odred pripisoval naslednji akciji:
Pri iskanju najprimernejega prostora, kjer bi odredove ete le ez e
lezniko progo proti Suhi krajini, je mitraljezec Pavel Korelc priel v vasi
Jezero v stik z italijanskim vojakom Luigijem Monfardinijem, strojniarjem v 6-lanski skupini, kije v bunkerju varovala vstop v elezniki predor
pod Sv. Ano iz smeri Ponikev. S posredovanjem nekega dekleta je Monfardini sporoil, da bi rad prestopil k partizanom, kar je Korelc takoj posre
doval svojemu tabu. Odloeno je bilo, da je treba z Monfardinijevo po
mojo dosei vdajo vseh vojakov njegove skupine, dobiti njihovo oroje in
strelivo, uniiti bunker in elezniko progo v njegovi bliini, do izvedbe ak
cije pa zagotoviti varen prehod partizanov ez elezniko progo takrat, ko
jo bo nadzorovala Monfardinijeva skupina. Predvsem pa je bilo treba vse
skupaj izpeljati brez rtev.
Za nadaljnje razgovore je tab doloil komandirja Alojza Beleta-Tika,
pomonika politinega komisarja Ferda Drenika in obveevalca Vinka
Strajnarja-Veneta, vse tri iz odredove 3. ete. Ti so na dveh sestankih z
Monfardinijem dobili zagotovilo, da bo bunker v celoti izroen partizanom,
z njimi pa bodo odli tudi vsi lani njegove izmene. Poleg puk da bodo ob
tej prilonosti dobili tudi dve strojnici.31
V
naslednjih nek^j dneh je bilo treba akcijo uskladiti tako, da namere
Monfardinija in drugih iz njegove skupine ne bi odkrili vojaki drugih iz
men. Zlasti je bilo treba zaititi Monfardinija, ki seje v tej akciji pokazal
odlonega protifaista.
Ob odhodu na novo operacijsko obmoje je odred opravil e eno diver
zijo na mirenski elezniki progi. V noinalO. avgust je njegova bojna sku
pina razstrelila na postni Mirna glavno kretnico in s tem povzroila 12 ur
zastoja v prometu.32 Takoj nato so se pri Gomili sele vse tri odredove ete.
Prva je prila od Sv. Kria pri Litiji, 2. in 3. pa iz okolia Trebelnega. V pol
nem tevilu in dobro oboroene so odkorakale proti glavnim prometnim i
lam Doler\jske, da bi prile eznje in nadaljevale pot v Suho krajino. Tak-

300

Vincenc Strajnar-Vene, odre

dov obveevalec

rat je odred zapual kraje in ljudi, s katerimi so bili njegovi borci v minulih
desetih mesecih tako tesno povezani. Med borci je bilo zdy veliko doma
inov, ki so taas postali v odredovih enotah dobri partizani in tudi koman
dirji.
Po prekoraitvi eleznike proge in glavne ceste pri Jelah blizu Mirne
pei so ete hitele mimo Globodola naprej, v predel Brezove rebri. Tja so pri
spele popoldne 10. avgusta 1943 in ostale v njem do naslednjega veera.
Potem so se spustile v dolino reke Krke, jo sredi noi pri Dvoru prele in
nadaljevale pot mimo La do zaselka Kot, pred Smuko. Ker so namera
vale ostati tam nekaj dni, so si zaele urejati tabor. Bilje 12. avgust 1943.
e naslednjega dne je odredova patrulja, ki je la v oglednitvo proti
Koevju, privedla lesnega manipulanta Franca Martinia. Zaposlen pri
italijanski drubi Emona, je za koevsko podrunico tega podjetja vodil
senjo zaplenjenih gozdov, kljub temu daje za to e od maja 1942 veljala
brezpogojna prepoved IO OF. Poleg tegaje bil osumljen, daje okupatorjev
vohun. Postavili so ga pod strao in tab odreda je nameraval o njem zbrati
podatke pri rajonskem odboru OF Koevje.33 Zaradi povrnega nadzora pa
se mu je ponoi posreilo pobegniti in se vrniti v Koevje. Da ne bi prilo
301

do preseneenja, je bil za vse tri ete takoj odrejen premik na prostor med
Ratje in Sela.
Takoj po prestavitvi, 14. avgusta 1943 zgodaj zjutraj, je vodnik Joe
Grabljevec-Novi odpeljal oddelek prostovoljcev 1. ete s pukomitraljezom proti Koevju. Ko so bili e naprej od Male gore, jim je naproti prila
manja enota Italijanov in belogardistov. Borcem je uspelo pravoasno za
sesti obvladujoe poloaje in takoj napasti sovranika. Kljub zagrizenemu
poskusu napadenih, da zasedo preenejo, se je ta ilavo upirala, dokler se
ni nasprotnik umaknil s tremi ranjenimi nazaj proti Koevju.34 O spopadu
najdemo v poroilu italijanske divizije Cacciatori z dne 15. avgusta 1943
zapisek, daje bil dan prej v bliini Mlake oddelek partizanov, ki so prili
iz Mirne in jih je bilo kakih 100.35 Zagotovo je ta podatek e pred jutrom
prinesel v Koevje pobegli Franc Martini.
Za uspeno akcijo proti sovraniku je ez_ nekaj dni tab odreda izrekel
rejenim udeleencem pohvalo, borec Anton timec-Tonek pa je dobil poloaj desetarja.
Teren, na katerega je zdeg priel odred, so e od zgodnje pomladi nad
zorovale skupine sovranikovih vojakov iz meane postojanke v Hinjah in
belogardistine postojanke v virah. Hii\jski garnizon je tel okrog 40 fa
istov in 60 belogardistov ter je bil od maja 1943 v pristojnosti divizije Ison
zo v Novem mestu. Belogardistini oddelek v virah je imel 51 vojakov,
zveine domainov iz okolice in Dobre polj.
Prav gotovo sta bili sovranikovi posadki kmalu obveeni o navzo
nosti partizanov v bliini, a kljub temu nista li preiskovat svojega irega
okolja. Podnevi je njuno motvo ogledovalo samo po najblijih vaseh in s
patruljami vzdrevalo najnujneje zveze, z nojo pa seje stiskalo za utrje
nimi zidovi. Kae, daje ob svojih poveljnikih ivelo nepoueno, brez jasne
orientacije in nalog.
Tako je na primer e na dan kapitulacije Italije pisal Franc Kadunc, ko
mandant posadke v virah, svojemu poveljstvu, da se bodo zdaj partizani
oboroevali, on pa e ne ve, kako v takem primeru ravnati.36
Ob vsem tem pa so belogardisti postajali e povrni pri opravljanju vo
jakih dolnosti, kar je kmalu po prihodu v Suho krajino ugotovil tudi
odred.
Po nalogu komandanta Alojza Hostnika sta 17. avgusta 1943 la dva odredovca ogledovat postojanko vire, ki naj bi jo odred napadel v nasled
njih dneh. Brez partizanskih oznak ter s pitolo in bombami v epih sta v
Ratju trila na belogardistino patruljo, kije prila iz vir. Belogardist, ki
je mislil, da ima opraviti s civilistom, je priel isto blizu do enega od bor
cev. Taje izkoristil prilonost in hotel nasprotnika razoroiti, a se mu je na
padeni uprl in poskual zbeati. Da ne bi posredovali drugi iz sovranikove
skupine, je odredovec belogardista ustrelil, da je klecnil in izpustil orodje.
Preden so se drugi znali, je borec pobral puko in se s tovariem vrnil v
tabor.37
Po tem dogodku seje odred nastanil v Polomu in tako znova priel na
Koevsko.

302

Da z uspehom kona pregovore o predaji bunkerja na elezniki progi

pri Ponikvah, je 18. ali 19. avgusta komandant Alojz Hostnik poslal trojko,
kije e imela pogovore z Monfardinijem, nazaj v Mirensko dolino. Tam naj
bi pri najblijem partizanskem poveljstvu dobila pomo in izpeljala akcijo
predaje bunkerja do konca. Komandir ete Alojz Bele se je 20. avgusta v
tem smislu pogovarjal s lanom taba 2. bataljona Gubeve brigade, ki je
odredovce obvestil, da bo njihova brigada sama izpeljala akcijo do konca.
Po tem obvestilu seje trojka napotila nazaj v Suho krajino.38 Pri Gubevi
brigadi pa je e naprej ostal Pavel Korelc, ki ni odel z odredom, ampak je
akal, da se za vsako ceno udelei predaje bunkerja.
Enaindvajsetega avgusta zveer je 12 mo Gubeve brigade skupaj z
odredovcem Pavletom Korelcem prilo k Monfardiniju, ki jim je izroil gr
ko strojnico, pet puk, strelivo in veliko razstreliva. Potem je zbudil e
druge, da so skupaj zaminirali bunker in razdejali elezniko progo, nato pa
se vsi pridruili partizanom.
Monfardini in e en italijanski vojak sta ostala v Gubevi brigadi, druge
tiri pa je Pavel Korelc pripeljal 25. avgusta v Polom.39
Ta akcija je bila v celoti v skladu s priporoilom glavnega taba Slove
nije, da je treba v akcijah uporabljati tudi demoralizirane okupatorjeve
vojake.

Napad na vire
Priblino teden dni po nastanitvi odreda v Polomu je njegov tab zael
pripravljati prvo samostojno akcijo na utrjeno sovranikovo postojanko.
To je bila sicer drzna zamisel, ki pa je imela tudi nekaj sprejemljivih mo
tivov in jo je ponujalo ve ugodnih dejstev.
To pot so bile ob odredu vse tri ete, ki so v zadnjih tednih samostojno
opravile ve uspenih akcij in pridobile dosti dobrega oroja, med njim kar
tri pukomitraljeze. Pri veini borcev je bila zelo ugodna bojna pripravlje
nost, poleg tega pa je odred zdaj imel organizirano in precj izurjeno sku
pino minerjev. Obveevalci so imeli v virah zanesljivega in portvoval
nega sodelavca, kije zbral podatke o utrjenosti postojanke in opozoril na
vojako nezanesljivost posadkovnega motva. Komandant odreda Alojz
Hostnik je torej lahko raunal tudi s preseneenjem, paniko in omahljivost
jo pri sovranikovem motvu, prav tako pa s tem, da sta si bila s posadkovnim poveljnikom Francem Kaduncem znanca e iz asov skupnega slu
bovanja v bivi jugoslovanski vojski. Iz tega si je Hostnik celo obetal, da
bi se postojanka utegnila vdati.
vire leijo na razpotju cest, ki peljejo do Smuke, Zagradca in v Do
brepolje. Vasje leta 1925 dobila zidano olo, ob zaetku druge svetovne voj
ne pa je imela 84 hinih tevilk. Prvi je sprejela okupatorjevo oroje za
svojo MVAC septembra 1942, toda 18. dne tega meseca soji ga pobrali par
tizani, ko so li v akcijo za razoroevanje vakih stra po Suhi krajini.

303

Ivan Msycen-Jovo, namestnik komandirja

2. odredove ete

Petnajstega januarja 1943 seje v virah nastanil samostojen vod be

logardistov iz Dobrepolj, ki gaje pripeljal Franc Kadunc, nekaj asa pri
padnik Legije smrti. Do avgusta je virki oddelek belogardistov narasel
od 34 na 51 mo. iveli so v oli, obdani z monimi lesenimi bunkerji, med
plohi pa je bilo nabito kamenje. Okna so preuredili v strelne line. Dostop
do bunkerjev in olskega poslopja je bil obdan z bodeo ico, ob vhodu v
utrdbo pa so postavili panske jezdece. Ko so brigade med 16. in 19. mar
cem 1943 napadale Ambrus, Korinj in Hoevje, se je posadka iz vir
umaknila v zavetje faistine enote v Hinjah. Zatem so partizani olo v
virah pogali. Z ostrejem opuene ole v Polomu sojo beli obnovili in
se julija vanjo ponovno vselili. Nato so njeno okolico e bolj utrdili s kamnitnimi ograjami. Vse motvo je moralo prenoevati za varovanimi zidovi
postojanke. Najbolj izpostavljeno straarsko mesto so imeli priblino 20
metrov vstran od olskega poslopja.
Za napad na to belogardistino postojanko je tab odreda takoj razdelil
naloge. Vsa 2. eta ter po en vod 1. in 3. ete naj bi sodelovali v neposred
nem naskoku na olo. Enemu vodu 2. ete je bila dodeljena skupina miner
jev in bombaev z dosti eksploziva (plastik 808), minami in ronimi bom
bami. Minerji naj bi se pribliali zidu ole in nanj prilepili plastik. Ob ek
sploziji bo v zidu nastala odprtina, skozi katero bodo vdrli bombai, za nji
mi pa e drugi borci.
Vodstvo te udarne skupine je prevzel vodnik iz 2. ete Ivan Majcen-Jovo. Preostala dva voda 1. in 3. ete sta bila doloena za zavarovanje smeri
proti Hinjam, Ambrusu in Strugam. V saka zaseda je imela po eno strojnico.
Vsem drugim so razdelili naloge, ki naj bi jih opravili v vasi med potekom

304

napada na olo: zavarovanje, rekvizicije, pogovore s prebivalci in drugo.

Predvsem pa je bila akcija naravnana na popolno preseneenje sovranika.
Zaetek napada je bil doloen za 23. uro.
V
lepem vremenu so 27. avgusta 1943 s Poloma pravoasno krenile vse
ete in prile na odrejene poloaje, kakor je bilo dogovorjeno. V belogar
distini postojanki in okoli nje je bilo mirno. Ker je e bila no, so svetile
tiste lui, ki so iz varnostnih razlogov tudi sicer gorele vse do jutra. Kazalo
je na dober zaetek akcije.
Ko pa so se minerji priblievali k prvi kamniti ograji, odkoder naj bi se
naprej plazili k ini ogradi, jih je opazil najbolj izpostavljeni straar, ki je
ustrelil k preplahu in stekel v olo. Borci so se za hip pritajili, nato pa so prvi
zlezli prek gomile in li naprej proti bodei ici. Sele takrat so pred seboj
zagledali bunkerje.
Na prag utrjene ole je stopil poveljnik Franc Kadunc ter zalual rono
granato v smeri, odkoder so se primikali partizani. In e prej kot je bom
baem z minerji uspelo priti do bunkerjev, je iz vseh lin e delovalo sov
ranikovo oroje. Veliko odredovcev seje v tistem trenutku znalo na bri
sanem prostoru, ki so ga zaeli iz postojanke osvetljevati z raketami. Da jih
rei iz takega poloaja in ker ni bilo ve kaj prikrivati, je komandant Alojz
Hostnik ukazal napadati iz vsega oroja. Vendar to ni moglo utiati na
sprotnikovih dobro zavarovanih strojninih gnezd.
Komandir udarne skupine Ivan Majcen seje hotel za vsako ceno pribli
ati prvemu bunkerju z namenom, da ga zaminira, a je bil pri tem huje ra
njen.* Z veliko teavo so ga soborci umaknili s istine, prek kamnite ograde
pa sta ga potegnila France porar in Lojze Leni v trenutku, ko je belogar
distini strojniar v bunkerju zamenjal cev pukomitraljeza.40
e pred polnojo je jelo zaetno mono obstreljevanje popuati na
obeh straneh. V prvem zatiju, kakrno je nastalo, je komandant odreda
Alojz Hostnik pozval komandirja Franca Kadunca, naj preneha z odporom
in se vda. Ta pa je poziv zavrnil s puhlimi frazami in aljivkami. Ko je v
nadaljevanju akcije oroje spet za kratek as utihnilo, sta poveljnika obeh
strani obnovila dvogovor, ki je kmalu prerasel v zmerjanje.
Kljub vekratnim poskusom, da z ognjem odkrijejo ibko mesto v ob
rambi belogardistine postojanke, odredovcem to ni uspelo. Vsako njihovo
priblievanje k ini ograji so belogardisti zaustavili z zaporo strojninih ra
falov. Postaj alo je jasno, daje belogardistina postojanka pretrd oreh za od
red. Ker je udarna skupina morala odstopiti od svoje namere, tudi drugi ni
so mogli vdreti v utrdbe. Vsak nov poskus naskoka na olo bi zaman terjal
rtve.
Pred tretjo uro zjutraj je bil komandant Alojz Hostnik laje ranjen. Ko
je odhajal z bojia, je ukazal prekinitev ognja in vrnitev vseh et v tabor.
*
Ivan Majcen je bil hudo ranjen v hrbtenico in noge. V bolninico na Rog so ga pripekali 30.
avgusta 1943 in v njej je ostal skorsg pet mesecev. Potem je priel v 9. brigado in v njej postal ko
mandant bataljona.

305

Nekako ob istem asu je tudi zaseda odredove 1. ete nad cesto proti
Ambrusu zavrnila skupino belogardistov, ki je hotela posredovati v Zvirah. Drugi dve zasedi nista med akcijo imeli opraviti s sovranikom. Med
poskusi et, da zavzamejo sovranikovo postojanko, sta intendant odreda
France Jeri in njegov pomonik Rudi Redek opravila pri virkih belih
druinah rekvizicijo.41
Odredove ete in vse tri njihove zasede so se v redu vrnile v Polom. Po
krajem poitku, a e istega dne, seje tab s 1. in 2. eto nastanil v blinjem
Vrbovcu, medtem ko je 3. eta ostala e nekaj dni tik Poloma.
0 sovranikovih izgubah ni zanesljivih podatkov. Povrailnih ukrepov
pa belogardisti niso izvajali ne v Zvirah ne v irem okolju, prav tako ne
sosednje posadke.
Ocena akcije, ki sojo naredili v odredu takoj po njej, je bila takale: zaradi
pomanjkljivih podatkov o utrjenosti ole priakovano preseneenje ni us
pelo. Ker ga ni bilo, je postalo jasno, da postojanke ne bo mogoe zavzeti
brez podpore tekega oroja. Navzlic temu so borci hrabro in portvovalno
sodelovali v napadu prav do konca. Pogumno so nastopili tudi fantje iz
Kolpske doline, ki so prili v partizane samo mesec dni prej. Prav tako sta
se izkazala dva, ki sta vstopila v NOV le nekaj ur pred odhodom odreda v
akcijo nad Zvire.* eprav odred postojanke ni zavzel, je bila njegova bor
benost zelo dobro ocenjena.
Poskus likvidacije sovranika v virah je bil prvi primer samostojnega
nastopa odreda proti mono utrjeni postojanki. Odred seje pri tem zanaal
izkljuno na lastne moi, saj ni bilo v bliini nobene druge partizanske eno
te. Zaradi vsega tega in portvovalnosti, kakrno so pokazali borci v tej ak
ciji, je odred posebej opozoril nase nadrejene oziroma glavni tab.
Samo nekaj dni za tem podvigom je odredu za smelost in uspenost v
akcijah zadnjih mesecev in e zlasti v napadu na vire osebno estital ko
mandant glavnega taba Slovenije Franc Rozman-Stane.42

Na koevski elezniki progi

Ofenziva proti prometnim zvezam, ki jo je v prvih avgustovskih dneh

ukazal glavni tab Slovenije, seje hitro razrasla. Samo med 10. in 25. av
gustom 1943 je bilo znotraj Ljubljanske pokrajine kar 32 uspenih napadov
na vlake, postajne objekte, eleznike proge in sredstva zvez ob njih.** Pri
tem je okupator utrpel hude izgube v motvu in vojakem materialu, pred
*
To sta bila Janez Logar iz Laz in Janez Erpe iz Urnih sel. Slednji je 10. oktobra 1944 padel
kot kurir taba 9. SNOUB Koevske.
** Vsekakor najuspenejo tovrstno akcijo je v tistem asu naredila Cankaijeva brigada.
Podnevi 13. avgusta je pred Mirno napadla vlak in ga popolnoma uniila. Italijani so imeli 18 mr
tvih, 5 ranjenih in 24 pogreanih. Promet na progi je stekel ele peti dan po tej akciji.43

306

vsem zaradi zastoja v prometu. Za zavarovanje eleznikih prog proti par

tizanskim napadom je moral uporabiti dodatne sile in je imel e veje stro
ke. Tako je unievanje prometnih zvez postalo takrat sila pomembno, spo
padi in napadi ob eleznikih progah pa najbolj ivahno in enotno bojie
pri nas. In to prav tedaj, ko je bil za okupatorja nemoten promet najbolj po
memben.
Odred seje v izvajanje te, glavne naloge takoj vkljuil. Za dolenjsko in
mirensko elezniko progo, kjer je sovraniku povzroil obutne zastoje in
kodo, je zdaj prila na vrsto koevska. Ta je bila njegova stara znanka
e iz mesecev pred roko fazo velike italijanske ofenzive poleti 1942. Takrat
jo je v estih tednih kar sedemkrat uspeno napadel na odseku od Ribnice
proti Grosupljemu, zdaj pa se je odloil, da jo zdela med Ribnico in Staro
cerkvijo.
V asu kapitulacije Italije je ta odsek eleznike proge imel izredno ve
lik pomen. Na njegovo normalno prepustno mo in sposobnost rednega
obratovanja je namre raunala tako koevska posadka kakor del motva
divizije Lombardia iz Bele krajine, skupaj 5 do 6 tiso vojakov. V sako res
no oviranje prometa na njej je sovraniku lahko povzroilo hudo zapreko
pri odvozu motva in materiala.
Po prihodu v Vrbovec j e komandant odreda Alojz Hostnik doloil glav
nega minerja in mu odredil naloge na koevski elezniki progi. To je bil
Pavel Korelc, ki je moral takoj pripraviti prvi napad na vlak. Razbreme
njen vseh drugih dolnosti, je el najprej iskat osebni stik z zanesljivimi e
lezniarji, da bi na podlagi njihovih informacij doloil as, kraj in nain
akcije.44
elezniarji iz Koevja sicer niso imeli svojega odbora OF kakor v Ljub
ljani ali Novem mestu, a so bili dobro povezani ter delovni v mestnih in
vakih frontnih organizacijah, v katerih so opravljali veinoma kurirsko ali
obveevalno slubo.46 Korelc je takoj dobil stik z njimi. Povedali so mu
veljavni vozni red in opisali reim, kakren se uporablja na vlakih med pre
vozom. Zmenili so se tudi, da mu bodo kmalu priskrbeli e podatke o iz
rednih vlakih, ki so takrat prevaali le vojatvo in vojaki material.
Po dobljenih podatkih je bil opravljen ogled in doloen teren za akcijo.
To je bil prostor med postajama Stara cerkev in Lipovec, eprav je ta odsek
eleznike proge, dolg 6,5 km, varovalo ve kot 100 italijanskih vojakov,
nastanjenih v petih bunkerjih. Za ta odsek se je miner odloil zaradi ve
jega tevila prepustov pod elezniko progo in dobrega pristopa do rye. Ko
nec avgusta je namre e tisti del poletja, ko se na Rini in movirnatem
terenu zane z nojo kmalu delati megla, ki se spusti tudi na elezniko pro
go, in to mnogokrat hudo zgoena.
V noi na 27. avgust 1943 so se miner, njegov pomonik in zaitni vod
odpravili v akcijo. Iz Vrbovca in mimo Mako so pritajeno prili do elez
nike proge med postajo Lipovec in vasjo Koblarji, natanko nasproti bun
kerja, v katerem je delo 18 italijanskih vojakov. Pod zaito megle so v ra
nih jutranjih urah spretno vloili pod tranico mino na pritisk in akali na

prvi vlak. Nanj so v primerni oddaljenosti akali tudi odredovi borci. Dru
go zvemo iz poroila karabinjerske ete v Koevju. Njen poveljnik je v
njem zapisal, da so partizanski elementi 27. avgusta 1943 ob 6.30 z mino raz
strelili eleznike tranice pri km 41, v bliini Lipovca. Zaradi tega se je
vlak 9312/1 iztiril in so bili pri tem pokodovani dve lokomotivi in tirje va
goni. Progo so zaeli takoj popravljati, lovekih izgub ni bilo.46 Uspela od
redova akcija je povzroila 34 ur zastoja v prometu.
Vzpodbujen s takim uspehom je odredov miner Pavel Korelc s svojim
pomonikom zael pripravljati naslednjo akcijo. tab je menil, da bi se zdaj
odred lahko lotil tudi vojakega transporta. Ko so kmalu nato elezniarji
poslali obvestilo, da odpelje 1. septembra zjutraj iz Koevja proti Ljubljani
vlak z vojatvom in topovi, je namero taba to e pospeilo. eprav so se
partizani izogibali ponavljanja napadov na sovranika v zaporedju in na is
tem mestu, je vasih prav takna odloitev lahko zagotovila uspeh. S tem
je to pot raunal tudi odred.
Korelc je predvidel onesposobitev eleznike proge pri Koblarjih, tam,
kjer pod njo pritee Rina v movirje Mrtvice in tee dalje, proti Slovenski
vasi. Nartovano je bilo, da miner razstreli elezniki most v trenutku, ko
bo ezenj zapeljal vojaki vlak, in ga tako zaustavi. Potem bo okrepljena 2.
eta pod vodstvom namestnika komandanta odreda Vinka Robka izvrila
naskok na transport.
Skoraj po isti poti kakor pet dni prej so v noi na 1. september 1943 li
borci odreda spet nad koevsko elezniko progo in v gosti megli pravoas-

Po napadu minerjev Zapadnodolenjskega odreda na koevsko elezniko progo pri Koblarjih,

1. septembra 1943

308

no prili na poloaj. Miner s svojim pomonikom pa se ni mogel pribliati

cilju, ker sta imela pomanjkljivo informacijo o nainu straenja mostu, ki
sta ga nameravala uniiti. Raunala sta s tem, da ga straa nadzoruje samo
med obhodom proge, zdaj pa je na njem bila vso no stalna skupina voja
kov. Ta previdnostni ukrep so Italijani vpeljali po miniranju proge 27.
avgusta 1943 pri Lipovcu.
Ker je prvotno zamiljeni nain akcije tako odpadel, je bilo treba n^jti
boljega. Ponudil seje v zadnjem hipu, ko je vlak okrog pol sedmih zjutraj
e odpeljal iz Koevja proti Ljubljani. Prav takrat se je megla zgostila na
vidljivost komaj nek^j metrov, zato je vlak od Stare cerkve naprej s piskom
opozarjal strae na svoj prihod. To je veljalo tudi za motvo na mostiku pri
Koblarjih, ki se je zato moralo za nekaj trenutkov odmakniti z eleznike
proge. Cas, kije ostal e do prihoda lokomotive na most, pa sta minerja iz
koristila in pod njegov obok postavila mino na poteg. Nato sta stekla nazaj
k svojim in Pavel Korelc je pri tem odmotaval potezno ico.
Okrog 6.40 je mimo Koblarjev z dvema strojema vozil potniki vlak
9312, odpremljen iz Koevja kot predhodnica vojakega transporta. Poleg
civilistov seje v dveh vagonih peljalo tudi motvo strelske ete 1. bataljona
52. pehotnega polka. Ko j e prva lokomotiva zapeljala na most, je miner Ko
relc potegnil ico in sproil detonator. Mona eksplozija je popolnoma raz
ruila most in raztrgala elezniko progo na njem, tako da sta se oba vlena
stroja zvalila v movirje, est vagonov pa se je iztirilo.
Kratek as nato seje zaelo divje streljanje vojatva iz vagonov in stra
iz bunkerjev ob elezniki progi. Odredova eta je takoj ostro odgovorila
nanj. Oba minerja, ki e nista prila do soborcev, sta se zdaj znala v na
vzkrinem ognju. Vtem so se iz vagonov zauli tudi klici in vpitje civilnih
potnikov. Zaradi izredno slabe vidljivosti na terenu in da rei minerja, se
je komandir odredove skupine odloil, da vlaka ne naskoi. Kmalu je bilo
sliati streljanje Italijanov tudi iz transporta, ki je prihajal na pomo, ter
skupine belogardistov iz Stare cerkve.47 Takrat pa je Vinko Robek ukazal
prekinitev ognja in odhod s poloaja. Vsi odredovi borci so se brez izgub
in pokodb e dopoldne vrnili v Vrbovec.
V
eksploziji sta bila ubita en italijanski vojak in kurja lokomotive, ra
njenih pa je bilo 8 vojakov in 7 civilnih oseb.48
eprav je eta odstopila od prvotne zamisli napada na transportni vlak,
je bil uspeh akcije popoln. Porueni most in raztrgana eleznika proga ter
razbitine vlaka na njej so zadrevali promet dragocenih 72 ur. e ez nekaj
dni seje pokazalo, daje prav zaradi tega odredovega nastopa ostalo ob ka
pitulaciji Italije na tem prostoru veliko opreme koevskega garnizona. To
pa je bil pravzaprav osnovni namen akcije.
Glede na svoj pomen se je ta akcija uvrstila med najuspeneja bojna
dejanja odreda in je bila zadnja v vrsti njegovih uspenih napadov na e
leznike proge.

309

Ponovno sreanje s plavogardisti

Teden, ki je e ostal do kapitulacije Italije, je odred izpolnil z ve akci

jami, od katerih sta bili zlasti pomembni okrepitev et z novimi borci in na
pad na oddelek centralnega etniko-plavogardistinega odreda.
Prvega septembra 1943 popoldne seje intendant odredove 1. ete Rudi
Redek odpeljal z desetimi borci na rekvizicijo h koevskemu Nemcu v Kli
njo vas. Tam se jim je kar takoj prikljuil mladinec iz Koevja, ki je priel
na zvezo z obveevalcem in se ni ve hotel vrniti domov. Medtem so borci
nabrali pet glav ivine in nekaj ivea ter po isti poti krenili nazaj. Okoli
polnoi so se v vasi Mala gora ustavili h krajemu poitku. Zaradi nepre
vidnega priiganja ognja pa jih je z opazovalnice na Fridrihtajnu nad Ko
evjem odkril sovranik in jih.zael obstreljevati s topovskimi granatami.
Pri tem je bil ranjen intendant, k vozu privezana ivina pa se je splaila, se
strgala in v diru brez gonjaa prila v Polom.49
Verjetno je bilo 4. septembra, ko je komandant odreda Alojz Hostnik
poslal 1. eto s komandirjem Francem Kotarjem ponovno nad vire, to
pot v vznemirjevalno akcijo. Borci so okoli 23. ure zasedli ve mest okrog
bele postojanke in nanjo odprli moan ogenj. Po enournem obstreljevanju
se je eta umaknila in zgodaj zjutraj naslednjega dne brez izgub vrnila v
tabor.50
Razgibano vojako dejavnost odreda je v dneh pred kapitulacijo Italije
spremljalo tudi zavzeto pridobivanje novih partizanov, pri emer so ga e
posebej spodbujale smernice glavnega taba Slovenije. Koje priel na ope
racijski prostor juno od Krke, kjer so suhokranjske vasi veino svojih fan
tov in mo e poslale v belo gardo, je moral iti po novince v bolj oddaljene
predele. Patrulje in oddelki s to nalogo so odli v Belo krajino, k Dolenj
skim Toplicam in v vasi pod Travno goro. Tako je odred v dobrih treh ted
nih pridobil okrog 85 novih borcev.
Najprej je prila 16-lanska skupina iz doline Kolpe in z njo trije iz Osil
nice, drugi pa iz Bosljive loke. Dom so zapustili 27. julya, bili okoli 18 dni
pri bolniki eti na Strunici, 17 km juno od Koevja, in priblino po treh
tednih dospeli do Starih ag. Z odredovo patruljo so nadaljevali pot do Po
loma in bili okoli 20. avgusta razporejeni, najve v odredovo 1. eto. To so
bili delavci in hrabri fantje, ki so se vojako in politino kmalu izkazali, e
zlasti pa kot dobri tovarii.
Dne 23. avgusta so odredovci pripeljali v svoje vrste tudi dva novinca,
delavca iz tovarne Tekstilana iz Koevja.5
Za dotlej najveji dotok pa so poskrbeli politini aktivisti iz zahodnega
dela Bele krajine. Od Ruetne vasi do Dobli in v nekaterih vaseh doline
ob reki Kolpi je bilo med 25. in 28. avgustom mobiliziranih 55 za oro
je sposobnih mokih.52 Drugega septembra jih je prek koevskih vasi in
gozdov el z enim vodom odredove 2. ete prevzet namestnik komandanta
Vinko Robek. Dobil jih je na Mavrlenu in se z njimi ez teden dni po isti
poti vrnil v Suho krtino.

310

Tone Sladi, borec 2. ete

Uspeen je bil tudi vod odredove 1. ete, ki gaje 7. septembra zveer

peljal vodnik Joe Grabljevec-Novi proti Ribnici. e v jutranjem mraku
naslednjega dne je priel v bliino vasi Bukovica in tam ostal do veera. Po
tem je obiskal tevec, Dane, Zadolje in Blata. S pomojo tamkajnjih te
renskih delavcev je zbral deset novincev. Ko so se naslednji dan vraali,
so blizu Rakitnice zvedeli, daje Italy a poloila oroje; z novinci so se med
Strmcem in Jasnico usmerili proti Koevju.53
Omenili smo e, daje sredi avgusta odel odred plavogardistov z Oto
ca prek Suhe krajine na Koevsko. Tri dni potem, ko gaje 31. avgusta pri
Ortneku napadla Tomieva brigada, se je centralni etniko-plavogardistini odred pod vodstvom majorja Danila Koprivice naselil v Graricah.
Svoje tiri bataljone in tab je razporedil v gozdarski hii in Tschinkljevi
(inkljevi) gostilni. Posadka se je zaela takoj utrjevati in 5. septembra je
obveevalec erceijeve brigade natel okoli rye 6 straarskih mest, 4 mitraljeka gnezda in en poloaj za minomet. Odred plavogardistov je tel ok
rog 200 oboroenih z mavzericami, strojnicami in minometi. V tej postojan
ki so nameravali priakati prihod tako imenovane slovenske narodne
vlade in veliki etniki korpus, ki naj bi e bil na poti iz Like in s Korduna
proti Sloveniji.54
Zapadnodolenjski odred, ki se je s etniki nazadnje sreal konec julija
1943 na Stanu pod Debencem, je kmalu zvedel za njihov prihod v Grarice.
Ker ga je bil glavni tab doloil v hajko proti plavogardistom,56 je v noi
na 6. september poslal bojno skupino 1. ete h Graricam na ogledovanje.
Med ocenjevanjem poloaja in utijenosti plave postojanke so se borci
nasledili dan premaknili v smeri Jelendola ter pri Pajniu nad cesto po

311

stavili zasedo. Kmalu popoldne je vanjo zael cel bataljon etnikov, ki je

spremljal msgorja Karla Novaka, ko je zapual Grarice. Kratek in oster
nastop strelcev odreda je kolono na cesti pretrgal. Njen prednji del, v ka
terem je bil tudi glavni komandant s spremstvom, je pospeeno nadaljeval
pot proti Dolenji vasi, drugi pa so z nekaj ranjenci beali nazaj v posto
janko.56
Ker je sovranikova pobonica e med spopadom krenila za poloaje
odredove zasede, so se borci odreda premaknili vije v gozd in tam preno
ili. Naslednji dan so spet li v zasedo in v njej ostali do popoldne, vendar
niso prili v stik s sovranikom. Popoldne pa seje skupina odredovih bor
cev razdelila: n del seje s komandirjem Francem Kotarjem vrnil v Vrbo
vec, drugi pa so z vodnikom Joetom Grabljevcem, kot je e omenjeno, od
li v smeri kote 665, severno od Graric. Slednjim seje pri agi Jelendol zo
pet ponudila prilonost za akcijo.
Se za dne so se v smeri Rakitnice peljali svojci nekaterih plavogardistov
iz postojanke v Graricah v spremstvu oboroenega oddelka. Z njimi so bili
tudi komandant Koprivica, njegov namestnik Milan Kranjc in zloglasni
kurat Tone inkar. Odredovci sojih obsuli z ognjem iz puk in strojnice ter
razbili kolono, podobno kot prejnji dan. Plavogardisti so se upirali le to
liko, da so svojci in poveljniki lahko zapustili prizorie napada.
Tudi borci se niso poutili dovolj mone, da bi sprejeli veji spopad, zato
so se hitro umaknili in skrivoma nadaljevali pot v smeri Ribnice. Skupina
vodnika Grabljevca-Novija ni imela izgub, o sovranikovih izgubah pa ni
zanesljivih podatkov.
Tema dvema akcijama oddelka Zapadnodolenjskega odreda je sledil
napad erceijeve brigade na odred plave garde v Graricah, ki je bil pri
tem popolnoma unien.
Zarana 8. septembra 1943 so bataljoni erceijeve, Tomieve in Grad
nikove brigade sklenili obro okoli Graric. Neposreden napad na to plavogardistino postojanko so zaeli erceijevci. e isti dan so vdrli v vas, za
sedli veino praznih hi in zaeli oblegati utrjene objekte. Sovranikova
posadka seje upirala vse do 10. septembra popoldne. Takrat je komandant
odreda Alojz Hostnik-Jovo pripeljal iz Koevske Reke dva poljska topa in
tako okrepil partizanski napad s tekim orojem.
Kmalu nato so plavogardisti v Graricah poloili oroje brez pogojev. V
zavzetih Graricah seje vdalo 171 plavogardistov, 11 je bilo mrtvih in 17
ranjenih. Med sledryimi je bil njihov komandant major Danilo Koprivica,
med zajetimi pa tudi njegov namestnik in bivi poveljnik zloglasnega la
nega tajerskega bataljona poronik Milan Kranjc.
Izgube ercerjeve brigade so znaale 11 mrtvih in 18 ranjenih. V sov
ranikovi postojanki je ercerjeva brigada zaplenila pet lahkih minometov,
4 teke in 30 lahkih strojnic, 3 brzostrelke, 300 mavzeric, 100 drugih puk,
veliko streliva, hrane in razne vojake opreme.57
In k^j je treba e povedati o etah Zapadnodolenjskega odreda na zadnji
dan italijanske okupacije Slovenije?

312

Mono okrepljene z novinci, ki jih je bilo za dobro tretjino vseh v od

redu, so 8. septembra 1943 tele skupaj okrog 235 borcev in bork. Sestava
taba odreda je bila e vedno taka, kot jo je v drugi polovici aprila 1943 do
loilo glavno poveljstvo NOV in PO Slovenije. Tudi v etah ni bilo od aprila
dalje sprememb, razen v 1. eti, ko jo je v drugi polovici avgusta njen po
litini komisar Franc Igliar-Branko zapustil, ker je odel v brigado; na nje
govo mesto pa je priel Ignac Ferfila-Nace. Pa pa so bili v asu od maja
do julija imenovani po etah namestniki komandirjev in pomoniki poli
tinih komisarjev; tako sta postala v 1. eti namestnik komandirja in po
monik politinega komisarja Stane Mahne-Joe in Ignac Ferfila, v 2. eti
Franc Kukman in Branko Radulovi, v 3. eti pa Stane Marolt in Ferdo
Drenik. Ob razporeditvi Ignaca Ferfile za politinega komisarja 1. ete je
bil za njegovega pomonika imenovan Velimir Kraevec-Igor. Ker je tak
rat tevilo lanov in kandidatov KP in SKOJ e mono naraslo, so pomo
niki politinih komisarjev skrbeli in odgovarjali predvsem za delo in
nadaljnjo krepitev partijske organizacije.
Deveti september 1943 so odredove ete priakale razporejene in zapo
slene takole: 1. in 3. eta sta bili ob tabu odreda v Vrbovcu nad Polomom,
z nalogami v Ribniki dolini in v okolici Koevja; del 2. ete med Smuko
in Starim logom, na prekopavanju ceste Jama-Kle-Koevje in potov, ki
peljejo na Koevski Rog, njen drugi del, z novinci, pa je bil na poti iz Bele
krajine.

VIRI

' NOV na Slovenskem, str. 482.

Prav tam, str. 1046 in 1047.
Navodilo glavnega taba z dne 14. julija 1943 tabu tegerske operativne cone, Zbornik
VI-6-40.
4 Ukaz poveljstva pehotne divizie Cacciatori delle Alpi z dne 3. julija 1943 podrejenim eno
tam, Zbornik VI-6-134.
5 Poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 14. avgusta 1943 tabu 2. armade, Zbornik VI6-171.
6 Poroilo odseka za propagando in statistiko glavnega taba z dne 28. avgusta 1943, Zbornik
VI-6-64.
7 Poroilo taba 11. armadnega korpusa z dne 13. julija 1943, Zbornik VI-6-141.
8 Poroilo odseka za propagando in statistiko glavnega taba z dne 28. avgusta 1943, Zbornik
VI-6-64; prispevek: Vinko Robek.
9 Prispevek: Lojze Leni.
10 Zoran Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 476; v nadaljnjem: Hudales, Obina Trebnje
v NOB.
11 NOV na Slovenskem, str. 487.
12 Prispevek: Alojz Bele-Tiko in Lojze Leni.
13 Prispevek: Pavel Korelc in Vinko Robek.
'4 Ivan Ferle: Oris delne poti brigade Toneta Tomia, str. 35.
15 Nezgode na eleznici, A IZDG F 529.
16 Milan Guek, erceijeva brigada, str. 269.
'7 Poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 26. julija 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
Zbornik VI-6-152.
2
3

313

18

Lado A m b ro i - N o v lj a n. Gubeva brigada, str. 269.

Prispevek: Vinko Robek in Lojze Leni.
Ustna izjava: Nace Majcen.
2' Prispevek: Vinko Stari; ustna izjava: Franc Kume-Stamenko.
22 Prispevek: Lojze Leni.
23 OO OF Novo mesto z dne 2. avgusta 1943 izvrnemu odboru Osvobodilne fronte, AIZDG
F 435/1; Izvrni odbor Osvobodilne fronte agitacijska komisa, O plavogardistinem narodnem iz
dajstvu, dokument III, arhiv Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, t. 127/11.
24 Prispevek: Janez Perovek-Pelko; A IZDG F 47/1.
25 Hudales, Obina Trebnje v NOB, str. 460 do 462.
26 Poroilo poveljstva divizije Isonzo z dne 2. avgusta 1943 tabu 11. armadnega korpusa,
Zbornik VI-6-161; prispevek: Aleksander Ravnikar in Stane Mahne.
27 Pregled z dne 1. septembra 1943 tevilnega stanja in oboroitve enot NOV in PO Slove
nce na dan 1. avgusta 1943, Zbornik VI-6-66.
28 NOV na Slovenskem, str. 496.
29 Zbornik VI-6-62, priloga na str. 399.
30 Prispevek: Lojze Leni.
3*' Prispevek: Luigi Monfardini, Pavel Korelc in Alojz Bele-Tiko.
32 Hudales, Obina Trebnje v NOB,'str. 480.
33 Prispevek: Anton timec-Tonek.
34 Prav tam.
36 Poroilo poveljstva divizie Cacciatori delle Alpi z dne 15. avgusta 1943 tabu 11. armad
nega korpusa, Zbornik VI-6-172.
36 Franek Ssge, Belogardizem, druga izdaja, str. 597.
37 Prispevek: Dolenjski muzej. Novo mesto.
38 Prispevek: Alojz Bele-Tiko.
38 Prispevek: Pavel Korelc.
40 Prispevek: Ivan Majcen-Jovo in Lojze Leni.
41 Prispevek: Rudi Redek.
42 Ustni vir: Nace Majcen.
43 Lado Ambroi-Novijan, Cankaijeva brigada, str. 236.
44 Prispevek: Pavel Korelc.
46 Alenka Vidovi-Miklavi, Slovenski elezniaiji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski
po krtini 1941-1943, str. 153.
46 Poroilo karabinjerske ete v Koevju z dne 27. avgusta 1943, Zbornik VI-6-190.
47 Prispevek: Vinko Robek.
48 Poroilo poveljstva divizije Cacciatori delle Alpi z dne 1. septembra 1943 tabu 11. ar
madnega korpusa, Zbornik VI-6-196.
49 Prispevek: Rudi Redek.
50 Prispevek: Anton timec-Tonek; avtor po spominu.
61 Ustni vir: Duan Marinek.
52 Radko Poli, Belokranjski odred, str. 439; prispevek: Lojze Leni.
53 Prispevek: Anton Zobec.
54 Miku, Pregled zgodovine NOB-II, str. 355; Milan Guek, erceijeva brigada, str. 320-324,
v nadaljnjem: Guek, erceijeva brigada.
55 Poroilo glavnega taba z dne 28. avgusta 1943 vrhovnemu tabu, Zbornik VI-6-62.
56 Guek, erceijeva brigada, str. 325; prispevek Anton timec-Tonek.
57 NOV na Slovenskem, str. 519; Guek, erceijeva brigada, str. 319-339.
19
20

314

Konec italijanske okupacije

Za vdajo svojih oboroenih sil so Italijani zvedeli ele 8. septembra 1943

zveer, ko je bila e splono objavljena. Vest o brezpogojni vdaji so itali
janski vojaki sprejeli s preseneenjem, veina pa tudi z navduenjem, da
je vojne konec. Pri vseh je bila oitna elja po hitri in varni vrnitvi v do
movino, pri kraljevih vojakih pa e strah pred Nemci, ki da jih bodo imeli
za izdajalce. Nasproti temu pa se je premagani okupator lahko takoj in na
mnogih primerih preprial o visoki stopnji humanosti slovenskega love
ka, e zlasti njegove partizanske vojske.
Osvobodilno gibanje na Slovenskem, ki seje e ve tednov pripravljalo
na trenutek, ko bo Italija poloila oroje, je e v noi na 9. september prek
svojih osrednjih organov zaelo izdajati navodila za razoroitev italijanske
vojske in bele garde ter za mobilizacijo v osvobodilne enote. V priakova
nju vdora nemke vojske je bilo treba proti njej takoj organizirati vseobi
odpor.*
Ob kapitulaciji Italije je bila na Dolenjskem najmoneja okupacijska
enota divizija Isonzo z okrog 13 500 mo, medtem ko je Koevje z njegovo
veliko okolico pokrivala faistina grupacija XXI Aprile, ki je tela pri
blino 4000 vojakov. Poleg italijanske vojske se je, ob njenem razpadu,
zbralo samo v Novem mestu in uemberku okrog 1500 belogardistov, v
Graricah pa je bilo utijenih e 200 plavogardistov.
Ker je bilo priakovati, da se bo veina Italijanov skuala prek Koev
ske prebiti proti domu, je glavni tab Slovenije tja usmeril del 14. divizije,
raunal pa je tudi z Zapadnodolenjskim odredom, kije e bil tam. Bataljoni
brigad 14. divizije so bili tudi pri Ljubljani, Novem mestu in rnomlju. Petnagsta divizija je z Gubevo, Cankaijevo in landrovo brigado operirala od
Novega mesta proti Grosupljemu in po Mirenski dolini. Vzhodnodolenjski
odred je bil v Beli krajini, samostojen Levstikov bataljon pa v predelu Do
lenjske Toplice-Dvor na Krki.1
Polom Italije sta belogardistina in plavogardistina vojska poskuali
izkoristiti za prevzem oblasti, toda Italijane so pri tem zadrali odloni in
hitri nastopi partizanske vojske, marsikje celo sami terenski politini de
lavci. Tudi ko so Italijani e privolili v pogajanja s partizani in OF, so z iz*
Nemci so prili na italijansko zasedbeno ozemlje e 26. avgusta 1943. Okrepljena 71. pehot
na divizija je tega dne opoldne prila iz entvida nad Ljubijano in rnu v Ljubljano, kjer je pu
stila polk planinskih lovcev, z drugimi oddelki pa nadaljevala pohod do Rakeka.

315

roitvijo oroja in drugega vojakega materiala hudo zavlaevali. Na strani

zmagovalca sta bili potrebni previdnost in potrpeljivost, da seje tudi v za
ostrenih primerih vse mimo uredilo. Kjer pa se Italijani niso pustili razoro
iti, je prilo do boja, kot na primer pred Dolenjo vasjo pri Ribnici.

Ob kapitulaciji Italije v Koevju

V tistih dneh je bilo Koevje kraj, ki so ga kolone italijanske vojske, od

hajajoe iz Dolenjske in Bele krajine proti domovini, elele najprej dosei.
Brez sprotnih obvestil o razmerah in ob skromni oskrbljenosti sije vojatvo
propadajoega imperija izbralo pot, ki naj ga po najkraji poti in sa
motnih predelih imprej pripelje do Italije. Takna pot je iz Koevja vodila
prek Koevske Reke, Borovca, abra, Loke doline ter naprej pod Snenik
in na Primorsko.
To smer je sprejela veina italijanskih posadk notranjskih in obkolpskih
postojank, pa tudi bataljoni, ki so prili iz Hrvake. Tako seje odloila tudi
vsa divizija Isonzo. Neksy se jih je sicer napotilo proti Reki, veina pa je
od tega kmalu odstopila zaradi navzonosti Nemcev v tej coni in se umi
kala po cesti Cabar-Babno polje-Leskova dolina-Italija. Med tistimi, ki si
niso izbrali pot skozi Notranjsko na Primorsko, je bilo tudi vojatvo koev
skega garnizona in okolikih postojank. O tem e na drugem mestu.
V Koevju so za kapitulacijo Italije zvedeli v gostilni Edvarda Plenarja;
vest je prinesel ondotni karabinjer in jo takoj po objavi v radiu zaupal do-

Koevska Reka

316

mainu. Nekaj sodelavcev OF, med njimi tudi predsednik rajonskega od

bora za Koevje dr. Anton Hoevar, ki je takrat bil v lokalu, so bili o tem
takoj obveeni. Medtem so Italijani brez vznemiijenja pili do policijske
ure in e vse do naslednjega jutra normalno opravljali svoje vojake dol
nosti.
Koje zvedel za kapitulacijo Italije, je dr. Anton Hoevar takoj, e isti ve
er sklical sejo odbora OF. Sestanek je bil v Kajfeevi vili, kjer je imela se
de italijanska gospodarska druba SAICI (Societ Anonima Italiana di Celulosa) in se gaje udeleilo 11 lanov, med njimi dva mladinca. Dnevni red
je obsegal razpravo in dogovor o prevzemu oblasti, razoroitvi tujega vo
jatva in mobilizaciji v NOV. Med drugim je bilo sklenjeno, da lan odbora,
podpolkovnik Vlado Vodopivec naslednji dan dopoldne predloi italijan
ski komandi zahtevo o vdaji ter poskrbi za zaplembo oroja, prevzem vo
jakega materiala in javno varnost.2
ele okrog 5. ure zjutraj 9. septembra 1943 so Italijani ukinili patrulje in
se kmalu nato zaeli pripravljati na odhod. Takrat seje v mesto e stekalo
njihovo vojatvo iz veine postojank, ki so imele komande v Koevju. Ne
katere oddaljeneje postojanke so medtem e razoroevali najbliji terenski
politini delavci ali pa celo samo simpatizerji OF. Tako je npr. v dolini Kol
pe dosegel sekretar mladine in komiteja SKOJ za rajon Koevska Reka,
domain Anton Skvara, da mu je komandant faistine posadke v Bosljivi loki ob Kolpi e dopoldne 9. septembra izroil kljue skladia za
oroje in strelivo ter drugo vojako opremo in tudi hrano. Izroili so mu tudi
oroje posadke, le oficirji so zadrali pitole. Potem je vojatvo te faistine
postojanke krenilo proti Osilnici.
Med zaskrbljenimi privrenci okupatorja, ki so e zjutraj prili v Koev
je, je bilo vseh 20 belogardistov iz postojanke v Stari cerkvi. Njihov vodja
Danilo Havelka je na italijanski komandi prosil, naj jim izroajo oblast nad
mestom. Ker pa jih je bilo premalo, so jim Italijani prepustili le skladie
oroja in streliva. Temu so se takoj uprli civilisti, navalili na skladia in jih
zavzeli, belogardiste pa nagnali. Pri tem je bila aktivna zlasti mladina.
Prav takrat se je na italijanski komandi mudil odposlanec odbora OF
Vlado Vodopivec in zahteval izroitev vsega vojakega materiala, v prvi
vrsti oroja. Ker je italijanski poveljnik medtem dobil obvestilo, daje mno
ica zavzela skladia, ni mogel ve odloiti drugae, eprav svojemu
motvu ni ukazal poloiti oroja.
Poleg vojatva, ki je pripadalo koevskemu garnizonu in je bilo iz ses
tave bojne skupine rnih srajc XXI Aprile, se je v tistem dopoldnevu e
zbralo v Koevju tudi motvo posadk iz Koprivnika in Mlake, Koevske
Reke, Morave, Stalcerjev, Kostela, Gotenice, Mozlja in Vimolja. To so bili
faisti 85., 4. planinskega in 2. bataljona omenjene grupacije.3
e pred poldnem je general Cesaretti, kije sicer poveljeval diviziji Ma
cerata, sestavil iz grupacije rnih srajc XXI Aprile kolono z ve kot dva
tiso faisti ter s tanki in oklepnimi avtomobili na elu odrinil proti Ribnici.
Z vsem tem vojatvom se ni namenil po najkraji poti proti Italiji, temve
na sever, v priakovanju, da pride do Nemcev. Z okupatorjevo vojsko so

317

odli tudi nekateri domai podrepniki z druinami vred, izdajalci, njiho

ve prilenice in seveda vseh 20 belogardistov iz Stare cerkve.
V
Dolenji vasi pri Ribnici je e tega dne prilo med kolono, ki je pod
vodstvom generala Cesarettija zapustila Koevje, ter Tomievo in Grad
nikovo brigado do hudih bojev, ki so se konali naslednji dan dopoldne s
porazom in popolno razoroitvijo motva iz bojne skupine rnih srajc XXI
Aprile.
Koevje je bilo v rokah OF. Mesto sta prevzela veliko navduenje in de
lovna vnema, vsi bi radi prispevali k uveljavljanju prostosti, kije zavladala
ob odhodu okupatorja. Ko seje 9. september 1943 e prevesil v popoldne,
je mesto e posebej zaivelo: priakovalo je prihod prvih partizanov.

Zadnjih est dni Zapadnodolenjskega odreda

V dneh, ki so sledili kapitulaciji Italije, so morali slovenski partizani v

kar njy kraj em asu razoroiti italijansko vojsko na umiku, pospraviti in
zaititi ves vojni plen, mobilizirati in vkljuevati novince, obraunati z be
logardisti, ki se niso hoteli vdati, in se pripraviti na vdor nemkega okupa
torja. Obenem je bilo treba vsako partizansko enoto dvigniti na vijo stop
njo oboroenosti in organiziranosti, kot je narekoval as, ki je prihajal.
Da zvemo, kako je Zapadnodolenjski odred v dneh od 9. do 14. septem
bra izpolnil svoje naloge in kaj seje pomembnega takrat ob njem dogajalo,
je snov tega oddelka zaradi bolje preglednosti razdeljena takole: uvodoma
je predstavljen prihod odreda v Koevje; temu sledi oris prehoda sovra
nikovih enot skozi Koevje in njemu naj blije kraje, nato pa je opisano do
gajanje z odredom, dokler ni bil preimenovan v 9. brigado 18. divizije NOV
in PO Jugoslavije.
Devetega septembra 1943 zarana je nekaj borcev in obveevalcev od
reda stikalo okoli italijanskih bunkerjev blizu Stare cerkve. Iz Koevja sta
prihajala nenavaden hrup in streljanje, kar je opozarjalo, da se tam dogaja
nekaj nevsakdanjega. Ker sami niso ugotovili niesar, so poiskali stik z za
upnimi domaini in od r\jih zvedeli, da okupatorjeva vojska v Koevju od
laga oroje in se pripravlja na odhod. Obenem sojih opozorili na nevarnost
bele garde, ki da hoe zdaj prevzeti oblast, zato naj o tem hitro obvestijo
najblijo partizansko enoto, da takoj pride in mesto zasede. Ker ni bilo ve
kaj dvomiti, je odredov obveevalec Vincenc Strajnar-Vene pohitel v
svoj tab z novico, da okupatorjeva vojska zapua Koevje. Tako so tega
dne okrog 9. ure dopoldne odredovi borci zvedeli, daje Italija kapitulirala.
V naglici urejena in z navduenjem je odredova 3. eta kmalu po 10. uri
e korakala proti Koevju, da ga zasede. Pri Stari cerkvi je najprej naletela
na spuene vojake konje, nek^j pozneje pa na manji oddelek italijanske
vojske, ki se je bil napotil v smeri Ribnice. Brez odlaanja in ne da bi se
nasprotnik upiral, gaje zaela razoroevati in s tem opravila okoli 15. ure.

318

Potem seje uredila in strumno prikorakala v mesto, kjer ji je navdueno

prebivalstvo pripravilo veliasten sprejem. Bila je prva in meanom e
znana partizanska enota, ki jo je svobodno Koevje sprejemalo v teh po
membnih trenutkih.
Takoj po odhodu 3. ete je komandant odreda Alojz Hostnik-Jovo po
slal k 2. eti, ki seje zadrevala pri Starem Logu, kuriija z novico o kapi
tulaciji Italije in z naroilom, naj eta ostane tam in zane razoroevati ita
lijansko vojsko. Nato je s tabom in delom 1. ete odel v Koevje, medtem
ko je drugi del te ete, kakor e omenjeno, imel vodnik Joe GrabljevecNovi pri Ribnici. e preden pa je komandantov kurir dosegel enoto pri Sta
rem Logu, ob kateri je takrat bil tudi politini komisar odreda Nace Majcen-Taras, je slednjega o dogodku e obvestil politini komisar glavnega
taba Slovenije Boris Kraigher-Janez.4 Politini komisar Nace Majcen je
takoj nato odel proti Koevju.
Kmalu po prihodu taba odreda v Koevje je bila tam seja politinih or
ganizacij, ki ji je kot predstavnik NOV prisostvoval tudi komandant Alojz
Hostnik. V zapisniku seje je reeno, da so popoldne prili v mesto borci
NOV in PO ter da sojih prebivalci sprejeli z zastavami, cvetjem in vzkliki
ter s prepevanjem himne. Takrat je med prebivalstvom e minilo vznemir
jenje, ki gaje dopoldne povzroilo streljanje pri skladiu oroja v mestu,
ker so belogardisti hoteli razgnati civiliste, ki so se tam zbrali.5
Zaradi novice, daje okrog poldne prelo Kolpo okrog 200 etnikov, na
merjenih proti Koevju, so vpeljali posebne zavarovalne ukrepe. V juno
smer so tovornjaki in motoma kolesa odpeljala tudi ve bojnih skupin,
prav tako so na teren odli obveevalci. Ko pa seje izkazalo, da sporoilo
ni resnino, so se patrulje vrnile; toda varnostni ukrepi so kljub temu ostali.
Odredovci so dobili prostor v osnovni oli, tab se je naselil v vili dr.
Hansa Kraulanta, prvo veerjo za vse borce pa je pripravila gostilna laj
mer. Takrat seje v 1. eto vrnil e vodnik Joe Grabljevec-Novi, kije pri
pekal novince iz Ribnike doline.
Po veerji so borci e brali Proglas, ki ga je tega dne popoldne objavil
okroni odbor OF za Koevje, natisnila pa tiskarna Urka. V njem je bilo
odrejeno, da zaradi kapitulacije Italije prevzema OF povsod oblast, narod
noosvobodilna vojska pa vso italijansko vojako opremo. Ukazana je bila
mobilizacija mokih od 16. do 50. leta in ensk od 16. do tiridesetega. Da
bi iz zbirnih krajev odpeljali vse, kar ni smelo priti v sovranikove roke, so
mobilizirali vsa prevozna sredstva. Vsi vojaki predmeti so postali last na
rodne vojske, povsod sta bila uveijavljena red in mir. O vsebini razglasa so
takoj in na iroko razpravljali vsi meani. Splona mobilizacija, delovna
obveznost in priakovani vpad Nemcev so bili dovolj resni in odgovorni
problemi.
Desetega septembra dopoldne so v Koevje prihajale manje skupine
italijanskih vojakov. Zveine so pripadali podeelskim posadkam, ki so uk
repale po lastni presoji ali z zamudo prile iskat svoja poveljstva. Med temi
so bili tudi e faisti grupacije XXI Aprile in italijanski oddelek iz Hinj,

319

ki seje prejnji dan izmaknil, da ga odredova 2. eta ni mogla razoroiti, da

nes pa temu ni uel.
Kmalu popoldne seje komandantu odreda Alojzu Hostniku javila 1. e
ta 3. bataljona Tomieve brigade, kije spremljala glavno italijansko kolo
no iz Bele krajine, in ga obvestila, da bodo Italijani prenoili v Mozlju.
Zarana 11. septembra, e ob treh zjutraj, je iz Mozlja krenila proti Li
voldu kolona z oddelki iz italijanske divizije Lombardia, v kateri je bilo
okrog 9750 italijanskih vojakov in 180 belogardistov. Na pot seje odpravila,
ne da bi bila o tem obvestila eto Tomieve brigade, kije e od rnomlja
nadzorovala njeno pot. Njen odhod so tomievci opazili ele takrat, ko je
e bila v premiku. Odpeljali so se za njo, jo dohiteli in od njenega vodje
polkovnika Fabia Beste zahtevali, naj vojakom ukae poloiti oroje. Ker
poziv ni zalegel, sta v navzonosti partizanske enote posredovala koman
dant odreda Alojz Hostnik in sekretar koevskega okronega komiteja
KPS Joe Kopitar-Gregor.
ele nato je en del vojatva med pohodom odlagal oroje. Tiste, ki so ga
e zadrali, sta v Koevski Reki razoroila 1. eta odreda in oddelek Tom
ieve brigade. Slednji je e pred nojo zapustil Koevsko Reko, odredovci
pa so tudi ponoi nadaljevali z razoroevanjem.
Medtem ko je skozi Koevsko Reko odhajalo v smeri abra vojatvo di
vizije Lombardia, seje tega dne, 11. septembra 1943, pod rokim pogor
jem pomikala proti Koevju kolona divizije Isonzo z okrog 13 500 vojaki.
V njej so bili 23. in 24. pehotni polk, 98. legija rnih srajc, 6. topniki polk,
oje poveljstvo divizije z generalom Guidom Ceruttijem, prate ter nekaj
manjih in posebnih divizijskih oddelkov.
Ko seje vsa ta mnoica vojatva, okornih vozil in ivine s teavo pomi
kala po ozki cesti iz Dvora na Krki proti Koevju, je prilo do pripetljaja,
ki se je na sreo dobro konal. e od La je v smeri pohoda kolone izsi
ljeval prednost italijanski vojski zaplenjeni osebni avto, v katerem seje pe
ljal Ivan Maek-Matija s spremstvom. Skupina faistov jih je pred Starim
Logom ustavila, avto zasegla, njih pa odpeijala h generalu Ceruttiju.
Po nakljuju je prav takrat priel politini komisar odreda Nace Majcen
v tab divizije Isonzo na pogajanje o razoroitvi. Ko je ugotovil, koga je
general zadral, seje takoj uspeno vkljuil v pogovor in dosegel, da so vse
tiri partizane izpustili. Ker pogajanje o razoroitvi divizije ni uspelo, je po
litini komisar Majcen pozval Ceruttija v Koevje. Obenem je odredovi 2.
eti, ki je bila pri Starem Logu, naroil, naj se premakne do Klea in Ita
lijane tam zadri, dokler ne poloijo oroja. Potem sta Ivan Maek in Nace
Majcen s spremstvom odla v Koevje.6
Pri nadaljevanju poti je divizijo Isonzo okrog 16. ure pri Kleu ustavila
odredova 2. eta in zahtevala, naj zane polagati oroje. Temu pa seje uprla
skupina faistov. eje kazalo, da si hoejo izsiliti pot z orojem. Ker bi ost
reji nastop odredovcev lahko izzval oboroen spopad, so ti samo zasedli
cesto in o dogodku obvestili svoj tab. ez neka asa je general Cerutti, ki
je medtem e priel v Koevje, poslal diviziji pismen ukaz, naj poloi oroje.

320

Priblino takrat je borce pri Kleu okrepila e odredova 3. eta. Kmalu za

tem je vojatvo italijanske divizije zaelo odlagati oroje.
O
tem, kako je general Cerutti konno le podpisal vdajo divizije Ison
zo, je Ivan Maek-Matija v svojih Spominih zapisal, daje general ele
na njegov drugi poziv priel v Koevje. Tja se je pripeljal z avtomobilom,
ki so ga od bloka naprej spremljali partizani, Maek pa gaje sprejel na dvo
riu poleg ole. V krajem ostrem nagovoru je od generala zahteval, naj
napie povelje za izroitev vsega oroja in vojake opreme, in to za vso voj
sko, ki ji je poveljeval. General Cerutti je to storil brez pomiljanja; po
veljnikom enot, ki so pred Koevjem akale nadaljnjih ukazov, je napisal
pismo, naj oroje takoj odloijo. Pismo je odnesel kurir in italijanski oficiiji
so kmalu zaeli izpolnjevati generalovo povelje.7
Z vdajo divizije Isonzo seje pred Koevjem in v samem mestu zaela
naglo kopiiti ogromna koliina najrazlinejega vojakega materiala. Tu
so bili tanki, topovi, minometi, kamioni, vse vrste lahkega oroja in stre
liva, tehnina sredstva in drugo. Skratka, vse, kar je dotlej pripadalo os
mim pehotnim, enemu strojninemu in enemu minometnemu bataljonu,
dvema topnikima divizionoma ter tehninim in drugim posebnim oddel
kom moderno opremljene in tevilne italijanske divizije. Njeno razoroeno vojatvo pa seje naslednja dva dni pomikalo skozi Koevsko Reko proti
zahodu, proti Italiji.
Ker zdaj vemo, kako so Koevje in Koevsko zapustile enote razoroene italijanske vojske, se vrnimo k Zapadnodolenjskemu odredu, da tako
dopolnimo pregled nad dogajanjem z njegovimi etami v zadnjih estih
dneh njihovega obstoja.
Skoraj ob istem asu, ko je 9. septembra dopoldne njegova 3. eta razoroevala pri Koevju, seje v odredovo 2. eto pri Starem Logu vrnila nje
na skupina z namestnikom komandanta Vinkom Robkom, ki je iz Bele
krajine pripeljala novince.
Doli niso e niti posedli, ko so odredovci opazili, da v Hinjah mono go
ri. Tam so se Italijani pripravljali, da postojanko zapustijo, in so pri tem ku
rili odvine materiale z barakami vred. Takoj nato je tja odel en vod z na
mestnikom Robkom, da bi vojake razoroil, vendar so ti e pred njegovim
prihodom krenili v smeri Koevja.
Odredov oddelek je ostal v Hinjah in takoj zael z mobilizacijo. Odtod
je naslednjega dne poslal bojno skupino v vire in Ambrus, da prestree
belogardiste na begu in med potjo vkljuuje sposobne pod oroje. V pria
kovanju prihoda velikih kolon italijanskega vojatva pa drugi del 2. ete ni
zapustil Starega Loga, ampak je e naprej nadzoroval cesto Dvor-Koevje.
Prvo no v Koevju, od 9. na 10. september 1943, je odred prevzel vse
strae pri bunkerjih in na vstopnih mestih. Pri tem je zaposlil del motva
1. in 3. ete in neksy lanov Narodne zaite; le-tej je nekaj borcev poma
galo iskati okupatorjeve sodelavce, ki so se potuhnili. Med prvimi so nali
in aretirali lesnega manipulanta Franca Martinia, ki je tri tedne poprej
pobegnil odredu.
321

Moan oddelek odredovcev je e v nonih urah razoroeval pripadnike

italijanske vojske. S pomojo terenskih aktivistov je pobral oroje ve kot
enemu bataljonu vojakov, ki so od prejnjega popoldneva prihajali v me
sto. Ni podatkov, katerim okupacijskim enotam so pripadali. Po nonem
poitku jih je precj nadaljevalo pot proti Reki, za njimi pa so e prihajali
drugi.
Obenem z razoroevanjem se je 10. septembra 1943 zael v Koevju tudi
odvoz vojakega materiala. Na vseh vpadnicah v mesto in sploh v vseh
krajih, kjer so bile postavljene zapore, daje poraena vojska oddajala oroje
in opremo, so nastajale cele kopice. e prejnji dan so frontovci pri Livoldu
zasegli ve vojakih tovornjakov, v lepem jutru tega dne pa se je e zaelo
tudi prevaanje dragocenega tovora. Za to nalogo posebej doloeni borci
odreda in lani Narodne zaite so odhajali z njimi na Rog in v druge pre
dele koevskih gozdov, tam pa so posebne skupine prevzemale opremo, jo
primemo zavarovale in spravljale. Nakladanje v Koevju je tega dne op
ravljal odredov oddelek, ki ga je vodil Joe Grabljevec. Delo pri spravilu
zaplenjenega vojakega materiala je potekalo nepretrgoma ve tednov.
Prav je, da na tem mestu posebej opozorimo, daje Ivan Maek-Matija
ob kapitulaciji Italije odigral zelo pomembno vlogo v Koevju in okolici.
Zlasti velika je bila njegova zavzetost, daje general Cerutti podpisal akt o
vdaji; tako je Ivan Maek-Matija dosegel popolno razoroitev divizije
Isonzo in vseh tistih enot, ki so se zatem znale na prostoru Koevske, do
Kolpe in na poti proti Reki. Velik je prav tako njegov prispevek, da so za
plenjeno oroje in drugo vojako opremo dobro uskladiili po vsem Ko
evskem, kar je osebno nadzoroval.

Prevoz Italijanom zaplenjenega vojakega materiala na Koevski Rog, septembra 1943

322

Tako kot odvzem in spravljanje oroja je uspeno potekala tudi mobi

lizacija. V najve primerih so se skupine novincev javljale kar same, mnogi
iz okolikih krajev pa so prili skupaj s terenskimi politinimi delavci. V
bolj oddaljena naseda so odli mobilizirat tudi odredovi borci, ki so bili tam
ali v okolici tistih krajev doma. Vse novodole je odred sproti vkljueval
v svoje tri ete, ki so zato hitro naraale.
Da pospei mobilizacijo in pripravi mesto za odvzem oroja koloni iz
Bele krajine, je 10. septembra okrog 16. ure odpeljal komandant odreda
Alojz Hostnik 1. eto v Koevsko Reko. Enota seje nastanila v gostiu na
zaetku vasi in takoj postavila rampo na cesti, ki pelje iz Koevja proti abru. Odtod se je Hostnik odpravil v Grarice. Omenili smo e, da je tja el
s topovi, ki so pomagali zlomiti odpor centralnega etnikega odreda v
Graricah. Ko se je e pred nojo vrnil v Koevje, je napisal poroilo, v ka
terem je glavni tab Slovenije obvestil, daje bilo ez dan v Koevju in oko
lici mobiliziranih 300 novincev ter da so ete prerasle v bataljone po okrog
100 mo.8
Tega dne je glavni tab Slovenije izdal Zapadnodolei\jskemu odredu
navodilo o njegovem novem operacijskem obmoju in nalogah na njem.
Sredie tega obmoja je e naprej ostala Suha krajina. Njegove meje so po
tekale od Strae prek Ajdovca do Muljave in Ilove gore, odtod pa po Rib
niki dolini in mimo Male gore do Trnovca pod Koevskim Rogom. Teie
dela je sedaj bilo na unienju bele in plave garde oziroma ienju terena
ter vzpostavljanju reda, predvsem v dolini Dobrepolj in Strug.
Pri nastopu zoper sovranika je bilo treba upotevati objavljeno amnes
tijo za tiste belogardiste, ki so poloili oroje in li domov. Za primer nenad
nega pritiska Nemcev je bilo ukazano ruenje eleznike proge od uperka do Dobrepolj, obenem pa je bilo treba pripraviti vse za unienje mostov
na Krki pri Vidmu, uemberku in Soteski. Vse zaplenjene vojake po
trebine je bilo treba dobro skriti. Italijanski vojaki, ki so zaostajali in se
niso drali dogovora o razoroitvi, niso imeli pravice zahtevati blagega rav
nanja z njimi. Navodilo je posebej opozorilo, damora odred na dodeljenem
mu ozemlju pomagati politinim organom pri vzpostavljanju ljudske ob
lasti in uveljavljanju reda.9
Enajstega septembra 1943 so bile vse odredove ete e posebej zaposle
ne. Prav tega dne je prilo do e opisanega pripetljaja pri Starem Logu, zo
perstavljanja faistov pri Kleu, vdaje in zaetka razoroevanja divizije
Isonzo v Koevju in okolici ter razoroevanja oddelkov divizije Lombar
dia med Livoldom in Koevsko Reko. Vse to je od odreda zahtevalo do
datnih naporov in drobljenja sil, ki so bile zlasti potrebne pri odvozu zaple
njenega oroja in druge opreme.
Velik pritok novincev in zadosti oroja je omogoilo, da so odredove
tri ete hitro preraale v bataljone, obenem pa je bil ustanovljen e en
odredov bataljon. Tako je e etrti dan po kapitulaciji Italije imel odred tiri
bataljone z natanko doloenim delovnim obmojem in nalogami. Koje bil
odred z naredbo glavnega taba Slovenije od tega dne prestavljen v Suho
krajino in ga je 11. septembra proti veeru v Koevju zamenjala Preemo-

323

va brigada, je njegova 1. eta (ki se je ele naslednjega dne preuredila v ba

taljon) e naprej ostala v Koevski Reki, 2. bataljon je bil na rti Stari
Log-Kle, 3. seje ustavil v virah, 4. pa je odel v Zagradec. tab odreda
je takrat bil v Polomu.
V
vsakem bataljonu so bile tri ete, vsaka je imela priblino po 60 do 80
mo, tako da je odred tel, po oceni, okrog 800 do 850 ljudi. Oboroitev et
je bila mona, saj so novinci sproti dobivali oroje. Glede krajev, kjer naj
bi bili ustanovljeni trije bataljoni, imamo samo ustne informacije. Po en ba
taljon naj bi bil sestavljen v Koevju, v vasi Mala gora in v Stari cerkvi. Le
v Koevski Reki je spominsko obeleje na mestu, kjer je bil ustanovljen od
redov 1. bataljon.
Da izkoristita izredno ugodne vojake in politine okoliine ter obdo
bje miru pred priakovanim spopadom z Nemci, sta 11. septembra IO OF
in glavni tab Slovenije objavila dva pomembna dokumenta, Razglas o
razpisu volitev v zbor odposlancev slovenskega naroda in Razglas o
sploni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. Prvi je vabil k volit
vam vse umsko zdrave moke in enske, ki so dopolnili 17. leto starosti,10
drugi pa je v najblije vojake enote poklical vse za oroje sposobne Slo
vence od 17. do dopolnjenega 45. leta. Kmalu je razvoj dogodkov potrdil
veljavnost in daljnoseno pomembnost teh dveh razglasov.
Namen klerofaistinih krogov, da se ne vdajo oblasti OF, temve sta
vijo v slubo naslednjemu okupatorju, je zahteval hitre ukrepe glavnega
taba Slovenije. Predvsem je bilo treba razbiti in uniiti ostanke belogar
distinih enot. Nekatere med njimi so se skrivaj primaknile k nemkemu
zasedbenemu ozemlju, z namenom, da se vdajo, druge pa so se zdruevale
v utrjenih postojankah. Osrednja skupina je zaela nastajati na Turjaku,
kamor so pobegnili nekateri oddelki s svojimi poveljniki. Kmalu so se tu
zbrali razbiti ostanki ali j>a cele enote iz Dobrepoljske in Ribnike doline,
Koevja, Velikih La, uemberka in drugod. Zato je bila sprejeta odlo
itev, daje treba novo veliko belogardistino gnezdo nemudoma uniiti.
Ponoi na 12. september 1943 je v tab odreda priel naelnik organi
zacijskega oddelka pri glavnem tabu Slovenije Lado Ambroi-Novljan z
neposrednimi operativnimi nalogami in navodili za njihovo izvajanje. Tak
rat so odredove enote e dobile naloge manevrskega znaaja.
Ker so bile doloene za sodelovanje v zakljunih operacijah proti beli
gardi, so morale z zbiranjem in spravljanjem vojakega materiala konati.
Skupaj z bataljoni Levstikove brigade* so bile akcijsko usmerjene v Struko in Dobrepoljsko dolino do Zdenske vasi in Ponikev, severozahodno od
Velikih La. Zatem je bil predviden njihov premik na sever, do rte Grosuplje-Turjak-Pijava gorica Obenem je moral odred nadaljevati z mobiliza
cijo ter organizacijsko utrjevati in izpopolnjevati svoje bataljone. S poho
dom proti severu n^j bi svojo obveevalno dejavnost usmerjal proti nem
kim etam.
*
Brigada Frana Levstika je bila ustanovljena iz zaitnega bataljona pri glavnem tabu, in
sicer na podlagi ustnega povelja funkcionaijev glavnega taba NOV in PO Slovenije, izdanega
10. septembra 1943. Prva odredba taba te brigade je izla 12. septembra v uemberku.

324

Po pogovoru z Ladom Ambroiem je komandant odreda Alojz Hostnik- Jovo poslal glavnemu tabu Slovenije poroilo o nadaljnjem razporedu
in zaposlitvi odredovih bataljonov. Prvi bataljon bo po zamenjavi v Koev
ski Reki priel v Gradenc oziroma uemberk, 2. zasede Hinje in z eno eto
zavaruje vojni plen proti Starem Logu, 3. se takoj prestavi v Struge, odko
der bo el v akcije nad belo gardo v Dobrepoljski dolini, medtem ko bo 4.
ostal v Zagradcu. tab se bo iz Poloma prestavil v vire.'1
Dvanajstega septembra 1943 so se odredovi 2., 3. in 4. bataljon e nasta
nili v novih krajih, 1. eta v Koevski Reki pa je e kar pomagala urejati
in umikati zaplenjeni vojaki material. Ko se je okrog poldne tega dne vr
nila v 1. eto patrulja, ki je la mobilizirat v dolino Kolpe, in je s seboj pri
peljala okrog 45 novincev, seje popoldne tudi ta odredova enota preuredila
v bataljon s tremi etami.
Vse premike novih bataljonov odreda so e vodili bataljonski stareine.
Komandanti in politini komisarji bataljonov, po vrsti od prvega do etr
tega, so bili France Kotar in Velimir Kraevec-Igor, Franc Kukman in
Franc Kocjani, Alojz Bele-Tiko in Lovro Omahen-Orlov ter Joe Grabljevec-Novi in Ignac Ferfila-Nace. Tako seje odred organizacijsko in kad
rovsko uredil kar med izvrevanjem nalog in prestavljanjem.2
Tega dne se zdaj e 1. bataljon odreda e ni prestavil v Gradenc, ker za
menjava ni prila; sicer pa so ta dan imeli ostali trije bataljoni na novih po
loajih oddih.
Trinajstega septembra 1943 je glavni tab Slovenije izdal odredbo, kije
doloila, da Zapadnodolenjski odred postane operativna enota, sposobna
za pohode in boje zunaj dotedanjega obmoja, zato mu je bilo ukazano, naj
skupaj z bataljoni Levstikove brigade podpre druge enote v bojih proti beli
gardi, ki seje zbirala pri Turjaku in Grosupljem. S to odredbo je odred de
jansko postal manevrska brigada; njegove dotedanje obveznosti do terera
so prele na komande podroij in Narodne zaite.
Po tem ukazu je e tega dne dopoldne poslal odredov tab svoj 3. ba
taljon iz Strug proti Dobrepoljem, med potjo pa se mu je pridruil 2. bata
ljon Levstikove brigade, ki je priel iz Zagradca.13
Popoldne ob 5. uri 13. septembra so se v Kompoljah sestali komandanti
odreda, 14. divizije in Levstikove brigade, ocenili razmere na terenu in do
loili skupne zaetne operativne naloge. Proti tisoem belogardistov, ki so
se baje zbirali juno od Grosupljega, v enturju in Malih Lipljenih, je tab
divizije prestavil v Zdensko vas 3. bataljon odreda in bataljon Levstikove
brigade, jima dodelil dva oklepna avtomobila, odredov 4. bataljon pa do
loil v pripravljenost za posredovanje. Tem enotam je tudi bilo ukazano,
naj se po akciji prestavijo na sever, kakor je e bilo doloeno, na rto Grosuplje-Pijava gorica.
Kje pa so bili drugi odredovi oddelki?
Prvi bataljon je v Koevski Reki e vedno akal na zamenjavo in bil pri
tem zaposlen s spravljanjem vojnega plena; 2. bataljon je bil v Hinjah in ob
cesti pred Kleem, kjer je imel enako delo kakor prvi; tab odreda je v vir-

325

ah akal na prestavitev k Zdenski vasi. Tako razporejen je Zapadnodolenjski odred doakal zadnji dan svojega obstoja.
tirinajsti september 1943 je bil za nadaljnjo organiziranost in operativ
no sposobnost slovenske narodnoosvobodilne vojske ter njenega zaledja
zelo pomemben. S posebno odredbo tega dne je glavni tab Slovenije ugo
tovil, da so dotedanji odredi po oienju notranjosti naega ozemlja od
okupatorja opravili svojo poglavitno nalogo. V prihodnje bodo vojake
operacije vse bolj zahtevale tip manevrskih enot, za katere sta potrebna kar
naj veja povezanost in im spretneje vodstvo njihovih bojnih oddelkov.
Glede na to je tega dne glavni tab Slovenije ukazal ustanoviti novo, 18.
divizijo NOV in POJ, ki so jo sestavljale:
8. brigada, dotlej imenovana Levstikova,
9. brigada,* nastala iz bataljonov Zapadnodolenjskega odreda,
10. brigada,** predtem imenovana Ljubljanska.
Obenem je e imenoval tab 18. divizije in ga pozval v Zdensko vas, kjer
je predvidel tudi zborno mesto vseh treh nanovo ustanovljenih brigad.14
Tistega 14. septembra 1943 dopoldne, na zadnji dan obstoja Zapadno
dolenjskega odreda, je dobil njegov 1. bataljon zamenjavo; popoldne je iz
Koevske Reke krenil prek Koevja v vire, kamor je priel naslednje jut
ro in se javil svojemu tabu.
Kakor vidimo, je dan preimenovanja Zapadnodolenjskega odreda v 9.
brigado minil brez posebne slovesnosti in cel brez zbora vseh tirih bata
ljonov. Ti so bili prav takrat na pohodu iz Koevske Reke, Hinj in Strug v
Dobrepoljsko dolino. Najverjetneje so za ustanovitev brigade zvedeli ob
prihodu v Zdensko vas 15. septembra 1943. Pa tudi za ta datum ni zabele
eno posebno razpoloenje ob snidenju bataljonov, razen zadovoljstva med
odredovci, da so se po enem tednu spet seli.
Ker so bile operacije ienja belogardistov na prostoru juno od Gro
supljega opravljene brez bojev, so se enote pod zaasnim poveljstvom ta
ba 14. divizije, med temi tudi 2., 3. in 4. bataljon nove, 9. slovenske narod
noosvobodilne brigade, zaele prestavljati na severozahod, proti rti
Ig-Rakitna.15 Ta razporeditev je 9. brigado doloila za rezervo pri operaciji
na Turjak.
Tako je slovenska partizanska enota, katere jedro so bili nekdanji borci
Dolenjskega odreda, prila v novo, vijo obliko organiziranosti in akcijske
usmerjenosti. Tisti, ki so v Zapadnodolenjskem odredu ostali do konca in
doakali njegovo preureditev v manevrsko brigado, so svoje izkunje, pre
kaljeno tovaritvo in predvsem ljubezen do domovine nosili naprej z ba
taljoni 9. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade.

*
Ob preimenovanju Zapadnodolenjskega odreda v 9. slovensko narodnoosvobodilno briga
do je bila sproena misel, naj nova enota poleg svoje tevilke nosi e naziv brigada bratstva in
enotnosti. Ni znano, zak^j se to ni uveljavilo.
** Deseta slovenska narodnoosvobodilna brigada je bila ustanovljena 11. septembra 1943 na
Golem, zveine iz Ljubljananov, ki so ob kapitulaciji Italije prili na osvobojeno ozemlje pri Igu.
Tu je tudi dobila ime Ljubljanska.

326

VIRI

1 Tone Ferenc, Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943, str.
137 in 138, v nadaljnjem: Ferenc, Kapitulacija Italije.
2 Zapisnik seje rajonskega odbora OF Koevje z dne 8. septembra 1943, Zbornik VI-7-3; An
ton Obolt, Utrinki iz podzemna, str. 154 do 162.
3 Ferenc, Kapitulacija Italije, str. 51 in 52.
4 Prispevek: Nace Majcen.
5 Zapisnik seje rajonskega odbora OF Koevje z dne 9. septembra 1943, Zbornik VI-7-12.
6 Prispevek: Nace Majcen.
7 Ivan Maek-Matija, Spomini, str. 204 do 206.
8 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 10. septembra 1943 glavnemu tabu NOV
in PO Slovenije, Zbornik VI-7-19.
9 Navodila glavnega taba NOV in PO Slovenije z dne 10. septembra 1943 tabu Zapadno
dolenjskega odreda, Zbornik VI-7-17.
' Razglas izvrnega odbora OF z dne 11. septembra 1943, Zbornik VI-7-21.
11 Poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 12. septembra 1943 glavnemu tabu
NOV in PO Slovenije, Zbornik VI-7-33.
12 Ladislav Kiauta, Na bojni rti Osemnajste, str. 45 in 46; v nadaljnjem: Kiauta, Na bojni rti
Osemnajste.
13 Odredba glavnega taba NOV in PO Slovenije z dne 13. septembra 1943 podrejenim eno
tam, Zbornik VI-7-36; poroilo taba Zapadnodolenjskega odreda z dne 13. septembra 1943 glav
nemu tabu NOV in PO Slovenije, Zbornik VI-7-38.
'4 Odredba glavnega taba NOV in PO Slovenije z dne 14. septembra 1943. Zbornik VI-7-42.
15 Kiauta, Na bojni rti Osemnajste, str. 56.

Sklepna beseda

Sredi Ljubljanske pokrajine, od Ljubljane do Novega mesta in od Ko

evja do Mokronoga, je Zapadnodolenjski odred v asu svojega 447-dnevnega obstoja dostojno izpolnjeval zaupane mu naloge. Ustanovljen ob kon
cu spomladanske partizanske ofenzive dvaintiridesetega leta, je mnogo
prispeval k irjenju in varovanju prvega velikega osvobojenega ozemlja, na
katerem je Osvobodilna fronta poloila temelje ljudske oblasti na Sloven
skem.
Veliko italijansko ofenzivo avgusta 1942 na Koevski Rog in v Suho
krajino sta odredova 1. in 2. bataljon prestala brez izgub, medtem ko je 3.
bataljon preivljal kritine trenutke. Prva dva sta kmalu nato la v Gube
vo in Cankarjevo brigado, iz skupin slednjega pa so v enem mesecu nastale
tiri nove ete.
Kmalu nato je glavno poveljstvo partizanskih et na Slovenskem pod
prlo prenovitev odreda, d a j e v zaetku novembra 1942 spet imel 3 bata
ljone in v njih okrog 265 borcev. Toda to je trajalo samo mesec dni; po zo
petnem odlivu et v brigade, sredi decembra 1942, je imel le dve eti. Temu
ustrezna je bila tudi takratna njegova oboroitev.
Oboje, tevilno in strelno mo odreda, lahko vs^j deloma ponazori na
slednja razpredelnica:
AS

STANJE
tevilno

5. avgusta 1942
16. septembra
1942
22. decembra
1942
1. avgusta 1943

oboroitve

puk

strojnic

o. 540

o. 455

10

o. 150

o. 105

120
157

95
134

3
6

ronih
bomb

197
107

streliva

8621
5762

(o. = okrog)
V
asu zbiranja gradiva za to monografijo pa ni bilo, al, mogoe priti
niti do priblino zanesljivih podatkov o socialni sestavi, izobrazbi in krajev
ni pripadnosti borcev odreda, prav tako ne o tevilu ranjenih.

328

Le za spol pripadnikov odreda je bilo mo dvakrat zanesljivo ugotoviti,

v kaknem tevilnem razmerju so bili borci in borke. Tako je sredi decem
bra 1942 bilo v odredu 107 mokih in 13 ensk, 1. avgusta 1943 pa 149 mo
kih in 8 ensk.
Operacijsko obmoje Zapadnodolenjskega odreda je bilo ves as v os
rednjem delu Ljubljanske pokreyine, med elezniko progo Koevje-Ljubljana, okupacijsko razmejitveno rto do Buke in rto Dobrava (ob Krki,
vzhodno od marjete)-Novo mesto-Koevski Rog-Koevje. Znotraj tega
prostora je odred po nalogu glavnega poveljstva vekrat prenaal teie
akcijske dejavnosti iz enega v drug predel. Tako seje od ustanovitve do sre
dine avgusta 1942 zadreval v Suhi krajini, na obeh straneh Krke in na Ro
gu, ter v coni Dolenjskih Toplic; jeseni 1942 v treh predelih - pri Ljubljani,
v Mirenski dolini in na irokem obmoju Soteske; pozimi 1942/43 na obeh
straneh Mirenske doline, do okupacijske razmejitvene rte in spodnjega to
ka Krke ter v rajonu Brezove rebri; poleti 1943 med ateem, Mikronogom, reko Krko in dolenjsko elezniko progo, nazadnje pa v Suhi krajini,
na desni strani Krke, do Koevja in Ribnice.
Na podlagi gradiva v tej knjigi lahko damo tudi naslednji tevilni pri
kaz vejih vojakih akcij odreda:
Petnajstkrat je napadel sovranikove kolone. V enem primeru je takno
kolono popolnoma razbil (Marina vas), v tirih primerih uspeno zavrnil
(Laze-Korinj, vas Mala gora, Kle, Dobrni), sedemkrat jih je zadreval
(Menika vas, Poljane, Podturn, Zdenska vas, Lae, ate, Vrhtrebnje), v
trehprimerih pa ni bil uspeen (Zagradec, Grmada-jugovzhodno od Dvora
pri uemberku, Okrog-severno od Mirne).
Utrjene postojanke je napadel osemkrat. Samostojno je nastopil tiri
krat (Sv. Anton pri Zdenski vasi, uemberk 1942, Videm-Dobrepolje,
vire), prav tako je v akcijah brigad sodeloval tirikrat (Dob, Temenica,
entrupert, uemberk 1943).
Na eleznikih progah je napravil 37 akcij, ki so skupaj povzroile 530 ur
zastoja v prometu. Pri tem je iztiril 9 vlakov (Radohova vas, Breg pri Rib
nici na Dolenjskem, entlovrenc, Gomila, Koblarji, po dvakrat pa Loine
in Birna vas).
V
spopadih z belo gardo je bil devetkrat uspeen (Bizovik, Dole, Javor,
Pance, Kronovo, Otoec, marjeta, ate, Ratje). Prav tolikokrat pa se je
moral v spopadu z belogardisti umakniti. Poleg tega je v treh primerih pre
preil vzpostavitev belogardistine postojanke (Sostro, Gri pri Mirni, Malkovec).
S plavogardisti se je spopadel tirikrat. Trikrat jih je ugnal (Druinska
vas, Grarice, Jelendol), enkrat pa jih je h^jkal zaman (Klevev).
Sovranik je napadel odredov tabor sedemkrat (Rdei kamen, Frata,
Molnik, Pance, dvakrat Gri pri Klevevu, Veliki Lipovec), enkrat pa je
odred sodeloval pri izgonu Italijanov iz njihovega zaasnega oporia
(Komolec).
Ko govorimo o vsebini in pomenu akcij Zapadnodolenjskega odreda,
moramo upotevati dvoje.
329

Prvo, daje bil odred teritorialna enota s trajnimi in obasnimi vojakimi

nalogami. Med stalne je vkljueval napade na sovranika, zlasti na belo in
piavo gardo, ter ruenje prometnih zvez, predvsem eleznikih prog, med
ostale pa sodelovanje v akcijah brigad na njegovem operativnem obmoju,
posebna zavarovanja, in podobno.
Drugo, odred je imel tudi vrsto politinih nalog, ki so bile dostikrat va
neje od vojakih. Zavedal seje, da so odredi in brigade dve vrsti enot s po
sebnimi vojakimi in politinimi nalogami. Pridobivanje novih borcev, or
ganizirano politino delo s civilnim prebivalstvom, pomo terenskim ak
tivistom, skrb za svoje in prav tako brigadne ranjence, zbiranje oroja in
hrane tudi za manevrske enote, predvsem pa stremljenje, da ostane na svo
jem ozemlju tudi po odhodu brigad, je odred tel med svoje osnovne na
loge. Zaradi svojih vrlin je kmalu postal in bil ves as ena najpomemb
nejih motvenih baz za udarne enote, ustanovljene v letu 1942.
Pri ocenjevanju odredove bojne zavzetosti naletimo, tako kot pri vseh
drugih enotah, na obdobja veje ali manje dejavnosti, pa tudi as pasiv
nosti. Tako je dosegel velike uspehe zlasti v prvih estih tednih svojega ob
stoja, ko je tel okrog 465 oboroenih. Tudi v decembru 1942 je bil primerno
vojako zavzet, kljub temu daje imel samo dve eti. Obutno manj dejaven
pa je bil v prvih mesecih leta 1943, eprav je takrat imel nekaj asa celo tiri
ete. Tako vidimo, da njegova bojna dejavnost ni bila vselej odvisna od te
vilne moi in oboroitve. Vzroke, ki so na to vplivali, smo na kratko e
omenili. K temu pa moramo pristaviti e eno pomembno dejstvo: tudi v a
su nezadostne vojake dejavnosti je bil odred vselej politino zelo delaven
in uspeen.
Tako je zartal svojo pot Zapadnodolenjski odred, ena najpomembnej
ih partizanskih enot na Dolenjskem.
Vse bogate izkunje so odredovci z dnem kapitulacije Italije zaeli upo
rabljati v polni meri. Nenehno in povsod so pridobivali nove borce, jih
oboroevali in takoj vkljuevali v svoje ete. Brez oddiha so razoroevali
italijansko vojsko in razganjali belogardiste, ki so se hoteli okoristiti z oku
patorjevo kapitulacijo ter organizirati pristop k Nemcem.
Samo v petih dneh vsestransko zagnanega delovanja so se vse tri ete
odreda, med premikanjem po Koevskem in Suhi krajini, razvile v tiri te
vilno mone, dobro organizirane in oboroene bataljone, ki jim je 14. sep
tembra 1943 glavni tab NOV in PO Slovenije doloil novo vsebino dela,
obliko in ime Deveta slovenska narodnoosvobodilna brigada ter le-to
vkijuil v 18. divizijo.
Tako kot 8. in 10. je tudi 9. brigada 18. divizije nastala iz naslednjih vzro
kov in razmer:
Narodnoosvobodilna vojska Slovenije, aktivisti OF, lani VOS, Narod
ne zaite in drugi so od 8. do 12. septembra 1943 razoroili veino italijan
skih vojakov, ki so bili v Ljubljanski pokrajini. To velikansko koliino vo
jakega materiala so tudi varno spravili.

330

Hkrati z materialno krepitvijo partizanske vojske je uspeno potekala

tudi splona mobilizacija v NOV. Pri tem so najve uspeha imeli v belo
kranjskem, novomekem, koevskem in ribnikem okroju. Na obmoju
zadnjih dveh se je v tistih dneh zadreval tudi Zapadnodolenjski odred.
V sploni tenji po ustanavljanju manevrskih enot, kakrne so vse bolj
zahtevale bodoe vojake operacije, so okrepili e obstojee, zatem pa
ustanovili nove brigade 14. in 15. divizije. Ko sta tako bili ti dve diviziji, glede
na motvo in oboroitev, e povsem izpopolnjeni, so razmere narekovale
in dovoljevale ustanovitev e ene, 18. divizije.
Zapadnodolenjski odred je v asu oblikovanja novih brigad izpolnjeval
vse pogoje premine enote. V mesecih predtem je dokazal potrebne bojne
vrline in politino zrelost, bilje tevilno in v oroju dovolj moan, zelo po
membna pa je bila tudi njegova kadrovska sestava. Ve kot etrtina nje
govih borcev je prehodila e dolgo partizansko pot, bila v tevilnih akcijah
proti okupatoijevim vojakom ter proti beli in plavi gardi, znala je politino
zrelo nastopati pri civilnem prebivalstvu in je medsebojno tovaritvo utr
dila v tekih dneh.
eprav zaradi velike asovne odmaknjenosti in skromnega arhivskega
gradiva iz dni obstoja in delovanja Zapadnodolenjskega odreda podatki ni
so popolni, je bilo med pisanjem monografije o njem vendarle mono zbrati
podatke za 830 bork in borcev, ki so, kraji ali dalji as, bili v njegovih vr
stah. Od teh jih je, po doslej urejenem pregledu, padlo 210. Od tistih, ki so
vanj prili jeseni 1942 in v njem ostali do kapitulacije Italije, pa se jih je sa
mo 25 vkljuilo v 9. brigado 18. divizije. Vse to pria o nenehnem in mo
nem naraanju in upadanju tevila njegovih borcev, o njegovi uspeni
mobilizacijski dejavnosti in zlasti o velikem deleu k osvoboditvi.
S ponosom lahko zapie Zapadnodolenjski odred v svojo monografijo,
da so bili v niem Joe Boldan-Silni, Albin Grajzer, Ivan Hrovat-an, Albert
Jakopi-K^jtimir, Mirko Jerman, Ivan Kovai-Efenka, Albina Mali
(Hoevar), Duan Remih-Duko, Vinko Robek in Joe Slak-Silvo, ki so za
slueno prejeli red narodnega heroja.
Med tistimi, ki so kdajkoli bili v sestavi odreda, jih je okrog 90 prejelo
Partizansko spomenico 1941.
V povojnih letih je 11 nekdanjih partizanov, ki so si svojo vojako, po
litino in moralno podobo oblikovali tudi v Zapadnodolenjskem odredu,
doseglo in generala Jugoslovanske ljudske armade.
Namesto vznesenih besed pohvale borcem Zapadnodolenjskega odre
da povejmo za konec e tole: Vse, kar je v tej knjigi zbrano in povedano,
je le skromen del dokazil, k^j so partizani te pomembne narodnoosvobo
dilne enote dali svoji domovini. In e to potijuje, da so majhni ljudje delali
v osvobodilni vojni velike stvari, je povedano prav vse.
e tako natanen raziskovalec, ki bi se znova lotil preuevanja gradiva
o Zapadnodolenjskem odredu in njegovih borcih, pa ne bo nikoli mogel od
kriti vseh skromnih junakov in ne izmeriti naporov tihih, do skrajnosti po
rtvovalnih udeleencev odredove bojne poti. Vsem tem v zahvalo je po
sveena ta knjiga.

331

Seznam odredovcev

Abram Vera, 1922, Ljubljana

Abulnar Stane, 1923, N. gora
Adlei Peter, 1920, Tribue,
11982
Ali Franc-iro, 1910, Notra
nje Gorice
Ali Ljubo, Ljubljana, t
Ambroi Franc-Fraryo, 1902,
Jesenice, 11962
Ambroi Maijana-Meri,
1924, Zagradec
Amf Franc-Frenk, 1918, Bre
ka vas
Anderli Franc, 1923, Dreji
vrh
Andoljek Franc, Struge
Anur Anton-Bernard, Pod
molnik, t
Arko Franc-Rado, 1922, Zapotok
Avbar Ivan, 1924, Dalnji Vrh
Bale Franc, 1922, Zapotok
Bartolj Slavko-Slavko, 1916,
Dolenja Straa
Bele Alojz-Tiko, 1918, Dolenjske Toplice
Benedik Ivan-Matiek, 1923,
Ljubljana
Benkovi Danica
Beri Miha-Maks, 1911, Sost
ro, 11972
Berus Franc-Alojz, 1919
Bevk Franc, 1905, Beli Gri
Bizjak
Aleksander-Gustelj,
1924, Rakovnik pri entru
pertu
Bizjak Alojz-Luka, 1912, Kr
ko
Bizjak Anton-Rafal, 1921, Ra
ka
Bizjak Ivan, Dolga vas, 11977
Bizjak Silvester, 1925, Krko
Bizjak Stane-Kosta, 1921,
Brezovica

Blatnik Janez-Hanz, 1911,

Nemija
Blai Alojz-Blai, 1917, Pod
pe
Bobnar Franc-Gedo, Zgornji
Kaelj, 11968
Boc Franc-Tozo, 1924, Gro
suplje
Bokavek Ladislav-Maijan,
1925, Snebeije, t
Boldan Joe-Silni, 1915, Vi
nje
Bovcon Boris-iko, 1923,
Ljubljana
Boi Franc, 1923, Kostanje
vica
Brai dr. Vladimir-Mirko,
1919, Cirkulane
Brada Albin-Rudi, 1920, No
vo mesto
Brada Avgust-Gustelj, 1905,
Podhosta
Brada Franc-Botjan, 1907,
Podhosta
Brada Joe-Jurko, 1918, Lo
ka vas
Brada Joe-Miha, 1917, Lo
ka vas
Brada Joe-Pepe, 1922, Rap\jevo
Brajnik tefka, 1921, Senoe
e, 11978
Bregar Joe-Koko, 1922, Zno
jile pri Krki
Brinovec Franc, 1916, Gradi
e
Bulc Franjo-K^jetan, 1901,
entrupert, 11979
Bulc Stane-Rintentin, 1924,
Mirna
Burgar Rudi-Maks, 1919, mi
hel pri Novem mestu
Burgar Silva, 1926, Novo mes
to

Burger Maks-Maks,
1924,
Ljublana
Buija Janez-Svarun, 1913,
Gabrovka, 11979
Butala Ivan, 1923, Petrova vas
Butala Milan-Felko, 1925, Trstenik, 11949
Cesar Franc-ort, 1911, OrkIjevec
Cigler Drago, 1921, Novo mes
to
Cimerman Ivan-Micko, 1924,
Ljubljana
erek Peter-Pero, 1907,
Mokronog
eme Joe, 1919, Zagorica
eme Karel-an, 1904, Dobrurye
eme Stanislav, 1913, Zagori
ca, 11971
emiler Joe-Dime, 1915
Defar Branko-Striek, 1920,
Vir\ja gora
Doli Emil-Emil, 1920, Zado
brova
Dolenc dr. Milan-Milan, 1907,
Buzet
Dolenc Franc-Frenk, 1914,
entrupert
Dovjak Franc-Maijan, 1916,
Dunaj
Draksler Joe-Povhi, 1925,
Gornji Doli
Draler Tone-Juri, 1914,
Trebnje
Drglin Anton-Toni, 1919, Pod
lipoglav
Drnovek Lipe-Lipe, 1922,
Zagoije
Dular Zdenko, 1922, Vavta
vas
Dule Viktor

333

Erulj Vinko, 1913, Podgora

Eijavec Alojz-Pastir, 1921,
Trebnje
Eren Joe, 1921, Vrh pri Tre
belnem
Fabjan Drago-P^jk, 1915, Vi
nja gora
Fabjan Milka-Olga, 1924, Pod
turn
Fajdiga Franc-Zelen, 1925,
Koevje
Fagdiga Slavka, 1926, Koevje
Farnik Avgust-Sandi, 1911,
Stopnik
Ferbear Joe, 1915, Bosljiva
Loka, 11980
Ferbear Slavko, 1924, Gerovo
Ferfila Ignac-Nace, 1909, Se
noee, t1952
Ferle Ivan-Milan, vejk,
1920, Zalog, 11983
Ferle Ivan-Orel
Fink Anton-Ante, 1918, Podhosta
Fink Joe, 1912, Podturn
Fink Joe, 1922, Obrh
Fister Stane-Jur, 1915, Naklo
Fon Joe-Joso, 1909, Kobarid
Forte Karel-Marko, Trbovce
Gabrijel Mirko, 1922, Sevnica,
11970
Ganik Franc, 1925, Mokro
nog, 11946
Gazvoda Sreko, 1928, Ko
evje, t
Glavi Jaka, 1922, Jama pri
Dvoru
Glavi Stanko-Peki, 1920,
vire
Gliha Franc, 1914, Novo mes
to
Golc Edi-vigelj, 1922, Vran
sko
Golob Franc-Janu, 1913, Virmae, 11981
Golob Jakob-Jaka, 1907, Ra
dee, t
Golob Joe-Edi, 1923, Prapree
Golob Ludvik, 1921, Mirna
Golob Martin-Tin, 1925, Borovak pri Polniku
Golob Pavel, 1917, Borovak
pri Polniku

334

Gorenc Alojz, 1913, Dolenjske Hren Anton, 1926, Jelevec

Toplice
Hren Vinko, 1923, Koevje
Gorinek Stane-Sao, 1924,
Hribar Jakob-Potepe, 1912,
Zagradec
Zgornji Tuhinj
Gornik Gojko-Iztok, 1925,
Hribar Joe-Milutin, 1911,
Zgornji Tuhinj
Ljubljana
Gore Alojz, 1906, Zajji vrh
Hribar Stane, 1924, Prelesje
Gore Mirko, Dolenja vas
Hrovat Franc, 1912, Reber
Gori Ivan-Maks, 1920, Ko
Hrovat Ivan, 1922, Regra vas
evje
Hrovat Ivan-an, 1915, Cleve
Gosenar Joe, 1926, Cerov Log
land, ZDA, t
Grabnar Aleksander, 1920,
Hrovat Silvo-Silvo, 1924, Cer
Roje pri Trebelnem
knica
Grabnar Joe-ular, 1923, Do
lenjske Toplice
Igliar Franc-Branko, 1905,
Gracar Albin, 1926, Gradenc
Juna Amerika
Gracar Anton-Gracar, 1923,
Uja Janez, 1923, Dole
Iskra tefan-Slavc, 1910, Aj
Ravnik
dovec
Grahek Branko, Mokronog, t
Grai Sreko-Sreko, 1923,
Ivani Alojz-vane, 1910,
Koevje
Maribor
' Grar Alojz-Mitja tajerc,
Jager Alojz-Kruhar, 1925, Orle
1913, Trbovlje, 11980
Grebenc Ivan-Duro, 1921,
Jager Maijan-Ris, 1923, Ljub
ljana
Opalkovo
Gregori Tone-Jakec, 1923,
Jakopi Albert-K^jtimir, 1914,
Stranska vas
Ljubljana
Gril Janez-Illja, 1921, DobinJakopin Adolf, 1924, Planina
dol
Jakopin Angela, 1924, Gore
Grmek Joe-Jelen, 1922, Stranja vas pri Mimi
homer
Jakopin Ivan, 1923, Gorenja
Groznik Franc-Miklav, 1923,
vas pri Mimi
elezno
Jakopin Joe-Jeek, 1926, Go
Grus Karel-Nero, 1917, Bitnje
renja vas pri Mimi
Jakopin Tone-Jaka, 1923, Ce
Habi Alojz-Ge, 1910, Javor
lje
Habi Joe-Malnski, 1915, Po Jako Viktor-Borut,
1922,
Sostro
lje, t
Hajek Nada, 1920, Sela
Jane Joe-Pepe, 1923, Ljub
Henigman Franc-Primo,
ljana
1918, Dolenjske Toplice
Janei Savo, 1922, Ljubljana
Henigman Pavel-Savo, 1906,
Javornik Ivo-Drago,
1921,
Dolenjske Toplice, 11982
Ljubljana
Hlede Alojz-Lojze, 1908, Novo
Javornik Joa-Lojzka, 1922,
mesto
Krko
Hoevar
Hermina-Mimi,
Jazbinek Joe-Joco, 1903,
1922, Brestanica, t
Budimpeta
Hoevar Maijan-Murat, 1920,
Jelenc Ivan, 1917, alka vas
Jeica, 11983
Jeri Franc, 1905, Mokronog,
Hoevar Stane, 1919, Zagra
t
dec, 11982
Jeri Mirko-Mirko, 1924, TiHnn Rudi, 1915, Ljubljana
haboj, 11979
Horvat
Franc-Pavlikov,
Jeri Vid-Drugi, 1920, Tihaboj
1912, Reber
Jeriha Zofka-Cukrek, 1924,
Hrastar Joe, 1919, Brusnice
Mihovo, 11967
Hrastar Tone-Kuzma, Stara
Jerki Branko, 1925, Dobrav
gora
lje

Jerman Joe-Albin, 1922, Trstenik, 11978

Jerman Mirko-Mirko, 1912,
rr^area
Jerman Vinko, 1924, Pravice
Jerin Anton-Tone, 1921,
Raje selo
Jerin Joe-Kragulj, 1917,
Raje selo.
Jevnikar Alojz, 1909, Mokro
nog, t
Jordan Joica-Tatjana, 1924,
Dolga Raka
Jordan Slavka-Stana, 1927,
Dolga Raka
Joef Alojz-Muc, 1923, Herirvja vas
Juri Ciril, 1922, Muhava
Juri Metod, 1922, Muhava
Kamnikar Ivan-Matiek,
1909, Lavrica, 11955
Kastelic Anton, 1905, Koevje
Kastelic Frane-Matija, 1916,
Velika Loka, 11971
Kastelic Franjo-Don. 1921,
Trbovlje, t
Kavi Hinko-Hinko, 1912,
Predstruge
Kavi Metod, t
Kersni Vinko-Vojko, 1924,
Hrovaa
Keri Pavle-Jeek, 1921,
Ljubljana, 11981
Kelin Stane, 1922, uem
berk
Kladivar Ludvik-Bibi, 1924,
Zagorje
Klanar Mirko-Sandi, 1923,
Ljubljana
Klaus Ivan-Milo, 1918, Veliki
Osolnik
Klun Janez-Jakl, Gorervja vas
Klun Joe-Pavle, 1924, Gore
nja vas
Kocjan Lado-Polde, 1925,
Brezovica pri Mimi
Kocjani Anton-Tone, 1922,
Ljubljana
Kocjani Franc-Rus, 1919,
Zagradie
Kocjani Janez-Stojan, 1925,
Ljubljana
Kocmur Miha-Miko, 1920,
Ljubljana
Kokalj Stane-Janez, 1923,
Ljubljana

Kolenc Edvard-Bla, 1904,

Brezovica
Kolenc Franc, 1915, Beli gri,
11979
Kolenc Joe-Kolenc, 1917,
Dolerye Ponikve
Kolenc Stane, 1921, Rodine
pri Trebnjem
Kolenc Veneslav-Vencelj,
1918, Ribnica
Komavli Valentina-Dora,
1920, Ptuj
Kompare Nande-Ivan, 1908,
Zalog, 11983
Koncut Rudi-Hrast, 1903, krljevo-Gorica
Konan Anton-Lipe, 1923,
Ljubljana, 11980
Kopina Avgust, 1911, Druin
ska vas
Koporc Ivan-Janezek, 1924,
Smaver
Korain Joe-inki, 1925,
Mokronog
Korbar Franc-Franek, 1927,
Ljubljana
Korec Miro
Korelc Pavel-Tarzan, 1923,
Ostronik
Koroec Maks, 1922, Stoice,
11971
Kori Milan, 1922, Koevje
Kos Martin-Martinov, 1914,
Srednje Gameljne
Kosec Mirko, 1928, Koevje
Koir Alojz, 1915, Dolenja
Straa
Koir Boo, 1913, Novo mesto
Koir Ivan-Ris, 1922, Ljublja
na
Koir Pavla-Lua, 1914, Gori
ca
Kotal Joe, 1914, Grosuplje
Kotar Franc, 1924, Vrhtrebrvje
Kotar Rudi, Gabrovka
Kova Rado, 1919, alec
Kova tefan-tefe, 1919,
Vavta vas
Kovai Ivan-Efenka, 1921,
Podbort, 11963
Kozole Roman, 1924, Trstenik
Koamelj Anton, 1920, Gab
rovka
Koamelj Franc-Dime, 1918,
Gabrovka
Koar Angela, 1914, Koroka
Bela

Koar Joe-Pepe, Tuijak, t

Koelj Joe-Gams, 1924, Randul
Koelj Joe-Sreko, 1925,
Meve, t
Krajnik Janez-Duan, 1923,
Ljubljana
Kramar Ivan-Ge, 1915, Barbenton, ZDA, t 1977
Kramar Anton-Trk^j, 1920,
Gabrovka, 11966
Kraevec Anton, 1922, Jele
Kraevec Velimir-Igor, 1922,
Ljubljana
Kraovec Adolf-Dolfe, 1921,
Gabrska gora
Kraovec Rudolf-Rudi, 1924,
Buka
Kravos Vlado-Lado, Ljublja
na
Kregar Avgust-Duan, 1889,
Ljubljana
Kremenek Franc-Goba,
1920, kofije
Kren Franc-Cenko, 1915,
Vavta vas
Krese Anton-Tonek, 1924,
Bognea vas
Krese Rozika
Krevs Janez-Micko, 1915, Ce
rovec
Kree Pavel, 1927, Trbovlje
Kritof Stane-Gangster, 1924,
Mirna
Krianovskij Oleg-Igor, 1923,
Ljubljana
Kriman Franc-Frenk, 1916,
Rapljevo
Kriman Joe-Lado,
1926,
Ljubljana
Kume Franc-Stamenko,
1903, Matena, 11982
Kunaver Drago-Drago, 1920,
Savlje, 11981
Kuar Miha-Miha,
1920,
entpavel
Kunik Joe-Borut,
1907,
Stina, 11984
Lah Alojz-Mirko, 1913, Sevni
ca
Lah Milan-Ivo, 1913, Lo
Lampe Franc-Francelj, 1913,
Ro pri Buzetu
Lampi Minka-Nataa, 1925,
tepar\ja vas

335

Lap Martin, 1917, Bistrica pri

Mokronogu
Lavreni Vili-Sergej, 1906,
Ljubljana
Lavri Ivan, 1917, Prena
Legan Franc, 1908, Stava vas
Lenari Marjan-Tomo, 1922,
Ljubljana
Leni Alojz-Mile, 1925, Pavla
vas
Leni Franc, Pavla vas, t
Lesjak Joe, t
Leskovec Duan-Sergej, 1927,
Ljubljana
Logar
Angela-Ela, 1924,
Hrastnik
Logar Ivan, 1922, Urna sela
Logar Joe-Slovan, 1921, Za
greb
Lotri Hinko-Hine, 11983
Love
Andrej-Milo, 1910,
Zgornji Kaelj
Love Terez^a-Ura, 1913,
Sostro
Loar
Anton-Murat, 1924,
Snebeije
Luki Joe-kul, 1923, Spod
nje Vodale
Luar Franc, 1914, Mirna pe
Mahne Stane-Joe, 1922, Ma
terija
Majcen Ivan-Jovo, 1918, Prerad pri Ptuju
Majcen Nace-Taras, 1919,
Mokronog
Majcen Stane-Gripi, 1920, Tr
ie
M^jer Ludvik-Duan, 1921,
Koevje
M^jeti Marya-Marya, 1922,
Ljubljana
Majnik Ivan-Sokol, Novo
mesto
Malei Franc-tefan, 1921,
Gorenja vas pri Ribnici
Malei Matija-Ciril, 1916, Go
renja vas pri Ribnici
Mali Albinca, 1925, Vinica
Malnar Joe, 1924, Osilnica
Malnar Lojze, 1921, Osilnica
Malnari Joe-Krievski,
1917, Podboje
Marinek Danica-Urka,
1916, Pula
Marinek Duan-Silni, 1920,
Ljubljana

336

Marinek Leopold-Mio, 1924,

maije-Sap
Markovi Milka-Olga, 1924,
Podturn
Marolt Franc-Dane, Gorenja
vas pri Ribnici
Matii Maijan, 1924, Dol. vas
Maurin Peter-Maurin, 1922,
Gorerya Podgora
Mazzoni Rdi, 1921, Koevje
Mede Joe-Janez, 1924, Jurka
vas
Medic Franc-Luka, 1903, Vederina
Medved Franc, 1919, Brezovo
Medved Ivan-Milan, 1916,
Makovec pod Trko goro
Meglen Metka-Vida, 1925,
Struge
Meguar Milan-Borut, 1917,
Smaije-Sap
Meja Joe-Fifi, 1914, Ljublja
na
Mermolja Tatjana, Gorica-Italya
Mesojedec Anton-Peter, 1919,
Praproe pri Gorenji Strai
Mesojedec Franc-Ilya, 1920,
Koevje, t 1984
Mesojednik Franc, 1911, Dole
nje laknice
Mevelj Niko-Niko, 1921,
Mokronog, 11973
Mide Franjo, 1924, Stari Log,
11980
Miheli Franc-Cigo, 1920,
Ljubljana
Miheli Milica-Breda, Ljublja
na
Mikec Alfonz-Niko, 1911, Trst
Mikec Ivan-Mitja, 1922,
entrupert
Miklavi Anton-Tone, 1910,
Krka
Miklavi Franc-Floijan,
1921, Ljubljana
Mikli Franc-Franc, 1918,
Cesta, 11979
Mikuli Joe-Klaudij, 1920,
Dolga vas
Mirti Lojzka-Sonja, 1925,
Dolenja vas
Mima Ignac, 1921, Ambrus
Mladi Bogomir, 1933, Ljub
lana
Mladi Stane-Bogo, 1907, u
emberk

Mlakar Anton-Tone, Gorika

vas, t
Mojkerc Franc-Frenk, 1920,
Bizovik, 11948
Mojkerc Jakob, 1918, Bizovik
Mojkerc Marija-Mici, 1923,
Bizovik
Mole Lado-Nane, 1921, Mok
ronog, 11973
Morelj dr. Maijan-Jesenovc,
1914,t
Moe Anton, 1924, Gorenje
Kamence
Moe Tone, 1906, Jesenice
Moina Leopold-Polde, 1911,
Zabrdje
Mrak Marko-Luka
Mrgole Alojz-Lojze, 1923, Tomaja vas
Muhar Zdenko-Zdene, 1926,
Dravlje
Muhi Stanko
Mller R^jko-Zeko, 1922, Ra
e
Murgelj Franc, 1923, Dolenje
Karteljevo, 11972
Murn
Alojz-Terenc, 1920,
Podturn
pri
Dolenjskih
Toplicah
Murn Avgust-Johan, 1921,
Obrh
Murn Franc-Zvone, 1914,
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah
Murn Joe-Pero, Podturn pri
Dolenjskih Toplicah, 11955
Nose Joe-Tone pan, 1908,
Kompolje
Novak dr. Franc-Luka, 1908,
Kranj
Novak Joe-Miha, 1913, Mali
Korinj, 11970
Novak Rudi, 1926, Mahovnik
Novak Tone, 1920, Mala vas
Novina Franc-Zelen, 1901,
Podhosta
Novina France, 1912, Podturn
pri Dolenjskih Toplicah
Novina Ivan-Tomo, Podturn
pri Dolenjskih Toplicah
Obersnel
Avgust-Zdenko,
1915
Obersnel Maijana
Oberstar Olga

Perovek Franc-Lado Kran,

Oblak Franc-Dreje, Veve, t
1922, maije-Sap
Obtetar Alojz-Jumbo, 1918,
Perovek Janez-Pelko, 1921,
elevec
maije-Sap
Ocvirk Vasily-Vasja, 1920,
Peri Bogomir-Marko Do
Medvode
line, 1914, Nogaredo - Itali
Okoren Alojz-Janez, 1924, Lu
e
ja
Peri Zorka-Bara, 1914, KiOkrogli Rafko, 1913
love
Omahen Lovro-Orlov, 1898,
Peskar Neka, 1919, Podturn
Zgorr\ja Besnica, 11980
pri Dolenjskih Toplicah
Oraem Ludvik-Ljubo, 1925,
Peta Vinko-Vinko, 1925, Za
Mali Log
log
Oreek Miha-Miha,
1911,
Petje Franc, 1923, Moravka
Srednje Game\jne
gora, 11977
Osredkar Karel-Dime, 1910,
Petje Ivan-Hosja, 1924, Kani
Ljubljana
arica
Oven Janko-Mile, 1925, MoPetri Joe-Joco, 1919, BrJjin
ravka gora
Picelj Feliks, Gorenje Polje
Obolt Marija, 1919, Cvibelj
Picelj Ivan-Jon, 1913, Cleve
land - ZDA, 11978
Padovac Joe-mi, 1926, Li
Pice\j Ivan-Muki, 1901, Pod
povec
turn pri Dolenj. Toplicah
P^jk Franc-Zelen, 1922, Ljub
Pirc Mirko-Miki, 1922, imaljana
rice
Paki Odon-Koki, 1923, Ljub
Pirc Vekoslav-Vito, 1923,
ljana
Ljubljana
Pali Lojze, 1920, Stari trg pri
Pirih Aleksander, 1922, ent
Lou
rupert
Panuh Maks
Pimovar Viktor-Zmago, 1897,
Pape Joe-Don, 1923, BoVelika Loka
tanj pri Sevnici
Pimoht Alojz-iftar, 1915,
Pape Mirko, 1918, Hrib
Novo mesto
Pape Vili, 1916, Veliko Lipeje
Planinek Joe-Andrej, 1924,
Paternoster
Andrej-Niko,
Sela pri Dolenjskih Topli
1905, Fuine
cah
Peciga Joe-Metod, 1911,
Plantan Justi
Obrh
Plantan Lado-Laci, 1920,
Pee Alojz-Iztok, 1924, Slo
Ljubljana, t
venj Gradec
Pleskovi Lojze, 1920, Brljin
Peek Stane, 1899
Plevel Franc-Joki, 1903, Ljub
Pejak Stane, 1918, Visejec
ljana
Penik Peter, 1924, Bizeljsko
Plevnik Franc-Vojo, 1919.
Pelko Anton-V ine
Kamna gorica, 11981
Pelko Floijan-Cvetko, 1913,
Plevnik Joe-Pepe, 1923, Gor
Podturn pri Dolenjskih
nje Selce
Toplicah
Plevnik Viljem, 1917, Trst Pelko Mary a-C veta, 1926,
Ital\ja
Volji potok
Plut Marija-Dunja, 1924, virPerger Tatjana-Maijanca,
e
1919, alec, 11953
Podlogar Mira-Nataa, 1921
Perko Franc, Zdenska vas
Podlunek Stane, 1920, Hrast
Perko Stane, 1911, Zdenska
nik
vas
Podraj Joe-Pep, 1919, GraPernek Ivan-Var\ja, 1902,
diek
Grukovje
Poganik Avgust-Gustl, 1912,
Pemiek Fani-Feri, 1927,
Pod bort
kofja Loka

Poglajen Zalka-Marta, 1918,

Podturn pri Dolenjskih
Toplicah
Pohleven Karel-Drago, 1922,
Martinja vas
Poje Jaka-Jakec, 1922, rni
potok
Potoar Joe, 1915, Velika
Buna vas
Potokar Franc-Sokol, 1924,
maijeta
Potrbin Franc, 1922, Morave
Praznik Ignac-Branko, 1923,
Maji dol
Prelesnik Ivan, Rudnik
Preelj Sreko, Novo mesto
Prjjate\j Stane-Stanko, 1924,
entrupert
Prusnik Alojz-Lojz, 1910,
Ljubljana
Prusnik Anton-Gaper, 1921,
Podlipoglav
Puh Franci-Rob, 1919, Ljub
lana
Pureber Ivan, 1921, abja vas
Pustavrh Franc, 1926, V avta
vas
Puterle Hedvika, Koevje
Radulovi Branko-Branko,
1910, Suak, 11983
R^jer Alojz-Miko, 1921,
Vrhpe
R^jner Leopold, 1924, Deskova vas
Rakef Janez-Urh, 1904, Trzin
Rakoe Alojz, 1925, Dolenja
Straa^
Rambos tefan, 1919, Omsk SZ
Rapelj Rudi-Savo, 1916, Gab
rovka
Ratajc Ciril-Janez, 1912, Troine
Ravber Stanko-Mirko, 1919,
Jurka vas
Ravnikar Aleksander-Sandi,
1923, Kamnje
Razpotnik Franc-Franiek,
1899, Reica
Rebec Lovro, 1910, Trnje pri
Postojni
Redek Rudi, 1922, Krka,
11981
Remih Milan, 1923, Slovenska
vas, 11982

337

Repi Joe, 1925

Repov Janko-Janko, 1920,
entjan
Repe Zlatko-ato, 1927, Bje
lovar
Rifel Stane, 1924, Novo mesto
Robek Ivan, 1916, Vinji vrh
Robek Vinko, 1915, Vinji vrh
Rogelj Slavko-Pavek, 1922,
Mali Cimik
Rojc Joe-Dulaijev, 1926, u
emberk
Romih Alojz, 1912, Polje pri
Triu
Romih Rihard-Riki, 1912, Trst
Italija
Roter Zdenko-Zdenko, 1926,
Ljubljana
Rozman Viktor-Slavko, 1905,
Ljublana, 11966
Ren Stanko, 1924, Vrh nad
Mokronogom, 11981
Sabadin Vilko Matija. 1919,
Sv. Anton pri Kopru
Saje Franc, 1907, Dolenje Ka
menje
Ssge Franc-Franek, 1921,
Podgora
Ssge Franc-Sine, 1923, Mirna
pe
Saje Joe-Iztok, 1920, Mirna
pe
S^jevic Mara, 1916, Kandija
Sedlar Dolfi-Dolfi, 1920,
entrupert
Seek Anton-Ante, 1898, Pod
gora pri Gorici
Simoni Franc-Maks, 1924,
Brinje
Skubic Stanislav-Koroec,
1916, Mala Kostrevnica
Skuek Slavko, 1925, Gornji
Lakenc
Sladi Tone-vrk, 1906, Tr
bovce
Slak Anton, 1908, Zabukovje
Slak Franc-Milan, 1907, Gore
nji Globodol
Slak Rudi-Slaki, 1923, Dobruka vas
Slapniar Joe-Jot, 1908,
Vinja gora
Sluga Viktorija Vika. 1910,
Spodnji Kaelj
Smerne Franc-Miklav, 1923,
Obrije

338

ercar Joe, 1923, Bosljiva Lo

Smodi Dominik, 1923, Tr
ka
bovce
ercelj Joe-Lipe, 1922, PodSmole Franc-Franek, 1920,
unja vas
hosta
ercer Joe, 1904, Osilnica
Smoli Lovrenc, 1915, Dole
etinc Martin-Tine, 1910,
nja Straa
entlenart
Smrekar Alojz-Mali, 1920, Go
ilih Niko-Niko, Boris Niki,
rika gora
1919, Trebnje, t 1984
Smrekar Ludvik-Ludvik Zu
imnovec Viktor-Lev, 1930,
panc, 1918, Podlipoglav,
11982
Ljublana
Smrke Franc-Jot, 1899, Bre- ircelj Ivo-Tine, 1921, Zadvor
kinder Franc, 1926, Stranska
zovica
Snoj Joe-Piki, 1925, Ljubla
vas
kraba Rado-Gorazd, 1921,
na
Snoj Rudolf-Ciril, 1924, Snerna vas
kruba Ludvik
beije, 11982
Soctia Ivan-Mio, 1926, Bohinj kufca Joe-Martin
Sotlar Franc-Pavijan
kvara Franc, 1908, Medvo
Sotlar Marija-Vida, 1923
de, 11983
lamberger Viljem-Brki,
Sotlar Traudi-Mira, 1927, Ra1910, Ljubljana
te
Stari Vinko, 1920, Cikava
mEgdek Joe-Pepe, 1921, Po
Stepani Zlatko-Drago,
tok
1923, Maribor
muc Adolf-Rado, J 913, Cle
Strah Josip-Osip
veland - ZDA
Strajner Ivan-Pogum, 1924,
oba Franc, 1915, Urna sela
Hudeje
oba Franc-Iztok, 1922, Rav
Strsuner Rafael-Rafal, 1922,
ne
Hudeje
obar Ivan, 1920, Dolenjske
Straek Ivo-Stegnar, 1921,
Toplice
Ljubljana
onc Mirko-Slovan, 1917, TomEg
Straek Stanko, 1922, Ljubla
pan Aleksander-Bine, 1923,
na
Strnia Anton-Kostja, 1920,
Ljubljana
Dolenjske Toplice
peli Franc, 1927, maver
Svetek Duan-Dolinar, 1920,
porar Franc-Frarjjo, 1911,
Ljublana
Herir\ja vas
Springer Franc, 1925, Dolenja
ajni Joe-Joko, 1923, PodStraa
tefani Ladislav-Edi, 1913,
gora
Sali Emo, 1917, Vavta vas,
Ljubljana
11980
tembal Marya-Micka, 1919,
alohar Janez-Peter, 1921 ;
Tomaevo
timec Anton-Tonek, 1921,
Dol
Osilnica
Savelj Marta, 1917, Ribnica
enica Alojz, 1906, Suhor
trumbelj Franc-Hasan, 1920,
Tomielj
Senica Anton, 1903, Menika
uteri Anton-Tine elez
vas
nik, 1903, Ljubljana, 11984
enica Anton-Emil, 1907, Su
hor
uteri Janez, 1908, uem
berk, 11966
enica Joe-Gaper, 1912,
uteri Tone, 1926, Raka
Menika vas
vab Anton, 1925, Bosljiva
enica Sreko, 1925, Koevje
Loka
enica Stane, 1919, Obrh
enica Viktor-Joso, 1910,
vara Duan-Dule, 1918, Rakitnik
Obrh

Tekavec Filip-Gaper, Ribni

ca, 11983
Teropi Alojz, 1918, Herinja
vas, 11984
Todori Janez, 1916, Brezovica
pri I .j ubij ani
r
Tomai Joe, 1923, Zagrad
Tomai Maks-Milan, 1920,
Ljubljana
Tominc Milan-Milan, entru
pert
Tori Ivan, 1921, Krmelj
Tratar Ignac-Nace, 1907, Lepa
Gorica
Trlep Franc, Trebelno, 11948
Trlep Janez-Medved, 1915,
Orlaka
Trpin Franc, Koevje
Trtnik Bogomir-Ljubo, 1925,
Zadvor, 11982
Trtnik-Oreh, 1892, Zadvor,
11947
Turk Janez-Vane, 1913, Pod
hosta
Turner Franci-Kostja, 1916,
Ljubljana
Tumher Anton-Tonek, 1926,
Vinja gora
Turi Stane, 1921, Brezovica
Tuar Stane, 1922,11976
Udovi Joe-Topsi, 1921, No
vo mesto
Ursyner Leopold-Leon, 1923,
Hudeje
Urana Joe-Branko, 1924,
Draga
Urbani Rafael-Rafel, 1921,
Krika Reber
Usar Miroslav-Vili, 1924, Celje
Vandot Branko-Brane, 1918,
uemberk
Varek Viktor-Vare, 1920,
11957
Veninik Milan-Milan Savine,
1919,
Moziije, 11984

Venturini Angel, 1909, Trst

Verdenik Karel, 1905, Ptujska
gora
Vesel Anton, 1909, Bele Vode
Vetrih Franjo-Uro, 1908,
Gradika - Italija
Vidic Joe, 1924, Zagradec,
11975
Vidmar Boena-enka, 1924,
Sedra
Vidmar Ciril, 1925, Gabrijele
Vidmar Franc-Brko, 1910, Za
gradec
Vinkler Veri-Aleks
Vipotnik Janez-Janez, 1917,
Zagorje
Virant Kostja-Samo, 1926,
Dolenjske Toplice
Viijent Ciril, 1922, Olevek
Volk Joe-Voli, 1922, Vi
nja gora
Vonjak Sergej, 1924, Ptuj
Vovk Avgutin-Jure, 1917,
Makole, 11984
Vovk Ciril-Bojan, 1919, Zafara
Vrhovek Franc-ierka,
1918, entlovrenc
Vraj Stane, 1925, ate
Vrnik Lojze, 1920, Rdei Kal

Zgonc Tone-Gaper, Veliki

Osolnik
Zobec Anton, 1925, Dane
Zorc Engelbert-Duan, 1926,
Kaplja vas
Zorc Franc-Tomo, 1909, Krka
Zorzut Leopold, 1913, Vadrijan
Zupanc Ignac-Nace, 1922, Kr
ka
Zupani Anton-Andrejc,
1922, Podhosta
Zupani Anton-Tonek,
1908, Dalnji Vrh
Zupani Franc-Ludvik,
1901, Podhosta
Zupani Joe-Niko, 1922,
Regra vas
Zupani Leopold-Lev, 1924,
Rdei kal
Zupani Stane-Iztok, 1916,
Radee

agar Anton-ink, 1923, No

vo mesto
agar Franjo-Iztok, Ribnica
idan Stane-Stane, 1915, Za
log
irovnik Vinko, 1922, Trbov. Ue
itnik Avgust-Gustelj, 1917,
Morave pri Gabrovki
Zabukovec Franc, 1910, Pod
itnik Maijan, 1920, Zagradec
pe, 11963
Zakrajek Lojze-Sao, 1917,
itnik Rajko-Dule, 1923,
Ljubljana
Studenec, 11983
okalj Alojz-Didi, 1918, Kr
Zaletel Alojz, 1917, Lipovec
Zaman Maijan, 1925, Hom
ka vas
uli Franc, 1923, Dolenje
Zamida Ludvik, 1918, Urna
Vrhpolje
sela
Zapuek Marko-MEgski, 1906, ura Stane-Duro, 1921, Novo
mesto
Hrastnik
Zavodnik Franc-Jon, 1914,
Trebnja gorica
Zavrl Ignac-Nace, 1924, Gab
Zbrala in sestavila:
rovka
Ivanka in Joe Luki
Zgonc Anton-Vasja, 1914,
Ljubljana, m^ja 1984
entrupert

339

Padli

Ambro Franc-Aev, Velike

enjice. 1906-1943
Andolek Franc, Struge,
1925-1944
Anzeljc Franc, Vrh pri Trebel
nem, 1922-1944
Anlovar Alojz-Jamski, Bu
na vas
Avsec Joe-apajev, Bistrica,
1922-1944
Bajer Tone-erif, Novo mes
to, 1925-1945
B,ijuk Stanko-Jure, -1944
Bartok Pavel, Bistrica,
1911-1943
Bevc Joe, Moravka gora,
1914Biorghija Maks, entrupert,
1920-1943
Bial Duan, Koevje
Blatnik Janez, Hinje,
1924-1944
Blai Joe, Mirna vas,
1926-1944
Bojt Stane-ivko, Dobrava,
1913-1943
Bortnar Robert-Rade, Gab
rovka, 1918-1943
Botjani Marlja-Olga, Ljub
ljana, 1921
Bricelj Janez, Bizovik,
1912-1944
Brzin
Alfonz, Puava,
1927-1944
Centa Joe-Milo, Veliki Osol
nik, 1905-1943
Cesar Joe, Gorika vas,
1922-1944
Cimerman Alojz, Marina vas,
1921-1943

340

o Joe, Vodice pri Gabrov

ki, 1923-1944
Deman Franc, Hambom,
-1944
Dobravc Helena, -1943
Dombi Vladislav, Rudnik,
1926-1945
Dorbe Ivan-Bojan, Postojna,
1915-1945
Drar Justina-Justi, Brezovi
ca, 1923-1943
Drufovka Joe-Git, Ljubljana,
1920-1944
Dular Branko-Zdravko, Vavta vas, 1921-1942
Duu Karel

Habi Joe-Moker
Hegler Karol, Struge
Hoevar Anton, Vinji vrh,
-1943
Hostnik Alojz-Jovo, Gabrov
ka, 1910-1944
Hostnik Ivan, Stara gora
Ilc Ivan-pan, Gorenja vas,
1913-1942
Ilc Stane-Kritof, Gorenja vas,
1920-1944
Intihar Ivan, Spodnje Vodale,
-1942
Ivanc Herman-Herman, ukovo, 1923-1942

Jakli Tonek-Adam, Mala

Slevica, -1943
Jakopi Andrej-Hari, Jeica,
1919-1944
Jamnikar Joe, Ljubljana,
1910-1943
Jamek Janez-Jure, Polje,
1923Ferkulj Vinko, Lipa, 1923Janc Franc, Trka gora,
Fifolt Tone, Jurka vas, -1942
1912-1943
Fink Franc, Krka
Janc Marica, Trka gora,
Francka, V inja gora
1927-1943
Janei Joe, Malkovec, -1944
Golob
Alojz, Praproe, Janko, Suice
1924-1943
Jelenc Ivan-Ivko, Velike La
Golob
Stanko, Borovak,
e
1921-1944
Jerman Tone, Troine, 1918
Gori Danijel, -1943
Jurca Vinko-Ambro, Javor
Gospodaric Adolf-Ferdo, Go
je, 1919-1944
renja vas, -1943
Jurgli Aleksander, Puava,
Grabljevec Joe-Novi, Maji
1924-1942
dol, 1915-1943
Jurgli Darko, Prelesje,
Grajzer
Albin, Smlednik,
1917-1943
1922-1944
Jurkovi Mile-Doli, Ljublja
Grbec Joe-Ge, N. mesto, -1944
na, 1925-1944
Grom Boris, -1943
Gutman Ivan-Zan, Sv. Vrh,
Kamin Anton, Velika Loka,
1914-1943
1924-1942
Erbenik Ivan, Gorenje Polje,
1913-1942
Erbenik Joe, Gorenje Polje,
1922-1942
Erpe Ivan, Urna sela,
1924-1944

Keri Ciril-Metod Cestnik,

Ljubljana, 1910-1944
Kelin Branko, uemberk,
1916-1944
Knez Franc, Gorenja vas,
1921-1943
Kocjan Slavko, Dol. Laknice
Koak Ciril, Druinska vas,
1918Koir Julij, Bruna vas,
1923-1943
Kraevec Janez, Osreje,
1920-1943
Kriman Franc, Spodnji Lakenc, 1926-1942
Krmelj Milo, Ljubljana,
1921-1944
Kukman Anton-or, Otoec,
1914Kukman Franc, Gradenje,
1922-1945
Kuntek
Alojz,
Trbinc,
1923-1944
Kveder
arko,
alec,
1914-1943
Lampe Ferdo, Koevje, -1944
Lampret Franc, rnomelj
Lenart Alfonz-Fonze, Moravka gora, 1927-1944
Lenart Stane, Moravka gora,
1925-1943
Leni Janez-Rudar, Pavla
vas, 1903-1944
Lindi Alojz, Zagraka gora,
1925-1942
Lindi Franc, Martinja vas,
1912-1944
Longar Janez, Stranska vas,
1913Lovin France-Jure, Gorenja
vas, 1909-1945
Lukek Rafael, Trebanjski vrh
Luar Maks, Mirna pe,
1920-1943
Majcen Franc, Mokronog,
1924-1944
Marincelj Joe-oo, Hrastje,
1922-1944
Marinek Tone,
eenik,
1910-1943
Marki Ervin, Polje, -1943
Markovi Franc,
Vrhek,
1910-1945
Marolt Stane-Ervin, Zadvor,
1916-1944

Medved Joe, Brezovo,

1925-1943
Mesojedec Anton, ea vas,
1922-1943
Mesojedec Joe-Marjan,
Praproe, 1922-1943
Mesojednik Jakob, Dolenje
Laknice, 1915-1942
Mikli Albin, Roje, 1925-1944
Mikli Drago-Mesar, Gabrov
ka, 1919-1944
Mikli Ivan, Maini, 1923-1945
Mikli Joe, Cesta, 1922-1944
Mirti
Miha, Gradenc,
1916-1942
Moe Joe-Mongol, Gorenje
Kamence, 1920-1944
Mrvar Milan, uemberk,
1920-1942
Nahtigal Karel-Lie, uem
berk, 1904-1942
Obteter Anton, elevec,
1921-1943
Omerza
Franc-Ane,
1916-1944
Omerza Viktor, Brestanica,
1919-1944
Pape
Rudolf,
Hinje,
1924-1943
Pee Aleksander Sao, Birna vas, 1923-1943
Pejak
Slavko,
Visejec,
1919-1942
Pelko Joe, Malkovec,
1925-1944
Per Cveto, Novo mesto, 1925Petje Stanko, Gabrovka,
1923-1944
Pevec Alojz, Praprotnica,
1921-1942
Pevec
Stojan,
Zagoije,
1922-1943
Piceli Franc-Frenk, Cleveland
ZDA, 1915-1942
Picelj Viktor, Gorenje Polje,
-1942
Pimoht
Ivan, Hudeje,
1913-1944
Planinek Joe, Grm,
1920-1943
Pleskovi Franc, Dolenje Ka
mence, 1920-1943
Pleterski
Alojz-Ane,
1906-1945

Plevnik Alojz, Podetrtek,

1924-1944
Podlogar Joe, Brezovo,
1896-1942
Potoar Viktor, Trka gora,
1920-1943
Prijatelj Joe-Slobodan, Nem
ka vas, 1918-1943
Pucelj Miha-Miha, Dobruka
vas, 1909-1945
Raki Adolf, Dolnja Briga,
-1944
Rehar Vinko-Cene, Mirna,
-1943
Remih Duan-Duko, alka
vas, 1922-1944
Resnik Anton-Brdavs, Gabr
ska gora, 1915-1942
Reek Joe, Okrog, 1922-1942
Riko, -1944
Robek Franc, Gorika vas,
1922-1943
Rodin Franc, Dolenji Vrh,
1919-1943
Rojc Slavko, Praproe, 1925Rotar Avgust, 1923-1944
Rozman Joe, Bika vas,
1923-1944
Ruke Janez, Gabrje,
1900-1944
Rupnik Milan, Vavta vas,
1923-1944
Sadar Ivan, Stranska vas,
1924-1944
Sadar Tone-kupnikov, Krka,
-1942
Sapor Janez, Moravka gora,
1919-1942
Sever
Anton, Zabukovje,
1920-1942
Siegel Stane, Zalog, -1943
Simoni Alfonz-Fonzi, Bri
nje, 1921-1943
Skubic Anton, Dolenji Vrh,
1920-1942
Skuek
Vera, Mirna vas,
1922-1944
Slak
Joe,
Rihpovec,
1920-1942
Slak Joe-Silvo, Gorenji Vrh
pri Dobrniu, 1902-1943
Slapnik Justi, Kolovrat,
1923-1944
Slogar
Milan, uemberk,
1921-

341

Smrke Ivan, Stara gora, -1943

Strah Anton-Srp, Sostro,
1922-1942
Strunar Vincenc-Vene, krjane, 1906-1945
Stritar Karol, Kaplja vas,
1914-1942
Stritar Rudolf, Kaplja vas,
1922-1943
Strnia Drago-Fric, Dolenjske
Toplice, 1918-1942
Svetek Anton, Podlipoglav,
1920-1944
abec Franc, Pivka,
1924-1945
ali Karel, ea vas,
1915-1944
epec Franc-Leon, Stara Go
ra, 1914-1942
ergan Martin, Lako,
1913-1942
ircelj Ivan, Prem, 1923-1944
kufca Anton, Malo Lipje,
1917-1943
kufca Joe-Marko, Malo Lip
je, 1914-1943
kufca Toma-Gandi, Malo
Lipje, 1915-1944
logar Milan, uemberk,
1921-1944
oster Maks, Brljin,
1916-1942
Stancar Franc, tatenberk,
1909-1943

342

tefani Franc, Gornji Vrh,

-1943
Tacman, -1943
Teme Feliks, Sadii\ja vas,
1918-1942
Teme Karel, Sadirya vas,
1915-1942
Tratar Julij-Jule, Pavla vas,
-1944
Tratnik Vinko, Lutrko selo,
1923Trtnik Rudi, Podlipoglav,
1925-1943
Uhemik Stane-Franc, -1944
Umbergar Miha-Miha, Mok
ronog, 1924-1944
Urigelj Franc,
Malkovec,
-1942
Uri Franc, Borovnica, -1944
Valant
Edi,
uemberk,
1921-1943
Vidic
Franc,
Otoec,
1917-1944
Vidic Zlatko-Tato, Ljubljana,
1925-1944
Vidmar Stane, uemberk,
1912-1943
Vidmar Sorya, Ljubljana,
1926-1943
Vinter Boris-Boris, Zree,
1925-1945

Viek Anica, Mokronog,

1924-1942
Vrbinc Anton-Nebome, Bi
zovik, 1917-1943
Vovko Alojz, alovie, 1908Vovko Franc, alovie,
1921-1945
Vovko Joe, alovie, 1912
Zaletel Anton, Kueljevec,
1920-1943
Zaman Anton-Bla, Hom,
1924-1944
Zaman Joe, Laknice
Zelnik Joe-Marko
Zupani Franc, Gorenja vas,
1924-1945
Zupani Franc, evnica,
-1945
Zupani Janez-imen, maver, 1915-1944
Zupani Stane, Krka
agar Janez, Osilnica, -1945
eleznik Albin, Mirna vas,
_ 1921-1942
igon Stane, Novo mesto,
1918-

Napisal po evidenni kartote

ki:
Stane Msycen
Ljubljana, junya 1984

Seznam uporabljene literature

Borec, glasilo Zveze borcev NOV Slovenije, letniki 1953, 1958, 1971 in 1972;
Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjige 2, 3, 4, 5 in 6;
Doleryski zbornik, Novo mesto 1961;
Domicili v slovenskih obinah, Ljubljana 1981;
Jesen 1942 v Sloveniji, korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidria, Ljublja
na 1963;
Litijski zbornik NOB I, Ljubljana 1969;
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1960/1, 2; 1964/1, 2 in 1965/1, 2;
Slovenski zbornik MCMXLV, Ljubljana 1945;
Spomeniki n^j govore, Novo mesto 1972;
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978;
Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih naro
dov, del H, knjiga 8; del VI, kr\jige 2; 3, 4, 5, 6 in 7 ter del XIII, knjiga 2.

*
Ambroi Lado-Novljan, Partizanska protivofanziva, Beograd 1968;
Ambroi Lado-Novljan, Gubeva brigada, Ljubljana 1972;
Ambroi Lado-Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975;
Ferenc Tone, Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni
1943, Maribor 1967;
Ferle Ivan, Druga grupa odredov in tajerski partizani 1941-1942, Ljubljana 1972;
Guek Milan, erceijeva brigada, Ljubljana 1973;
Hudales Zoran, Obina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975;
Jarc Janko, Partizanski Rog, druga, dopolnjena izdaja, Maribor 1977;
Kiauta Ladislav, Na bojni rti Osemnajste, Ljubljana 1969;
Klaryek Zdravko in sodelavci, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem
1941-1945, druga izdaja, Ljubljana 1977;
Kocbek Edvard, Tovariija, Ljubljana 1949;
Krall Joe, Partizanske tiskarne na Slovenskem, osrednje, Ljubljana 1972;
Maek Ivan-Matlja, Spomini, Zagreb 1981;
Miku dr. Metod, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, II. knjiga, Ljubljana 1961;
Obolt Anton, Utrinki iz podzemlja, Ljubljana 1979;
Poli Radko, Belokranjski odred, Ljubljana 1975;
Saie Franek, Belogardizem, druga, dopolnjena izdaja, Ljubljana 1952;
Strle Franci, Tomieva brigada, uvodni del, Ljubljana 1980;
Vidovi-Miklavi Anka, Slovenski elezniaiji pod italijansko okupacijo v Ljub
ljanski pokrajini 1941-1943, Ljubljana 1980.

343

Seznam kratic in okrajav za oznako virov

Kratice
A
CK ZKS
DLRS
F
IZDG
PZDG

arhiv
centralni komite Zveze komunistov Slovenije
Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji
fascikel
Intitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja

Okrajave
Zbornik

NOV na Slovenskem
Miku/NOB
Dnevnik
Prispevek

344

Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni

vojni jugoslovanskih narodov, t. dela, t. knjige, t. doku
menta
Klanjek Zdravko s sodelavci, Narodnoosvobodilna voj
na na Slovenskem 1941-1945
Metod Miku, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne
borbe v Slovenci, t. kryige
Dnevni zapisi udeleenca NOB, poleg sta ime in priimek
Pisno sporoilo ali pojasnilo udeleenca oziroma prie do
godka ali posredovalca podatka; poleg sta ime in priimek.
Pisec te knjige inja tak prispevek v svojem arhivu.

Kazalo osebnih imen

A
Adami Jule 58
Bokavek Ladislav-Maijan 213, 229,
Ahac, glej: Pirjevec Duan
230, 235
Aleks, glej: Peaver Joe
Boldan Joe-Silni 65, 70, 71, 331
Aleks, glej: Vinkler Veri
Bolko, glej: Brilej Joe
Bordon Rado 7
Ale, glej: Trobi Stefan
Bortnar Joe-Gabrovan 18, 273
Ali Franc-Ciro 23, 100, 106, 122, 139,
Bortnar Robert-Rado 21, 54, 55
140, 155, 198, 199, 206
Borut, glej: Gerbec Miroslav
Ambro Franc-Aov, 23, 66
Borut, glej: Koprivica Danilo
Ambroi Lado-Novljan 5, 7, 16, 18, 81,
Borut, glej: Meguar Milan
82,
86, 95, 98, 114, 122, 158, 193-195,
Botjan, glej: Brada Franc
273, 280, 314, 324, 325
Boi Franc 202
Ambroi Mica 224
Boovi Radomir-Raco 182
Ante, glej: Seek Tone
Brai Mirko-Brada 275
Aov, glej: Ambro Franc
Brai Vladimir-Mirko 20
Auersperg Karel Adolf 75
Brada, glej: Brai Mirko
Avbar Ivan 290, 293
Brada Franc-Botjan 23
Avbelj Franc-Lojko 121
Bradakija Rastislav-Rastko 188
Avbelj Viktor-Rudi 212, 218, 275, 280
Avi Jaka-Branko Hrast 109, 110, 141, Brajovi Petar-Pero 182, 211, 218
Branko (partizan) 22
174, 180
Branko, glej: Igliar Franc
Branko Hrast,.glej: Avi Jaka
B
Brakar, glej: Skrabar Stane
Babnik Nande 37
Bravniar Duan-Veljko 18
Bahor Matya-Oskar Slatin 12
Brecelj Marijan 236
Ban Ivan 147, 148, 166, 244
Bregant Juga 174
Bara, glej: Peri Zorka
Bregar, glej: Marinek Tone
Bebler Aie-Primo Tratnik 67, 68, 103,
Breznikar (kmet) 200
114, 117, 119. 134, 160, 174
Brilej Joe-Bolko 114, 156, 174, 227, 275
Bebler Vilma-Spelca 156, 227
Broz Josip-Tito 104, 122, 182, 193, 222,
Bele Alojz-Tiko 7, 129, 142, 154, 194,
251, 291
198,
199, 213, 214, 228, 234, 273, 281,
283, 287, 288, 300, 303, 313, 314, 325Bukovec Franc-Jeovnik Andrej 11
Burgar Rudi-Maks 129, 198, 205, 213,
Benedik Ivan-Matiek 271
219, 227, 228, 230, 235, 237, 238, 241
Berardi (ital. podpolkovnik) 226
Beri Miha-Maks 23, 63
Besta Fabio 320
C
Biorghia Maks 41
Cene, glej: Rehar Vinko
Bizjak Alojz-Luka 23, 66
Centa Joe-Milo 21
Bizjak Stane-Kosta 22, 64, 65
Cerutti Guido 111, 230, 320, 321, 322
Blatnik Janez 44
Cesaretti (ital. general) 317, 318
Bla, glej: Zaman Anton
Ciancabilla Fulvio 80
Blai (kmet) 200
Ciril, glej: Mokri Joe
Blai Alojz 58, 210, 213, 237, 238
Cvetko, glej: Pelko Florjan
Bojan, glej: Dorbe Ivan

345

eme Franc-Kiemen 243

erne Karel-an 233
ierka, glej: Vrhovek Franc
iko, glej: Plankar Franc
inki, glej: Korain Joe
iro, glej: Ali Franc
iro Zasavec, glej: Hleb Janez
ort, glej: Pirkovi Franc
rne Slavko 58
rtomir, glej: Mam Janez
ubric Mile 182

D
Daki, glej: Semi Stane
Debeljak Anton 271
Debeljak Janko 37
Defar Branko-Striek 76
Dergan (partizan) 254
Dermastia Maijan-Urban Velikorya 11,
18
Dermastia Mihaela-Mara 18
Devetak Anka 242
Deman Slavko 278
Dime, glej: Koamelj Franc
Dime, glej: Osredkar Karel
Dolinar Bla 73
Dolinek (gostilna) 292
Dolak Albin 76
Dorbe Ivan-Bojan 22
Dore, glej: Eijavec Franc
Dore Trdina, glej: Mihevc Edo
Dragan, glej: Jevti Predrag
Draksler Joe-Povh 22, 66
Draksler Joe-Povhi 217
Draa, glej: Mihailovi Dragoljub
Drar Justina-Justi 265, 266
Dreje, glej: Oblak Franc
Drenik Ferrlo 272, 283, 300, 313
Dule, glej: vara Duan
Dunja, glej: agar Marija
Duan, glej: Kregar Avgust
Duko, glej: Remih Duan
Didi, glej: okalj Alojz
Don, glej: Kastelic Franc

E
Edi, glej: Grar Edvard
Efenka, glej: Kovai Ivan
Ela, glej: Logar Angela
Erbenik Ivan 106
Erbenik Joe 106
Eijavec (fotograf) 202
Eijavec Franc 80
Eijavec Franc-Dore 23, 63
Eijavec Stane 80, 85
Erpe Janez 306
Ervin, glej: Marolt Stane

346

F
Fabjan Drago-P^jk 212
Fajfar Tone 51
Farnik Avgust-Sandi 7,38,39,128, 137,
143, 153, 199, 258, 263, 292
Fazan, glej: Ferle Joe
Ferbear Ivan-Jovo 23, 66
Feri, glej: Stampahar Fani
Ferdo, glej: Gospodari Adolf
Ferenc Tone 327
Ferfila Ignac-Nace 313, 325
Ferle Ivan-Milan 5, 6, 7, 22, 38, 39, 64,
66-68, 84, 85, 116, 142, 313
Fifolt Tone 77
Fonzi, glej: Lenart Alfonz
Fonzi, glej: Simoni Alojz
Forte Karel-Marko 134
Frar\jo (partizan) 237
Franjo, glej: porar Franc
Frenk, glej: Mokri Franc
Frenk, glej: Picelj Franc

G
Gabrovan, glej: Bortnar Joe
Gambara Gastone 256, 269, 272, 286
Gaper, glej: Prusnik Karel
Gaper, glej: Tekavec Filip
Ge, glej: Kramar Ivan
Gerbec Miroslav-Borut 20, 212
Gnidovec Franc 174
Godec Anton-Toma 267, 268
Golob Miha 256
Golob Pavel 44
Gorazd, glej: kraba Rado
Goriek (trgovina) 281
Gorjanc, glej: Poli Radko
Gori Ivan-Maks 122, 213, 238
Gospodari Adolf-Ferdo 197, 215
Grabljevec Joe-Novi 199, 221, 234, 245,
289, 302, 311, 312, 319, 322, 325
Gnyzer Albin 83, 92-94, 141, 187, 191,
331
Grar Alojz-Mitja t^jerc 12, 128, 129,
131, 136, 139, 140, 142, 143, 150, 156,
163, 167, 194, 195, 198, 199, 201, 206,
217, 219, 228, 234, 259, 260, 273
Grar Edvard-Edi 21
Grar Franc 296
Grar Joe 50
Gregor, glej: Kopitar Joe
Gregori Anton-Jakec 70
Grom Boris 199
Grom Savo 10
Groznik Alojz (po domae pan) 207
Grum Franc 271
Guek Milan 313, 314
Gusti, glej: Poganik Avgust

H
Habi Joe-Malnski 233
Havelka Danilo 317
Henigman Ida 32
Henigman Maks 33
Henigman Pavel-Savo 23, 94, 101, 103,
104, 123, 125, 131, 137, 153, 238
Henigman Pepca 32
Hleb Janez-Ciro Zasavec 18, 81, 82, 98
Hoevar Anton 317
Hoevar Maijan-Murat 194
Hostnik Alojz-Jovo 21,259,260,281, 284,
287, 297, 302, 303, 305, 307, 310, 312,
319, 320, 323, 325
Hrast France 281
Hribar Janez-Tone Poganik 117, 275
Hrovat (tesar) 216
Hrovat Ivan-an 23, 65, 78, 331
Hudales Zoran 5, 16, 39, 218, 241, 252,
273, 313, 314
I
Igliar Franc-Branko 198, 313
Igor, glej: Kraevec Velimir
Igor, glej: Lunaek Pavel
Ija, glej: Mesojedec Franc
Ivan (partizan) 254
Ivko, glej: Jelenc Ivan
Ivo, glej: Lah Milan
Iztok, glej: Menda Peter
Iztok, glej: Soba Franci
Iztok, glej: Vasiljevi Dobrivoj
Iztok, glej: Zupani Stane

Jeri France 197, 199, 254, 292, 306

Jeri Persa 292
Jerko (partizan) 237
Jerman Mirko 21, 22, 58, 331
Jere Vladka 50
Jerin Joe 129
Jevti Predrag-Dragan 182, 275
Jeovnik, glej: Bukovec Franc
Johan, glej: Medved Ivan
Jon, glej: Picelj Ivan
Jon, glej: Zavodnik Franc
Jot, glej: Slapniar Joe
Jot, glej: Smrke Franc
Jovanovi Arsa 182, 193
Jovanovi Svetolik 183
Jovanovi Zdravko 182
Jovo, glej: Ferbear Ivan
Jovo, glej: Hostnik Alojz
Jovo, glej: Majcen Ivan
Joe, glej: Mahne Stane
Jug, glej: Kraigher Duan
Jure, glej: Vovk Avgust
Jure, glej: Jamek Janez
Jurij, glej: Pavi tefan
Justi, glej: Drar Justina

K
Kadunc Franc 302-305
Kajfe Anton 317
Ksgtimir, glej: Jakopi Albert
Kamenek Pavel 104
Kamnikar Ivan-Matiek 187
Kardelj Edvard 50, 97,109,110,141-143,
160, 189, 194, 195, 236, 275
Karo, glej: Perko Anton
Kastelic
Franc-Don 21, 111, 140, 153,
J
175, 196, 197
Jakec, glej: Gregori Anton
Jakopi Albert-Kajtimir 7, 23, 38, 71, 76, Kavi Hinko 61, 85, 122
81-83, 86, 94, 96, 97, 99, 100, 103-107, Kavi Ivan-Nande 280
110, 121, 122, 132, 134, 139, 140, 142, Kek Ignac 281
143, 149-151, 153, 158, 159, 165, 185, Keri Ciril-Metod Cestnik 11, 21
Kiauta Ladislav 327
189, 190, 198, 199, 202, 218, 331
Kidri Boris-Peter 15, 63, 109, 123, 125,
Jakopin Angelca 250
128, 130, 135, 160, 192, 194, 195, 236,
Jakopin Ivan st. 243
241
Jako Joe 290, 293-295
Kilibarda Mile 182
Jamek Ivan-Jure 289
Klanjek Joe-Vasja 98
Jan, glej: Lokovek Ivan
Klemen, glej: eme Franc
Janez, glej: Kraigher Boris
Kmecl Andreja 7
Jane Joe-Pepe 194
Knez (gostilna) 291
Janko, glej: Marincelj Anton
Knez Ciril 291
Japljevec, glej: Novak Franc
Kocbek Edvard 51
Jarc Janko 39, 85, 121, 122, 142
Kocjan Franc 254
Jarc Miran 104
Kocjani Franc 325
Jelenc Ivan-Ivko 21
Kocmur Miha 23
Jeni (druina) 80
Jereb Duan-Stefan 152, 224, 227, 229,
Kogej Vasja 23, 66
Koki, glej: Paki Odon
230, 241, 252
347

Kolenc Alojz 243

Kolenc Vencelj 238, 242
Kompare Ferdinand-Nande 213
Koncilja Franc (po domae Mavsar) 106
Kopitar Joe-Gregor 320
Koprivica Danilo-Borut 290-292, 296,
311, 312
Korain Joe-inki 291, 292
Korelc Pavle 7, 282, 288, 289, 300, 303,

?n7-^nq

?i4

Kos Martin-Martinov 11, 20, 45, 83, 92,

93,
95, 97, 98, 121, 125, 126
Kosta, glej: Bizjak Stane
Kostja, glej: Malei France
Kostja, glej: Strnia Tone
Kostja, glej: Turner Franci
Kotar Franc 21, 45, 260, 310, 312, 325
Kotar Rudi 45
Kovai Ivan-Efenka 10, 21, 49, 54, 55,
65,
111, 118, 331
Kovai Slavko 281
Koamelj Franc-Dime 194
Koar Janez-Prajer 115
Kraigher Boris-Janez 241, 275, 319
Kraigher Duan-Jug 121, 122, 141, 143
Kralji Franc-Frenk 240
Krall Joe 252
Kramar Ivan-Ge 76, 77, 128
Kraryc Milan 15, 37, 312
Kraevec Velimir-Igor 120,198,221, 289,
313, 325
Kraevec Janez 197, 265, 266, 289
Kraulant Hans 319
Kravos Vlado 23
Kregar Avgust-Duan 23
Krievski, glej: Malnari Joe
Kukman Franc 265, 266, 278, 287, 313,
325
Kume Franc-Stamenko 197, 218, 292,
293, 314
Kuljan Vid 9
Kunik Ivo 202
Kveder Duan-Toma 228

Levstik Joe-Vid 194, 224, 294

Logar Angela-Ela 210
Logar (kmet) 211
Logar Janez 306
Logothetti Feliks 200
Lojko, glej: Avbelj Franc
Lokovek Ivan-Jan 275
Lola, glej: Ribar Ivo
Lovri Metka 39
Love Joe 291
Ludvik Zupanc, glej: Smrekar Ludvik
Luka, glej: Bizjak Alojz
Luka, glej: Novak Franc
Luki Joe-Skul 7
Luki Silva 237, 238, 240
Lunaek Pavel-Igor 18, 32, 127, 174

M
Maek, glej: iraj Joe
Maek Ivan-Matija 66,109,117,123,126,
128, 130, 135, 136, 139, 160, 175, 192,
193, 195, 199, 207, 223, 235, 236, 240,
251, 252, 269, 320-322, 327
Magda (partizanka) 230, 237, 240
Mahne Stane-Joe 297, 298, 313, 314
Megcen Duan-Nedeljko 18, 75, 193
Majcen Ivan-Jovo 271, 273, 304,305, 314
Majcen Nace-Taras 7, 18, 197, 259, 287,
288, 291, 294, 314, 319, 320, 327
Maks, glej: Beri Miha
Maks, glej: Burgar Rudi
Maks, glej: Gori Ivan
Maks, glej: Simoni Franc
Malei France-Kostja 21, 122
Mali Gregorij 174
Mali-Hoevar Albina 279, 331
Malinski Tine, glej: Pungarar Joe
Malnari Joe-Krievski 134, 158, 159,
190, 198, 199
Malnski, glej: Habi Joe
Malovrh Franc 254
Mara, glej: Dermastia Mihaela
Marincelj Anton-Janko 83, 94, 95, 216
Marincelj Joe-Zoo 198, 199, 210, 213,
L
238, 242
Lado Kran, glej: Perovek Franc
Marinek Danica-Urka 7, 249, 250
Lah Milan-Ivo 21
Marinek Tone-Bregar 246,247,250,251
Lampe Franci 142
Marinek Duan 314
Lampi Minka-Nataa 183,213,237, 238, Maijan (partizan) 289
240
Maijan, glej: Bokavek Ladislav
Lavrih Ivan 13, 37
Marjanca, glej: Perger Tatjana
Leben (druina) 211, 256
Maijanovi AJeksandar-Leko 182
Leben Rozalija 211
Marko, glej: Forte Karel
Leko, glej: Maijanovi Aleksandar
Marko, glej: Poljanek Karel
Lenart Alfonz-Fonzi 245, 264
Marko Belin, glej: Pirjevec Anton
Leni Lojze 7, 273, 288, 305, 313, 314
Marko Doline, glej: Peri Bogomir
Leskoek Franc-Luka 45, 49, 51, 71, 109, Marn Janez 292, 294
110,
117, 132, 141, 160
Mam Janez-Crtomir 13, 15, 113, 292

Marolt Stane-Ervin 313

Martini Franc 301, 302, 321
Martinov, glej: Kos Martin
Matej Bor, glej: Pavi Vladimir
Matevevec, glej: Novak Franc
Matiek, glej: Benedik Ivan
Matiek, glej: Kamnikar Ivan
Matija, glej: Maek Ivan
Mavsar Joe 159, 200
Mazovec Joe-Tine Dolgan 114
Medved Ivan-Johan 197
Meguar Milan-Borut 125, 126, 131, 136,
137, 142, 159, 194
Meho 254, 289
Menda Peter-Iztok 187
Meserko Stanislava 158
Mesojedec Edvard 58
Mesojedec Franc-Ilija 229, 230, 235, 238
Metod Cestnik, glej: Keri Ciril
Meveij Niko 199, 217, 291, 292
Miha T, glej: Rojec Lojze
Mihailovi Dragoljub-Draa 37, 254, 289,
294
Miheli France 136, 182
Mihevc EdQ-Dore Trdina 114, 116
Mike, glej: Zupani Andrej
Miki, glej: Pirc Mirko
Mikli Ivan 58
Mikli Joe 58
Miku Franc-Volk 55
Miku Metod 16, 38, 122, 154, 260, 314
Milan (partizan) 288, 289
Milan, glej: Ferle Ivan
Milan Savine, glej: Veninik Milan
Milo, glej: trumbelj Karel
Mirko, glej: Brai Vladimir
Mirti Valentin 175
Miko, glej: Rajer Alojz
Mitja tajerc, glej: Grar Alojz
Monfardini J_.uigi 300, 303, 314
More Ivan-Zan 9, 18
Morelj Maijan 20
Mokri Franc-Frenk 289
Mokri Joe-Ciril 165,190,193,195,232,
233
Moe Olga 50
Mrak Sreko 7
Murat, glej: Hoevar Maijan
Murn Joe (kmet) 47
Murn Joe-Pero 100, 101, 126, 128, 131,
136-140, 153, 173-175, 184, 196, 197,
238
Musar Ema 122
Mussolini Benito 90, 121, 285
N
Nace, glej: Ferfila Ignac
Nande, glej: Kavi Ivan

Nande, glej: Kompare Ferdinand

Nande, glej: Turk Ljubomir
Nataa, glej: Lampi Minka
Nataa, glej: Ravnihar Boena
Nebome, glej: Vrbinc Tone
Nedeljko, Sej: Majcen Duan
Niko, glej: ilih Niko
Nose Joe-Tone pan 11,18,74,129,136,
196
Novak Ante 138
Novak Franc-Japljevec 105
Novak Franc-Luka 20
Novak Franc-Matevevec 105
Novak Karel 37, 254, 289, 294, 296, 312
Novi, glej: Grabljevec Joe
Novina Anton 128
Novina Ivan-Tomo 23
Novljan, glej: Ambroi Lado

O
Oblak Franc-Dreje 199
Ocvirk Vasilij-Vasja 107, 198, 245-247,
255 264 289
Omahen Lovro-Orlov 187, 232, 233, 273,
283, 294, 325
Osip, glej: Strah Josip
Oskar Slatin, glej: Bahor Matija
Osredkar Karel-Dime 22
Obolt Anton 327
P
Pajk, glej: Fabjan Drago
Paki Odon-Koki 9, 21, 85, 122
Pape Franci 291
Pasar Joe 50
Pavek, glej: Rogelj Slavko
Pavliha Joe 254
Pavi tefan-Jurij 174
Pavi Vladimir-Matej Bor 121
Peaver Joe-Aleks 23, 96, 105
Penik Peter 289
Pehaek Rado 239, 275
Pehani Albin 50
Pehani Slavka 50
Pelazzi Antonio 148, 204, 283, 285
Pelko, glej: Perovek Janez
Pelko Floijan-Cvetko 22, 23, 66, 67, 76,
116, 119
Pelko Franc 255
Pepe, glej: Jane Joe
Perger Tatjana-Maijanca 210, 213, 214,
238
Perko Anton 44
Perko Anton-Karo 276, 296
Perko Henrik 44
Pero, glej: Brajovi Petar
Pero, glej: Murn Joe

349

Perovek Franc-Lado Kran 20

Perovek Janez-Pelko 84, 238, 240, 241,
245-247, 314
Peri Bogomir-Marko Doline 20, 95,
134, 136, 149, 150, 199, 259
Peri Zorka-Bara 150, 243, 244
Peter, glej: Kidri Boris
Petri Maks 10
Pevec Stojan 262
Picelj Franc-Frenk 23, 106
Picelj Ivan-Jon 10, 11, 23, 74
Pirc Franjo 50
Pirc Mirko-Miki 176, 183, 194, 195
Pirjevec Anton-Marko Belin 18
Pirjevec Duan-Ahac 9, 18
Pirkovi Franc-Cort 9, 10
Pirkovi Vilma 241
Pirnat Nikolaj 145, 163
Pikur (ribi) 207
Plankar Franc-iko 233
Plankar Joe-Veja 233
Pleskovi Lojze 134
Plenar Edvard 316
Plevnik Franc-Vojo 199, 254, 263, 267,
268, 289
Podlogar Joe 44
Poganik Avgust-Gustl 180, 181, 183,
199 246
Poglajen (kmet) 236
Poki, glej: Potoar Lojze
Pokom Mirko 131
Poli Radko-Goijanc 5, 16, 39, 73, 85,
153, 245-247, 314
Poljanek Karel-Marko 187
Popek Alojz-Vandek 107
Popivoda Pero 183, 218
Popovi Ilija 262
Potoar Lojze-Poki 10
Potonik Joe 271
Potonik tefan 213
Povh, glej: Draksler Joe
Povhi, glej: Draksler Joe
Pove Joe 224
Prajer, glej: Koar Janez
Praznik Ludvik-Suljo 55
Preelj Sreo 33, 176
Prijatelj Joe-Slobodan 9
Primo Tratnik, glej: Bebler Ale
Prusnik Karel-Gaper 233
Puh Franci-Rob 140, 142, 153, 181, 185,
194
Puhar Rudi-Stjenka 187, 192
Pungarar Joe-Malinski Tine 254
Pungerar Joe 209, 211
R
Raco, glej: Boovi Radomir
Rade, glej: Bortnar Robert

350

Radulovi Branko 313

Rafko (partizan) 238
Rjyer Alojz-Miko 7, 38, 84
Rastko, glej: Bradakija Rastislav
Rataj Franc 271
Ravnihar Boena-Nataa 32
Ravnik Alojz 7
Ravnikar Aleksander 7, 273, 314
Rebselj Vida 242
Redek Rudi 221, 289, 306, 310, 314
Rehar Vinko-Cene 289
Remih Duan-Duko 47, 54, 65, 331
Remih Milan 54
Ribar Ivo-Lola 235, 251, 252
Riki, glej: Romih Rihard
Rismondo (po domae Dremelj, kmet)
211
Roatta Mario 101
Rob, glej: Puh Franci
Rob Ivan 32, 216, 247
Robek Vinko 7, 197, 199, 212, 253, 254,
273, 278, 281, 287, 288, 291-293, 298,
308-310, 313, 314, 321, 331
Robotti Mario 57, 83, 88-91,102, 119, 144
Rogelj Slavko-Pavek 265
Rojc France 50
Rojec Lojze-Miha T 180
Rok, glej: Stermecki Maks
Rokavec Anton 267
Romih Rihard-Riki 111, 122
Rozman Fmc-Stane 275, 306
Rudi, glej: Avbelj Viktor
Rupena Mara 227, 241
Rus Joe 51
S
Sadar Tone 77
S^je Franek 39, 121, 154, 194, 218, 273,
314
Sancin (brata) 167
Sandi, glej: Farnik Avgust
Savo, glej: Henigman Pavel
Semi Stane-Daki 45, 48, 65, 76, 79
Seek Tone-Ante 187
Sever Boo 240
Sever Egidjj-tefan 187
Silni, glej: Boldan Joe
Silvo, glej: Slak Joe
Silvo, glej: Stopar Viktor
Simoni Alojz-Fonzi 21, 111
Simoni Franc-Maks 289
Skvara Anton 317
Sladi Tone 311
Slak Joe-Silvo 33, 34, 137,140, 150,152,
156, 224, 331
Slak Rudi 265, 289
Slapniar Joe-Jot 7, 23, 38, 81, 82, 96,

100, 101, 121, 129, 137, 161, 162, 167,

193, 198, 199, 252
Slavko Grum, glej: Vrhovec Lojze
Slobodan, glej: Prijatelj Joe
Smrekar Ludvik-Zupanc Ludvik 141,
142, 160, 165, 187-190, 195
Smrke Franc-Jot 7, 23, 47, 49, 84, 94,
101, 103-105, 122, 149
Smrke Ivan 205, 206, 217, 233, 257, 265
Smrke Marija 50
Srp, glej: Strah Anton
Stamenko, glej: Kume Franc
Stane, glej: Rozman Franc
Stanovnik Joe 294, 295
Stari Vinko 265, 314
Stariha Janko 18
Stermecki Maks-Rok 224
Stibri Vlado 238
Stjenka, glej: Puhar Rudi
Stopar Viktor-Silvo 114
Strah Anton-Srp 132, 139, 140, 149, 153,
175, 177-179
Strah Josip-Osip 23, 115
Stray nar Vincenc-Vene 283, 300, 301,
318
Striek, glej: Defar Branko
Strle Franci 7, 48, 54, 77, 84, 85, 273
Strnia Maijan 254
Strnia Tone-Kostja 122, 238, 242
Suljo, glej: Praznik Ludvik

ali Franc 33
aranovi Milovan 183, 275, 280
Savelj Marta 174
ergan Martin 54
ilih Niko-Niko (Boris Niki) 9, 16, 20,
47, 65, 193, 195
imnovec Viktor 7
inkar Tone 312
Siraj Alojz 290, 294, 295
Sir^j Joe-Maek 290
ircelj Ivan-Tine 233
kraba Rado-Gorazd 23, 76
Skrabar Stane-Brakar 249
kul, glej: Luki Joe
lajmer (gostilna) 319
Soba Franci-Iztok 213, 218, 238
orovi Danilo 183
Spelea, glej: Bebler Vilma
porar Franc-Fraryo 212, 218, 305
prajcar Lojze 10
tamp^har Fani-Feri 265
tangl tefan 138
tefan, glej: Jereb Duan
tefan, glej: Sever Egidij
timac Vladimir 7

timec Anton-Tonek 7, 302, 314

trumbelj Karel-Milo 188
Stupar Kristina 227, 241
ubic Ive 160, 205, 234, 252
uteri Tone-Tine eleznik 187
vara Duan-Dule (Mornar) 9, 20,47, 57,
71, 84, 85, 119
T
Tanaskovic Rayko 183
Taras, glej: Majcen Nace
Tekavec Filip-Gaper 9, 68, 115
Teropi Lojze 265
Tiko, glej: Bele Alojz
Tine, glej: ircelj Ivan
Tine Dolgan, glej: Mazovec Joe
Tine eleznik, glej: uteri Tone
Tito, glej: Broz Josip
Toma, glej: Godec Anton
Toma, glej: Kveder Duan
Tomai (gostilna) 216
Tomai Joe 273
Tomo, glej: Novina Ivan
Tonek, glej: timec Anton
Tone Poganik, glej: Hribar Janez
Tone pan, glej: Nose Joe
Topsi, glej: Udovi Joe
Trinko Janez 256
Trlep Franc 197
Trobi tefan-Ale 31
Tschinkel (Cinkel, gostilna) 311
Turk Lubomir-Nande 23
Turner Franci-Kostja 129
U
Udov Anton 279
Udovi Joe-Topsi 142, 161
Umek Ivan 22, 66
Urban Velikonja, glej: Dermastia Mar
jan
Urbani Rajko 296
Urbani Slavko 296
Uro, glej: Vetrih Franjo
Urka, glej: Marinek Danica
V
Vandek, glej: Popek Alojz
Vandot Branko 45
Varek Viktor-Vare 22, 64, 66
Vasiljevi Dobrivoj-Iztok 181
Vasja, glej: Klanjek Joe
Vasja, glej: Ocvirk Vasilij
Vasja, glej: Zgonc Tone
Vehovec Stane 50
Veja, glej: Plankar Joe
Veljko, glej: Bravniar Duan
Vene, glej: Strunar Vincenc

351

Veninik Milan-Milan Savine 21,61, 114 Vrhovek Franc-ierka 21, 43, 44, 84
Vrnik Lojze 38, 122
Vera 7
Vetrih Franjo-Uro 126, 127, 137, 159,
Z
242, 246, 247, 252
Zabukovec Franc 58
Vii Miklav 243
Zajc Janez 201
Vid, glej: Levstik, Joe
Zaman Anton-Bla 262
Vidmar Boena-enka 7, 210, 211, 218,
Zaman Maijan 262
286, 288
Zaplotnik Bogdan 290, 292, 293, 295
Vidmar Ciril 255, 289
Zavodnik Franc-Jon 76
Vidmar Robert 255
Zavrl (kmet) 211
Vidovi-Miklavi Alenka 314
Zgonc Tone-Vasja 21, 58, 110, 114
Vidrih Sefan 174, 175
Zidar (kmet) 200
Vinkler Veri-Aleks 23
Zobec Anton 314
Vipotnik Janez 21, 110, 111
Zorko Janez 167
Vinikar (po domae Gaperin, kmet)
Zupani Ivanka 113
211
Zupani Joe 152
Vodopivec Vlado 317
Zupani Lojze (Dularjev) 230
Vojo, glej: Plevnik Franc
Zupani Stane-Iztok 22
Voli, glej: Volk Joe
Zupani Tina 194
Volk, glej: Miku Franc
Volk Joe-Voli 38
Vovk Avgutin-Jure 7, 21, 38, 53, 84,
agar
111, 112, 120,
122,123, 125,
130,
131,Janez 21
agar
136, 137, 139,
142,143, 153,
154,
175,Marija-Dunja 122
an,
glej: erne Karel
183, 184, 194,
195,198, 201,
213,
219,
an, glej: Hrovat Ivan
220, 223, 224, 227, 229, 230, 235,
an, glej: More Ivan
237241
enka, glej: Vidmar Boena
Vrati Milan 211
idan Stane 194
Vrbinc Tone-Nebome 187,232-234, 260
okalj Alojz-Didi 20
Vrhovec Lojze-Slavko Grum 65, 114,
oo, glej: Marincelj Joe
174

upani Andrej-Mike 32

352

Kazalo krajevnih in drugih zemljepisnih imen

Bojnik 199
Borovec 316
Borovnica 28, 88, 299
Bort 151, 175, 227, 228
Bosanska krajina 104
Bosljiva loka 310, 317
Botanj 147
Bratnica 209
Breg (Ribnica) 329
Breg (zdcg: Breg pri Velikem Gabru) 36,
329
Brezje (zdaj: Brezje pri Kumpolju) 64,
265-267, 270, 297
Breznov kri 102
B
Brezova reber (Semi) 129
Babja gorica 102
Brezova reber (zdaj: Brezova reber pri
Babno polje 316
Dvoru) 46, 113, 149, 151, 158, 173-175,
Balkan 197
177, 180-183, 212, 223-228, 230, 301,
Begunje (zdsy: Begunje pri Cerknici) 90
329
Bela cerkev 212, 270, 271, 276, 278, 280,
Brezovi dol 105, 111
292 293
Brezovica (zdsg: Brezovica pri Mirni)
Bela krajina 5, 11, 12, 31, 35, 67, 81, 87,
201, 204, 205
89, 95,104, 130, 135, 139, 155, 173, 176, Brezovica v Podboju 216, 276
181, 184, 227, 278, 300, 307, 310, 313,
Brezovo (Litija) 211, 256, 267
315, 316, 320, 321, 323
Brezovo (Spodnje) 110
Beli kamen 131, 132, 135
Brglez 223, 233, 266, 277
Berlin 197
Brljin 38, 63, 171
Biha 227
Brunvirt (glej: Plumbirt)
Birna vas 72, 80-82, 92, 176, 178, 199,
Buka 329
237-239, 329
Budganja vas 42, 48
Bistrica (zd^j: Bistrica pri Mokronogu)
Bukov vrh 94
13, 200, 262
Bukova gora 98
Bika vas 144
Bukova gorica 79, 98, 101, 145
Bizovik 117, 187-189, 192, 232, 329
Bukovica (Ribnica) 311
Blata 311
Bukovica (vzpetina) 224
Blatni klanec 10, 11, 110, 118, 158, 166,
206, 212, 252, 253, 258, 263, 271, 278,
C
281, 289, 290
Cerknica 88
Blaevica 145, 146
Cerovec 220
Bleji vrh 109, 216
Cesta pri Starem Logu 31, 60, 65
Bloke 299
Cink 27, 34, 74, 95, 97, 120, 130
Bloka planota 31
Cimik (Mali in Veliki) 10, 163, 200, 204,
Bloka Polica 89
258, 261, 266, 279
Bojanka 262
Cvibe 41, 48, 230
Bojanski bort 66

A
Afrika 87
Ajdovec (DoLnji in Gornji) 10,26, 95,112,
113, 120, 147, 149, 151, 169, 174-176,
180, 183, 184, 196, 212, 213, 220,
223-228, 230, 236, 245, 257, 271, 286,
299, 323
Albanija 80
Ambrus 32, 41, 45, 48, 52, 59, 65, 67, 68,
75,107,111,114,137,174,226,304, 306,
321
Artia vas 61

353

abar 316, 320, 323

Cbrnk 89
ate 37, 64, 118, 156, 169, 190, 207, 208,
220,
221, 254, 257, 263-266, 269, 270,
276, 277, 296, 297, 329
elevec 260
ervanova cesta 79, 102, 146, 236
ea vas 38, 63, 177, 178
Cer\jice pri Trebelnem 109, 206, 271
ete (zdsg: ete pri Strugah) 54, 110
rmonjica 172
rmonjice 74, 78, 79, 81, 123, 128, 129,
145, 146, 197, 236, 237
rni vrh 7
rnomelj 35, 72, 87, 89, 91, 144, 280, 315,
320
rnue 315
uperk 13, 26, 37, 53, 62,66, 68,116, 323
urya vas 254, 271, 287, 291, 293, 294
D
Dalmacija 43, 104
Dane 311
Debenc 206, 280
Deja vas 44, 245
Dob 157, 200-205, 212, 286, 329
Doblie 310
Dobova 17
Dobrava(Trebrye) 103, 111, 173,225, 284
Dobrava pri kocjanu 199, 329
Dobravka gmjyna 10, 11
Dobrepolje 10, 13, 17, 24, 26, 36, 37, 45,
53, 59, 111, 302-304, 325
Dobrepoljska dolina 12, 13, 58, 61, 110,
111,
115, 137, 140, 299, 323-326
Dobrni 12, 26, 33, 48, 101, 112, 113, 137,
147-149, 153, 155, 156, 173, 174, 176,
223, 281-286, 329
Dobrurye 37, 187, 188, 192, 293
Dobruka vas 215, 270
Dol pri Trebnjem 203, 223, 261, 284
Dole (Male in Velike) 118, 189, 329
Dole pri Litiji 64, 157
Dolerya vas (Ribnica) 316, 318
Dolerya vas (zd^j: Dolerya vas pri Teme
nici) 148, 207, 208, 211, 259, 312
Dolenjska 5, 6, 10-12, 15, 19, 20, 28, 29,
35, 36-38, 43, 46, 51, 61, 62, 65, 87,110,
132, 135, 139, 141, 151, 155,166,169,
173, 183, 185, 189, 193, 197,213,222,
223, 232, 254, 257, 290, 292,295,299,
300,
315, 316, 330
Dolenjske Toplice 10-12, 26, 33, 35,
73-75, 77, 79, 81, 83, 92, 94, 103, 106,
108, 128, 172, 225, 235, 310, 315, 329
Dolga vas 91
354

Dolina gradov 5
Dolinki bort 55
Dolomiti 63, 160, 193, 227, 232, 236, 238,
239, 249, 251, 252
Dol 38, 214
Draga (Loki potok) 256
Draga (Spodnja in Zgornja) 67
Drenovec 266
Drgarya sela 73, 92
Druinska vas 277, 288, 292-297, 329
Dule (Grosuplje) 66
Dvor (Novo mesto) 26, 47-49, 60, 67, 74,
83, 92-95, 99, 100, 103, 105, 110, 111,
112, 125, 135, 173, 185, 225, 226, 236,
310, 315, 320, 321, 329
F
Fabeijev kri 96, 97, 99, 146
Ferdreng 31
Frata 63,112,113,151-153, 155,175, 180,
184, 223, 329
Fridrihtajn 310
Fuina 44
Fuine 104
G
Gabrje 80
Gabrovec 57
Gabrovka 5
Gae 92
Globodol (Dolerci, Gorenji in Srednji) 9,
10, 63, 113, 149, 155, 173, 184, 212, 214,
222, 227, 229, 235, 245, 301
Globoko (Malo in Veliko) 44
Goba (Mala in Velika) 64, 157, 267, 269,
289
Goli vrh 214
Golo 239, 326
Golo brdo 17
Golobinjek (hrib, Koprivnik) 95, 96
Golobinjek (hrib, Mirna pe) 175, 284
Golobinjek (vas) 63, 113, 155, 184, 245
Golobov hrib 56
Gomila (Mirna) 199, 201, 203, 204, 258,
261, 262, 272, 278, 284, 300, 329
Gorenja vas (Grosuplje) 61
Gorenja vas pri Mimi 163, 204, 215, 243,
245
Gorenje 26, 69
Gorenjska 17, 19, 61, 78, 132, 247, 275,
289
Gorica 90
Gorika vas (Novo mesto) 180, 226, 245
Goijanci 5, 10-12, 26, 29, 31, 66, 80, 89,
90,129,155,173,181,184,214,217, 260,
276, 280, 281, 284

Gornje Laze 12
Gorski kotar 31, 73, 91, 104, 245
Gotenica 317
Gradac 300
Gradenc 24, 49, 52, 94,105, 106,111, 138,
325
Gradelle 278
Gradie (Dolenje in Gorenje) 73, 212
Gradie pri Trebnjem 200, 262
Graica 17
Grarice 296, 311, 312, 315, 323, 329
Grevje (Dolerle in Gorenje) 212, 214,
222
Gr vrh 222
Griblje 35
Gri pri Klevevu 212, 215-217, 329
Gri pri Trebryem 164,166, 167, 204, 329
Griice 80
Grintovec 31, 43, 45
Grintovec pri Koevju 26,32,60, 92,126,
131
Grmada (hrib, Kompote) 24, 42, 46, 60
Grmada (Soteska) 41, 48, 49, 138, 329
Grmada (Trebnje) 64, 281-283
Grosuplje 17, 26, 31, 36, 43, 53, 58, 62, 64,
66, 87, 88, 103, 109, 114, 116, 119, 132,
192, 207, 233, 299, 307, 315, 324-326
H
Hercegovina 43
Herinja vas 215, 278
Hinje 103, 105, 111, 138, 139, 147, 302,
304,
319, 321, 325, 326
Hmeljnik 29
Hoevje 52, 110, 115, 116, 137, 226, 304
Hom 157, 261, 265, 277
Hrast (zd^j: Hrast pri Jugoiju) 80, 278
Hrib 228
Hrvatska 17, 88, 119, 126, 222, 228, 232,
236, 260, 263, 316
Hudeje (Novo mesto) 171
Hudo (Grosuplje) 147
I
Ig 290, 326
Ilova gora 26, 45, 66-68, 290, 323
Ipaveva kmetija 233
Ika 89
Italija 32, 87, 147, 148, 236, 274, 281, 285,
290, 299, 307, 309, 310, 315-318,
321-323, 326
Ivanna gorica 61, 117
J
Jablan 223, 245
Jagodnik 212, 218
Jama pri Dvoru 26,41,48,92, 94, 95,103,
112, 123, 125, 313

Jane 132, 267

Jssnic 311
Javhe (predel) 24-26, 52, 60, 66-68, 114,
115
Javor 157, 188, 189, 192, 233, 329
Javorje 269
Javorje pri Gabrovki 288, 289
T37hpp 17
Jelendol 311, 312, 329
Jelenia 32, 79, 102
Jelenov leb 226, 256
Jelovka 168, 169, 171, 200, 249, 250, 267
Jele 301
Jelevec 260
Jerenga 215
Jevnica 263, 267, 270
Jezero 300
Jordankal 173, 184, 245
Jugoslavija 28, 72, 141
Jurka vas 77, 178
K
Kal (Ambrus) 114, 226
Kal (Mali in Veliki) 113, 155
Kamenjak 18, 34, 95, 102
Kamenski hrib 180
Kamen vrh 24, 45
Kamni potok 263
Kandija 13, 26, 69, 171, 176
Kaplja vas 279
Karlovac 222
Karteljevo (Dolenje in Gorenje) 155, 212
Kaelj (Spodnji in Zgornji) 187, 190, 192
Kavkaz (ZSSR) 87
Kitni vrh 44, 116
Kle 60, 70, 71, 81, 92, 95, 102, 135, 313,
320, 321, 323-325, 329
Klenovik 199, 245, 260, 266, 271, 280
Klevev 29, 212, 215, 217, 254, 329
Klingar 105, 107
Klinja vas 26, 69, 310
Kneja lipa 91, 92, 145
Koblarji 307-309, 329
Koarji 31
Koevje 12, 13, 18, 26, 31, 35, 36, 43, 60,
68-71,74,81,87,89-91,96,99,100,103,
108,
125, 126, 130, 135, 138, 197, 238,
299, 301, 302, 307, 308, 310, 311, 313,
315-324, 326, 328, 329
Koevska 11,31, 60, 87-89,129,140, 141,
153, 173, 210, 212, 218, 224, 252, 296,
302, 311, 321, 322, 330
Koevska Reka 36, 312, 316, 317, 320,
321, 323-326
Koevski Rog 12, 17, 18, 23, 24, 26, 29,
31-35, 38-40, 51, 58, 66, 68, 73-75, 78,
80-84, 88, 90-92, 94-99, 101-103,
355

105-108, 110-112,
114, 115, 119, 120,
123, 125-128,
130, 132, 136, 139, 141,
144-146, 149,
172, 173, 175, 180, 184,
196, 214, 220,
224, 225, 235, 236, 238,
262,
313, 322, 323, 328, 329
Kolpa 17, 40, 90, 98, 155, 280, 310, 319,
322
Komama vas 79, 80
Komolec 60, 72, 74, 76-78, 96, 100, 112,
125 139 329
Kompolje 12, 13, 24, 25, 61, 110, Ul, 325
Komposka dolina 46, 112
Konjsko 92
Kopa 17, 74, 98, 114
Kopanj 147
Koprivnica 113
Koprivnik 60, 89, 92, 96, 102, 144, 145,
317
Kordun 311
Korinj (Mali in Veliki) 26, 45, 52, 67, 110,
111, 137, 226, 304, 329
Korita 103, 173, 287
Koritnike hoste 113
Kostanjevica 12, 13, 35, 173, 197, 214,
270, 271
Kostel 317
Kot (Dolnji in Gornji) 47, 92, 103, 106
Kot (Koevje) 301
Kot (zd^j: Kot pri Ribnici) 89
Kot (zdaj: Kot pri Semiu) 92
Kota 293 (Dobrni) 284, 285
Kotel 299
Kovaeva domaija 232
Kozjansko 66
Kragulji vrh 236
Kraljev kamen 18,34,75,95,97,102, 109,
125, 126
Kremenjek 56, 63, 64, 66, 118
Kren 68, 95
Krim 58, 88, 89, 107
Kri (Dolnji in Gornji) 111
Krina gora 95
Krka (Grosuplje) 36, 45, 53, 55, 61, 77,
115,
116, 207
Krka (reka) 9,10, 24,26, 29,36,38,40, 41,
43-46, 48-50, 52, 53, 55, 56, 60, 64, 76,
77, 81, 83, 92, 94, 95, 97, 101-106, 108,
109, Ul,
112, 115-117,
120, 125, 135,
140, 147, 149, 171, 174, 175, 177, 178,
180, 181, 183, 184, 197, 199, 213, 214,
217, 218,
222-224, 236, 238, 253, 254,
257, 260,
268, 270, 271, 276, 277, 292,
294,
299, 300, 310, 323, 329
Krmelj 35, 200, 202, 203, 206, 212, 261,
278, 291
Kroharji 288
Kronovo 214, 260, 270, 277, 329

Krka vas 43, 46, 54, 56, 57, 66, 103, 116
Krtina 287
Kuka vas 105, 138
Kulova sela 183
Kumpolje 254
Kumpoljski grad 64, 118, 252, 263, 264,
266
Kun 109,115,120,125,126,128,131,140
Kurji gri 24
Kuzla vas 239
Kueljevec 24, 45, 60
L
Laen gri 104
Laknica 254, 266, 271, 272, 291-293, 300
Laknice (Dolenje, Gorenje in Srednje)
109, 277, 292
Landspres 157
Lanpre 157, 162
Lapinje 119, 136
Lae 26, 31, 41, 42, 47, 48, 51, 60, 74-76,
83, 92-95, 97, 100, 103, 104-106, 108110,125, 226, 301, 329
Lavrica 192, 233
Lavev vodnjak 174
Laze (Litija) 256, 270, 299
Laze (Novo mesto) 26, 80, 306
Laze nad Krko 43, 45, 60, 329
Laze pri Oneku 96
Lese (Male in Velike) 44, 55
Leskova dolina 316
Leskovec 25, 116
Ligojna 216
Lika 104, 311
Limberk 17
Lipje (Malo in Veliko) 105-107, 123, 138
Lipljene (Male in Velike) 325
Lipoglav (Mali in Veliki) 61, 62,141,187,
188, 192, 200, 232, 233
Lipovec (Mali, Srednji in Veliki) 112,
151, 183, 184, 220, 222, 224-226,
228-231, 234, 235, 329
Lipovec (Ribnica) 307-309
Lisec 104, 112, 284
Litija 6, 267, 270, 299
Livold 320, 322, 323
Ljuben (Novi in Stari) 73, 82, 92
Ljubljana 11, 17, 28, 31, 32, 37, 45, 58,
61-64,87,88,99,107,109,110,117,120,
125, 129,
132, 135, 141, 147, 148,
157, 158,
160, 164, 167, 169, 171,
181, 187,
189, 190-192, 197, 207,
220, 232-234, 244,
252, 262, 276,
299, 307-309, 315, 328, 329
Ljubljanska kotlina 63
Ljubljanska pokrajina 12, 17, 28, 35-37,
40,43, 54, 68, 73,78,88,90, 91,121,137,

155,
180,
209,
281,

144, 151, 161, 164, 173, 207, 209, 236,

256, 257, 272, 275, 289, 306, 328-330
Logatec 88, 171, 299
London 37
Lopata 111, 138
Loka dolina 316
Loki potok 37
Loine (Dolenje, Gorenje in Nove) 59, 91
Luaijev kal 25, 65-67, 114-116, 118
Lue 67
Lukovec 156, 164, 265, 267, 277
Luka gorica 126
Luarji 88
M
Maji hrib 17
Makovec (Koevje) 92
Makoe 307
Mala gora (hrib) 10,12,17,24, 31,79,105,
111, 135

Mokronog 10-12, 35, 148, 157, 172, 200,

203, 205, 206, 212, 220, 258, 260,
261-263, 271, 276, 282, 291, 299, 328,
329
Mokro polje (Dolenje in Gorenje) 214
Molnik 63, 141, 188, 189, 192, 200, 233,
329
Morava 35, 36, 69, 317
Morave pri Gabrovki 120,148,221, 243,
250, 256, 269, 270, 280, 296
Moravka gora 164, 208, 210, 211
Mozelj 31, 91, 92, 317, 320
Mraevo (Dolenje in Gorenje) 73
Mrtvice 308
Mrzla dolina 77, 96
Muljava 40, 43, 44, 46, 61, 67, 117, 132,
323

N
Na oli 66, 67
Nemija 147
Mala gora (vas) 26, 60, 68-72, 76, 92, 123,
Nemka loka 91, 92, 98
126,
139, 302, 310, 323, 324, 329
Nova gora (Novo mesto) 129
Malenka vas 155
Nova vas 67
Mali hrib 17
Nova vas (Bloke) 89
Mali vrh 230
Novi Breg 31, 78, 103, 104, 109, 115
Malkovec 266, 271, 279, 292, 329
Novi Lazi 17
Marina vas 53, 55-57, 59, 64, 75, 77, 329
Novi Log 24, 32, 135, 140
Mavrlen 12, 310
Novi Tabor (Cmnonjice) 33
Medvedjek 118, 271
Notranjska 11, 20, 31, 58, 61, 87, 89, 104,
Menika vas 74, 76, 94, 329
105, 107, 111, 114, 126, 141, 173, 188,
Metlika 17, 35, 88, 181, 222, 299
299 316
Metnaj 116, 159, 233, 249, 268, 290
Novo mesto 5, 9,10,12, 13, 31, 33, 35-38,
Migolica 156
41-43, 46-48, 50, 61, 63, 64, 68, 72, 73,
Mihelja vas 92
78,80,82,87,94,103,107,112,120,128,
Mirenska dolina
12,
13, 38, 64, 152,153,129,
135,
144,
147-150,
152,
155,
155-157, 161,
163, 166, 180, 181, 201,
171-173,
175,
176, 178,181,184,185,
204, 206, 207,
209, 212, 220, 252, 253,
197, 204, 213,
214, 220,222,223,225,
259,
261, 263, 265, 270, 277, 281, 287,
226, 236,
237,
252, 254-256,258,271,
299, 303, 315, 329
276, 281,
287,
294-296,299,302,307,
328, 329
Mirenski grad 161, 205
Mirna 12,
61, 64, 148,
153, 156-159,
161-164,
168, 169, 171,
184, 187, 190,
O
199,
200, 201, 203-207,
209, 217, 220,
Obice 252
221,
228, 243, 245, 253, 254, 258,
Obine (Trebnje) 283
260-262, 264, 267, 270-272, 276, 278,
Ogulin 104
290,
300, 302, 329
Okrog (Litija) 64, 250, 297
Okrog (Trebnje) 261, 264-267, 270, 277,
Mirna gora 129
329
Mirna pe
10, 38, 63, 103, 109, 113, 149,
Onek 81, 92, 95, 99
151, 155,
171, 173, 175,
180, 184, 185,
Oreje 293
212,
214, 218, 223, 255, 258, 281, 284
Orlaka 115, 116, 280
Mirna vas 216, 218
Orle 189
Mlaevo 67
Ortnek 24, 42, 52, 59
Mlada vina 293
Osilnica 310, 317
Mlaka pri Koevju 26, 31, 71, 302, 317
Osreje 265
Mlinarski pot 102
Osredek (Novo mesto) 269
Mokre 58, 68, 88, 89, 224
357

Ostri vrh 9, 112, 113, 236

Poljane pri Stini 25
Otavnik 216
Poganska dolina 33, 108, 128, 235, 236,
Otoec 10, 214, 277, 278, 289, 292, 294,
239
296, 299, 311, 329
Polje (Dolenje in Gorenje, Soteska) 106,

212
Polje (Ljubljana) 188, 192
P
Polom 32, 126, 136, 137, 140, 302, 303,
Pade (Ljublana Vi) 299
305, 306, 310, 324, 325
Pade (Trebnje) 279, 294
Polniki 25
Pance 188-190, 192, 233, 329
Polevo 26, 63, 67, 290
Pece (Male in Velike) 118
Peice 168, 199, 209, 213, 250, 252, 270, Ponikve (rnomelj) 96, 129
Ponikve (Dolenje in Gorenje) 171, 184,
277, 284
185, 207, 258, 277, 282, 300, 303
Peka 75-77,92, 94, 98,100,114,123,146
Ponikve (Grosuplje) 324
Peenik (predor, Laze, Novo mesto) 81
Postojna 88
Peenik (predor, Viaja gora) 110, 116
Prapree (Gorerya Straa) 69, 177, 178
Petelinek 279
Prapree (Trebnje) 159
Peteliryek (Kumpoljski grad) 267
Prena 224, 227, 238
Petrina 36, 69, 87
Preloge 183
Pijava gorica 324, 325
Preserje 88
Planina (rnomelj) 81, 92, 144, 145
Preska 285
Planski vrh 46
Pretrje 267
Pleivica (zdaj: Pleivica pri alni) 67
Prevole 68, 105
Pljuskar (zdaj: Pluska, Grosuplje) 148
Pri kriu 66
Plumbirt 26, 69
Pri Pajniu 311
Podbort (Dolenji in Gorenji) 184, 211,
Primorska 11,126,160,165,199,224,227,
223, 245
228, 230, 275, 289, 316
Podgora (Ribnica) 24
Primo 41, 48, 92-94, 105, 110, 111, 147
Podgorica 53
Primskovo 26, 147, 148, 156-158, 181,
Podgozd 92, 93, 103, 109, 111
190, 201, 207, 209
Podgrad 80, 218
Podhosta 26, 74, 83, 94, 127
Pristava nad Stino 63, 68, 110, 116, 117,
Podlipa 112
. 233,281
Podlipoglav 62, 109, 110, 132, 139, 141, Pugled (kota 587, Podlipoglav) 61, 63,
149, 159, 160, 165, 169, 189, 190-193,
109, 141, 165, 188-190, 192, 193,
232 233
232-234
Podljuben (Mali in Veliki) 80, 239
Pugled pri Starem Logu 24,31,32,60,68,
Podmolnik 188, 189
83,
95, 98, 104, 109, 252
Podpreska 256
Puhov hrib 17
Podstene 98
Pungrt 208
Podstenice 23, 26, 27, 32, 33, 74, 75,
Puava 200
77-79, 81-83, 95-97, 99-103, 115, 120,
125-128, 130, 131, 139, 144-146, 174,
R
183
Rab 90
Podturn (zdaj: Podturn pri Dolenjskih
Toplicah) 12, 26, 74, 78, 79, 83, 94, 103,Raje selo 161, 204, 205, 270
Rana 24
106, 127, 128, 146, 172, 212, 218, 224,
Radohova vas 36, 61, 62, 64, 67, 116-118,
329
144, 329
Pogance 29
Pogorelec 10,11,32, 60, 74, 76, 78, 94, 96, Radula (hrib) 109,113,155, 184,199, 277
101, 108, 126-128, 131, 132, 239, 146, Radulja (potok) 254
153, 158, 172-176, 196, 197, 218
Rajhenav 68, 98, 129
Pogorie 145, 146
Rajndol 91, 92
Pokojie 299
Rakek 171, 315
Polhograjski Dolomiti 61
Rakitna 326
Poljane (Koevske Poljane) 74, 79, 94,
Rakitnica 311, 312
103, 127, 197, 218, 236, 237-239, 329Rakovnik (zdaj: Rakovnik pri entru
Poljane (Male in Velike) 26, 74, 245, 280
pertu) 148, 203, 206, 209, 221, 258, 261,

264, 265, 269, 270, 276, 278, 280, 282,

284, 288
Rampoha 92, 96, 99, 101, 103, 126, 129,
140,
146, 236
Rapjevo 105
Raica 103
Rate 38
Ratje 105, 107, 302, 329
Ratnica 45
Ravne (Donje in Gornje) 118, 258, 267
Ravni dol 66, 68, 115, 116
Razbore 257, 297
Razori 187, 188, 233
Rdei kal 118
Rdei kamen 9, 68, 95, 99, 100, 109, 112,
123, 125, 131, 139, 329
Reber 158, 225, 287
Reka 299, 316, 322
Repe 233
Resa 102, 109
Ribnica 10, 12, 24, 26, 35, 36, 42, 59, 60,
69, 91, 103, 106, 111, 126, 226, 260, 280,
307, 311, 312, 317-319, 329
Ribnik 75, 79, 80, 96, 98, 129
Ribnika dolina 31, 58, 226, 299,313, 319,
323, 324
Rigelj (Mali in Veliki) 82, 92, 101, 128,
129,
227, 236, 237, 239, 263
Rihpovec 185, 200, 206, 213, 258, 299
Rim (Italija) 57, 197
Rina 307, 308
Rjavka 158
Roga 55, 56
Roka cesta 79, 96
Roni dol 13, 72, 129, 237, 239
Ruetna vas 310
Rudnik (Ljubljana) 117, 192
Runarsko 89, 299
Ruparjeva zidanica 199, 202, 212
Rupe 299
Ruper vrh 176
S
Sadinja vas pri Dvoru 47, 48, 112, 224
Sajevec 311
Sava (reka) 6, 17, 19, 267, 269, 270
Se 80
Sedlata gorica 96
Sela (Dolenjske Toplice) 74, 94, 224
Sela (Grosuplje) 148, 188, 189, 208, 209
Sela pri Ajdovcu 227, 230
Sela pri Dobu 220
Sela pri Hinjah 138, 302
Sela pri Sumberku 10, 25, 104, 117, 118,
148,
223, 280, 281, 286, 299
Sela pri Vricah 81

Sela pri Zburah 211, 212, 214-216, 220,

222, 253
Selo (zd^j: Selo pri Mimi) 156, 213, 223,
264, 297
Selo (zdaj: Selo pri Robu) 299
Selo pri St. Pavlu (zdgj: Selo pri Radoho
vi
vasi) 209
Semi 35, 80, 91, 129, 172, 300
Scvnicci 299
Slovenija 5,6,10-12,19,28,29,31,34,37,
43,49,87,88,97,104,114,117,119,141,
144, 183, 193, 197, 222, 228, 254, 274,
275, 280, 285, 289, 294, 296, 299, 311,
312,
323, 325, 328
Slovenska vas 308
Slovensko primoije 17, 31
Smrenik 79
Smuka 12, 27, 32, 60, 66-68, 74, 92-96,
100, 110, 115, 123, 125, 135, 138, 139,
226, 303, 313
Snenik 316
Sodraica 89
Sostro 132, 188, 190-192, 329
Soice 13
Soteska 12, 26, 35, 43, 46-50, 59, 61, 74,
77,78,83,92-94,103,106,108,125,128,
139, 147-153, 171, 172, 180, 218, 223,
226-228, 237, 299, 323, 329
Srebrna draga 233
Sredgora 92, 95, 145
Sredr\ja vas 145, 172
Sredozemlje 197
Srebotnik (Novo mesto) 94
Stan 206, 280, 287, 290-292, 311
Stara cerkev 26, 31, 111, 307, 309, 317,
318 324
Stara gora (Novo mesto) 93,103-105,107
Stara gora (Trebnje) 156, 184, 200, 206,
258
Stara vas (Mala in Velika) 189, 191
Stara vina 199, 200, 206
Stare age 33, 79, 92, 128, 129, 223, 237,
239,
310
Stari Breg 24, 31
Stari grad 12, 296
Stari Log 27, 28, 31, 32, 58, 60, 66, 67,
69-70, 71, 75, 77, 79, 94, 95, 97-99, 103,
109, 110, 112, 115, 123, 125, 126, 128,
138,
144, 145, 313, 319-321, 323-325
Stari trg ob Kolpi 12, 15, 35
Staro Brezje 92, 95
Stava vas 41, 48, 49, 92, 103
Stehanja vas 118
Stina 36, 43-45, 50, 61, 62, 66, 67, 109,
114,
116-118, 132, 141, 148, 202, 220,
233, 254, 269, 281, 290
Stopie 265
359

Stranska vas (Grosuplje) 109

Stranska vas (zdaj: Stranska vas pri u
emberku) 24, 41, 48, 137
Straa (Dolenja in Gorenja) 48, 113, 123,
149, 151, 152, 173, 176, 183, 223-226,
228, 237, 238, 323
Strmec (hrib) 311
Strmica (potok) 212, 294
Struge 10,12, 32, 52, 67, 68, 304, 325, 326
Straka dolina 24, 46, 58, 103, 112, 137,
323, 324
Suha krajina 10, 12,18, 24, 26, 29, 31, 41,
43, 45, 46, 48, 58, 67, 68, 72, 75, 77, 93,
94,
97, 98, 100-105, 107, 109-116, 123,
125, 130, 136, 138-141,
144, 145, 147,
149, 152, 171, 173, 175, 184, 223, 226,
250, 251,
280, 296, 299, 300, 302, 303,
310, 311,
323, 328-330
Suhi potok
31
Suhor 181-183, 196, 214, 218
Suak 99
Suica 44
Suice (Dolenje in Gorenje) 26,73,82,92,
172
Sv. Ana (Mala gora) 24, 59, 111
Sv. Ana (cerkev, Mirna pe) 300
Sv. Ana (cerkev, Novo mesto) 38
Sv. Anton (cerkev, Zdenska vas) 13, 45,
59,
329
Sv. Barbara 265
Sv. Katarina 105
Sv. Kri pri Litiji (zd^j: Gabrovka) 10,12,
24, 64, 109, 110, 148, 152,155-159, 166,
169, 187, 201, 208-213, 220, 221, 233,
252,
253, 255, 256, 260, 263-265,
267-270, 276, 281, 297, 300
Sv. Lenart 215
Sv. Peter (cerkev, Peice) 267, 277
Sv. Peter (Topla reber) 60, 75, 77, 112,
123, 130, 168, 296
Sv. Rok (Qrosup\je) 61, 148
Sv. Rok (uemberk) 48
Sv. Urh 37, 188, 190, 232
Sv. Vid (Grosuplje) 61
Sv. Vid (Ljuben) 73

ahen 17
enberk 100, 125
entjan 203
entjernej 9, 12, 13, 35, 167, 199, 214
entjurij 212, 220
entlovrenc 26,65, 66, 211, 263,290, 296,
329
entrupert 12, 41, 64, 135, 156, 159, 160,
169, 187, 190, 206, 243, 250, 253, 255,

257-259, 261-263, 276-279, 282, 284,

288, 296, 329
entuije 325
entvid (Ljubljana ika) 315
entvid pri Stini 35, 118, 147, 148, 207,
221 290
evnica (Mala in Velika) 204, 245
Skedenj (krakajama, Podturn) 101
kocjan 10, 12, 148, 199, 212, 214, 254,
260,
261, 277, 280, 293
kofljica 17, 53, 88, 112, 192, 232
Skrilje 92
kijane (Male in Velike) 176, 177
krljevo 201, 270
maije 141, 188, 192
marjeke Toplice 278, 280
maijeta 10, 12, 18, 200, 204, 212, 252,
253,
255, 260, 261, 272, 276-278, 280,
292, 294, 329
maver 113
mihel pri IMovem mestu 69, 176-179
mihel pri uemberku 41, 111
panovo 206, 208, 259
tajerska 61, 96, 100, 228, 247, 267*269,
275
talceiji 317
Stale 79, 80, 101, 109, 128, 129, 131
tatenberk 155, 217, 271
t. Jot (zdaj: entjot) 37, 63
t. Peter (zdaj: Otoec) 278
umberk 114, 149
Sunjar 92
T
Tabor (Koevski Rog) 102
Tana gora 145
Tele 216
Temenica (kraj) 147, 148, 156, 158, 208,
209, 265, 277, 329
Temenica (reka) 118, 207, 253, 264
Temenika dolina 118,181, 208,209, 220,
276, 290
Teka voda (Dolnja in Gornja) 80
Tihaboj 64, 118, 155, 157, 158, 160, 161,
164,
165, 181, 199, 206, 213, 220, 234,
235, 252-254, 260, 263-267, 269, 270,
277-279, 287, 288, 297
Tihabojska reber 158
Tisovec 52
Tlaka 266
Tokio 197
Tomielj 88
Topla reber (Gornja in Spodnja) 60,
74-77, 92, 93, 96-99, 103, 105, 109, 112,
120, 123, 126, 128, 138, 139, 144-146,
174,
296
Topli vrh 79, 80

Toplika dolina 33, 82, 94, 96, 103, 105,

127,
128, 171, 174, 176, 184
Trata pri Triu 291
Travna gora 88, 299, 310
Travni dol 80
Travnik 80, 95, 102
Trbinc 201, 204, 245, 287
Trebanjski vrh 118
Treba vas 48, 112
Trebelno 66, 109, 118, 156, 184, 199, 206,
216, 217, 220, 253, 254, 258, 263, 271,
272, 277, 279, 291, 295, 299, 300
Trebnje 10, 12, 13, 18, 35, 41, 42, 50, 64,
87, 119, 135, 147, 148, 150, 156, 157,
161-164, 166, 167, 169, 171, 173, 180,
181, 184, 185, 197, 199-201, 203-207,
209, 213, 220, 222, 223, 226, 230,
243-245,
253,
255-258,
261-267,
269-271, 273, 276, 277, 280-284, 287,
295,
296, 299
Trebnji vrh 282, 283
Trnje 118
Trnovec 31, 32, 70, 97, 102, 323
Trnovica 118
Troine 62
Trstenik 278
Trka gora 46, 156, 212, 227
Trki bort 41, 48, 105, 106
Trie 12,18, 35, 197, 200, 202, 203, 206,
209, 212, 220, 253, 261, 266, 271, 279
Turija 91
Turjak 53, 324-326
Tum 269
U
Ugar 92
Urna sela 26, 72-74, 78, 80-82, 199,
237-239, 241, 306
V
Vavta vas 33,148,171,180, 223,226, 228,
237
Velika gora 31, 107, 111, 115, 226
Velika Loka 64, 65, 109, 118, 120, 147,
169, 255, 263, 266, 276, 277, 280, 296
Velike Bloke 88
Velike Lae 24, 36, 42, 87, 88, 103, 135,
324
Veliki vrh 224
Verd 28, 45, 58, 66, 299
Vesela gora 199, 259, 261, 262, 291
Veve 117, 132, 192, 232
Videm (Dobrepolje) 24, 36, 45, 52-54, 58,
59,
119, 120, 329
Vimolj 317
Vinica 35, 89, 144, 293
Vinji vrh 221

Vinkov vrh 26, 41, 47, 60, 92, 225

Vinska pot 100, 125, 146
V^PIPT 10^ 1
Viaja gora26, 43, 67, 109, 116, 147, 164
Vodice (Grosuplje) 37
Volja jama (Trebrye) 103, 104, 116, 117
Volje njive 206, 290
Vratnik 104
Vrbovec (Koevje) 307, 309, 312, 313
Vrbovec (Trebnje) 103, 173, 286
Vrbovko 245
Vrice 81, 172
Vrh pri Hinjah 138
Vrh pri Trebelnem 270, 271
Vrhe (Male in Velike) 116
Vrhovine 104
Vrhovo pri uemberku 225
Vrhtrebnje 281, 283, 329
Z
Zabort 208
Zabrdje 206, 213
Zabukovje (Dolenje in Gorenje) 168,171,
200, 201, 206, 209, 213, 245, 265-267,
277,
282, 288, 291
Zadolje 311
Zafara 41, 48, 224, 280, 282, 285, 286
Zagorica (Grosuplje) 52, 110
Zagorica pri ateu 208, 264
Zagorica pri Dobrniu 284, 285
Zagorica pri Velikem Gabru 156
Zagrad 200, 216, 245
Zagradec 12, 24, 26, 36, 43-46,48, 50-57,
60,
62, 66, 67, 103, 110, 111, 114, 116,
117, 144, 281, 303, 324, 325, 329
Zakoki hrib 114, 180
Zalisec 111, 112, 115, 117, 287
Zalog (Ljubljana-Moste) 88,132,192,193
Zalog (Novo mesto) 38, 178
Zalog pri kocjanu 293
Zaloka (Trebnje) 168-171, 181, 184, 185,
198,
200, 205, 243, 245, 264-266
Zaplaz 209, 257, 276, 290, 291, 296, 297
Zapotok 89
Zbure 212, 215, 254, 292
Zdenina 222
Zdenska vas 26, 43, 52, 53, 62, 66, 68, 88,
89, 103, 115, 116, 324-326, 329
Zelena gorica 79
Zidani most 299
Zloganje 216, 245
Znojile pri Krki 115, 116
Zvijavnica 161, 162, 166, 202

gaga Rog 81, 103, 114, 129, 144-146

alna 26, 67
361

alostna gora 291

alovie 212, 21% 215, 254, 259, 260, 280
e\jne 26, 69
iben 32, 236
lebi 24, 42, 52
umberk 181, 222, 281
uemberk 9,10,12,13,18,24, 26,32,35,

362

40-44, 46-49, 51, 52, 57, 60, 69, 74, 75,

77, 103-105, 107, 111, 113, 117, 118,
147-151, 155, 173-176, 180, 183, 184,
213,
217, 222, 223, 225-228, 236,
280-288, 290, 315, 323-325, 329
vire 67, 68,111,138,302-304,306,310,
321, 324-326, 329

Kazalo vojakih enot in ustanov

Pelazzi 263-265, 269, 284-287, 289

A
Sordi 262, 264-266
armada, 2. italijanska 38,84, 88,194,195,
Tonizzi 120
241
armadni zbor, 5. italijanski 104
bolninice (NOV):
bolnika eta, premina 212, 214-218,
B
253
bataljoni:
Dale hrib 32, 75, 127
NOV:
Jelenbreg 174
1. manevrski 114, 115
Strunica 310
1. proletarski udarni Toneta Tom
ia 17, 43, 46-49, 51, 53, 54, 59, brigade NOV:
1. slo venska partizanska (nato 2. grupa
75-77
odredov) 12
2. partizanski (tajerski) 11, 254
1. SNOUB Toneta Tomia 20-23,
Gorjanski (4.), Dolenjskega odreda
45, 60, 78, 79, 81-83, 92, 94, 97, 109,
10, 11, 13, 15, 18, 38
111,115, 118, 126, 132,135, 137-140,
Belokranjski (5.), Dolenjskega odre
144,165, 173, 182, 188-193,195, 196,
da 12, 13, 15, 18
200,201, 203, 204, 206, 208, 209, 218,
Delavski 24, 28, 31, 32, 98, 125, 128
226, 232, 254, 263, 264, 266, 267,
Dolenjski (5. slovenski partizanski)
269-272, 275, 280, 281, 284, 289-300,
6, 9, 10, 19, 260
311 312 320
Levstikov (zaitni, glavnega taba
2.
SNOUB Ljuba ercerja 134,
NOV in PO Slovenije) 240, 315,
224-226, 239, 240, 269, 270, 275, 280,
324
281, 283, 284, 291, 298, 299, 311, 312
italijanski:
3. SNOUB Ivana Gradnika 275, 299,
8. M 88
312
16. M 88
4. kordunaka 144
22. minometni 36
4. SNOUB Matije Gubca 67, 109,
61. mitraljeki 171
113, 114, 118, 119, 130, 132, 134,
85. M 88, 120
136-138, 148, 153, 155, 156, 158, 161,
98. rnih srajc 280
173, 181, 183-186, 196, 197, 200, 204,
104. rnih srajc 36
206-208, 211, 226, 243, 246, 259,
105. rnih sr^jc 36
260-263, 267, 269-271, 275, 280, 282,
111.mitraljeki 35
284, 285, 287, 298, 299, 303, 315, 328
117. rnih sr^jc 200, 283
5. SNOUB Ivana Cankarja 114, 119,
belogardistini:
134, 136-138, 144, 173, 175, 181, 183,
2., Legije smrti 270, 276
197,200-202, 206-209, 211, 212, 224,
Stanovnikov 15
226, 238, 257-264, 266, 270, 275, 280,
tajerski (lani) 38, 46, 63, 255, 312
282, 286, 298, 299, 306, 315, 328
bojne skupine, italijanske:
6. SNOUB Slavka landra 275, 299
Berardi 230, 264-266
7. SNOUB Franceta Preerna 275,
Cannata 286, 287
299, 324
Cerutti 103, 109
8. SNOB Frana Levstika 241,
Gelormini 91, 92, 94, 95, 97, 99,
324-326
101-104, 109

363

9. SNOB Koevska 168, 245, 260,

305, 306, 318, 326
10. SNOUB Ljubljanska 326, 330
13. proletarska Rada Konarja 183,
222, 260-263

grupacije italijanske:
11.
obmejne strae 88, 90, 266
XXI Aprile rnih srajc 36, 286, 315,
317-319
grupe odredov:
2. grupa 12,13, 28,37, 38,40,43,46, 58,
61, 63, 66, 115-118
3. grupa 11,12,16,19, 20, 65, 81,88, 89,
117, 136
5. grupa 17-19, 21,24, 33,34, 48, 53, 74,
79, 81, 82, 84-86, 88, 89, 95, 97, 121,
129, 196

ete, partizanske:
1. delavska, 5. grupe odredov 75,77, 84
2. delavska, 5. grupe odredov 128
Hmeljnika 198
Mokronoka 254
patruljna, pri glavnem poveljstvu
Roka 11
tabna, pri glavnem poveljstvu 141

141
K
komanda mesta uemberk 46, 49-51
korpus, italijanski, 11. armadni 35, 36,
42, 57, 82, 84-88, 90, 101,104, 120-122,
130, 171, 195, 222, 232, 240, 272, 273,

D
divizije:
NOVJ:
14. (1. slovenska) 275, 315, 325, 331
15. (2. slovenska) 275, 315, 331
18. (slovenska) 326, 330, 331
italijanske:
Cacciatori delle Alpi 36, 43,46, 53,
88, 89, 91, 92, 96, 98, 99, 101-107,
109, 120, 146, 302, 313, 314
Granatieri di Sardegna 35, 68, 88,
89,91,92,95,98,101-104,109,
111,
119
Isonzo 35, 36, 38, 46, 78, 81, 89, 96,
120, 130, 204, 218, 219, 226, 231,
240, 241, 271, 273, 280, 313-316,
320, 321, 323
Lombardia 280, 307, 320, 323
Macerata 36,38, 59, 60, 69, 95, 109,
120, 126, 145, 317
nemka:
71. pehotna 315
divizion, italijanski:
65. topniki 99
G
glavni tab NOV in PO Slovenije 15, 16,
18, 19, 27, 29, 34, 38, 46, 48, 49, 57, 58,
65, 66, 68, 75, 78, 79, 83, 85, 89, 90, 92,
93, 95, 104, 118,119, 121-123, 126, 128,
131, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 142,
154, 156, 159, 161, 164, 166, 168, 179,
181, 187, 194, 196-198, 206, 218, 221,
226, 236, 260, 269, 274-276, 280, 291,
298, 299, 303, 306, 310, 313, 314,
323-327, 330
glavno
poveljstvo
slovenskih
partizan
skih et, glej glavni tab NOV in PO
Slovenije
364

313
L
legije, italijanske:
98. rnih sngc 35, 73, 157, 261, 320
105. rnih srajc 36,43,45,46, 51,54,57,
60, 64, 103, 109, 276, 277, 280, 296
195. rnih srajc 232
O
odredi:
NOV:
Belokraryski 15,17,18,38,75,79, 80,
95, 117, 130, 136-139, 144
Dolenjski 6, 10-13, 15, 18, 19, 21, 23,
24, 26, 37, 38, 40, 46, 69
Dolomitski 17, 236, 238, 240
Koevski 17, 60, 69, 96-98, 117,
136-139
Krimski 17, 58, 66, 88, 89, 117
Krki 15, 17,18, 20, 38, 63, 80, 83, 98,
117
Notranjski 11,15,17, 24, 37, 107, 134
Pohorski 19, 21, 61, 132
Primorsko-goranski 15, 260-263
Savinjski 22, 88, 89, 132
Soki 199
Vzhodnodolenjski 134,135,155,158,
161, 162, 166, 173, 181, 183, 184,
193, 194, 196, 197, 199, 216, 218,
219, 236, 238, 259, 315
etniko-plavogardistini:
Centralni 289, 290, 296, 310,311, 323
tajerski 290
operativne cone (NOV):
1. (dolenska) 194, 197-200, 206, 207,
209, 210, 212, 218, 220-222, 226, 251,
256, 263, 269, 280, 284

2. (hrvaka) 182
4. (tajerska) 275

p
polbataljon (NOV)
Junodolervjski 11
polki, italijanski:
1. topniki 36, 43
2. grenadirski 35
4. oklepne pehote 48
6. topniki 35, 43, 171, 228, 320
23. pehotni Como 35, 73, 283, 286,
320
24. pehotni 13, 35, 40, 204, 214, 226,
270, 320
51. pehotni 36, 43,45,144,145,264, 280
52. pehotni 36, 43, 45, 145, 280, 309
60. topniki 226
72. pehotni 82
121. pehotni 36, 42, 69
122. pehotni 36
153. inenirski meani 36
153. topniki 36

premine (mobilne) skupine italijanske:

divizije Isonzo 73, 75, 77, 79, 80, 91,
92, 95, 98, 102, 112, 144, 145
divizije Macerata 91, 92, 98, 102, 109

olski tabor, partizanski:

Podlipoglav 65, 66, 141
T

TV (terenski vodi), partizanski:

3 Stina 158, 180, 233
4 Mirna 180, 223
5 Hmeljnik 180
6 Mirna pe 180
7 Rog 180, 181
8 Metlika 180
15 Obice 252
vije poveljstvo italijanskih oboroenih
sil
za
Slovenijo
in
Dalmacijo
(Supersloda), glej: armada, 2. italijanvrhovni tab NOV in PO Jugoslavije
141,
183, 275

365

Kazalo organizacij in ustanov

AF (Antifaistiki front ena) Protifa

istina enska zveza 227
Agitteater 32

okroni komite KPS:

Koevje 320
Novo mesto 9, 51, 219, 252
okroni odbor OF:
Koevje 319
Novo mesto 9, 51, 198, 314

C
1
94Q
CK KPJ centralni komite Komunistine
partye Jugoslavije 50
Osvobodilnafronta (OF) 15, 29, 33, 36,
CK KPS centralni komite Komunistine
37, 50, 51, 87, 112, 117, 135, 156, 183,
partije Slovenije 15, 29, 33, 34, 78, 112,
207, 223, 244, 279, 324, 328
141, 181, 190, 194, 236, 251, 274
oroarska delavnica 33
D

drutva:
Svoboda 233
Vzajemnost 233
drubi:
Emona, italijanska 301
SAICI (Societ anonima italiana di
cellulosa), Italijanska delnika dru
ba za celulozo 317
I

politini biro CK KPJ 50

poveijenitvo OF za Dolenjsko 227, 230
R

ronski komite SKOJ Koevska Reka

317
rajonski odbor OF:
Koevje 301, 317, 327
Stari log 31, 32

Izvrni odbor OF (IO OF) 15, 33, 34, 78,

S
112, 135, 141, 142, 159, 194, 236, 294, SKOJ (Savez komunistike omladine
301, 314, 324
Jugoslavije) Zveza komunistine mla
dine Jugoslavije 169, 252
J
Slovenska legija 36, 37
jugoslovanska kraljevska begunska vla
Slovenska protifaistina enska zveza
da 37
249
Slovenska zaveza 36
K
Sokolska legija 36, 37
KPS Komunistina partija Slovenije 29,
38
T
krajevna organizacija ZZB NOV Slove
tehnika:
nije, Urna sela 241
Jelenia 32
okrona, Novo mesto 259
N
okrona, Stina 169, 243, 247
Narodna legija 36, 37
Urka 249, 250, 252, 319
Narodna zaita 10, 38, 41, 50, 169, 330
NOO narodnoosvobodilni odbor 50, 51,
V
87
Vojaki zgodovinski intitut JLA, Beo
O
grad 39, 194, 241
odbor skupnosti borcev Zapadnodolenj
skega odreda in 9. SNOU brigade 168

366

Vsebina knjige

stran
UVODNA BESEDA ............................................................................... 5
DOLENJSKE PARTIZANSKE ETE V PRVI POLOVICI LETA
1942 .....................................................................................................
9
9
Dolenjski bataljon....................... .....................................................
Dolenjski odred.................................. .............................................. 11
Viri ...................................................................................................
PETA GRUPA ODREDOV IN ZAPADNODOLENJSKI ODRED .
Ustanovitev Zapadnodolenjskega odreda ..........................................
Kadri, razpored in mo odreda...........................................................
Razmere na operativnem obmoju odreda............... .........................
Italijanske posadke in ustanovitev bele garde ...................................

15
17
19
20
29
35

Viri ...................................................................................................

38

OBRAMBA VELIKEGA OSVOBOJENEGA OZEMLJA ..............................

Obleganje uemberka......................................................................
Prvi boji s faisti 105. legije ..............................................................
Zasedba uemberka in prva partizanska komanda mesta................
Z Zagradcem ni lo ...........................................................................
Partizanski juri pri Marini vasi ......................................................
Na zavarovanju zahodne meje odredovega obmoja...........................
Nenehno vznemirjanje Ljubljane........................................................
Drugi bataljon napada dolenjsko elezniko progo.............................
Spopad pri vasi Mala gora.................................................................
Med Komolcem in Urnimi seli .........................................................

40
40
43
46
51
53
58
61
63
68
72

Viri ...................................................................................................

84

ODRED V VELIKI ITALIJANSKI OFENZIVI ............................................. 87

Ofenziva na Koevski Rog in v Suho krajino ..................................... 91
Manevriranje 1. bataljona ................................................................. 110
Ukrepi namestnitva glavnega poveljstva........................................... 114
Viri ............................................................................................................ 121

PRENOVITEV ODREDA .........................................................................

ete za prenovljeni odred..................................................................
Nove naloge odreda...........................................................................
Ureditev odredovih bataljonov...........................................................

123
123
132
135

Viri ............. .................................................................................... 142

ODRED ZAPUSTI KOEVSKI ROG ................................................. .
Sedma faza velike italijanske ofenzive................................................
Bela garda na odredovem obmoju....................................................
Vzgoja in izobraevanje .....................................................................
Na Frati.............................................................................................

144
144
147
149
151

Viri ................................................................................................... 153

DEJAVNOST PRENOVLJENIH BATALJONOV.........................................
Prihod v dolino Mirne........................................................................
Napad na vlak ..................................................................................
Na Griu prehiteli bele ......................................................................
Tabor pod Zaloko..............................................................................
Proti beli gardi ob Krki......................................................................
Poraz italijanske patrulje pred mihelom pri Novem mestu . . . .
Ukinitev 2. bataljona........................................................................
Dve eti v Gubevo brigado ...............................................................
Prizadevnost Smrekarjevega bataljona pred Ljubljano ....................

155
155
160
164
168
171
176
179
185
187

Viri ................................................................................................... 193

PRISPEVEK K PARTIZANSKI PROTIOFENZIVI........................................
Organiziranost in dejavnost odreda...................................................
V napadu na Dob.............................................................................
Na panovem..................................................................................
Odgovornost za ranjence ..................................................................

196
196
200
206
210

Viri ................................................................................................... 218

PREUREJANJE NA POMLAD 1943 ........................................................ 220
Majhna bojna dejavnost odredove 1. ete .......................................... 220
Preseneenje v Velikem Lipovcu ....................................................... 222
Odredova 4. eta............................................................................... 232
Juretova eta odie iz odreda ....................................................... 235
Viri ................................................................................................... 240
POLITINO DELO IN VZGOJA ...............................................................
Delo z mnoicami..............................................................................
Lastno odredovo glasilo ....................................................................
Tehnika Urka v odredu..................................................................

242
243
245
249

Viri ............................................................................................................ 252

V SODELOVANJU Z BRIGADAMI ......................................................... 253

Naraanje sovranikove napadalnosti.............................................. 253
Ob Cankarjevih borcih ..................................................................... 256
Novo vodstvo odreda ........................................................................ 259
Prvomajski prazniki 1943 ................................................................ 260
Dejavnost v maju ............................................................................. 263
Med okupacijsko razmejitveno rto in reko Krko................................ 268
Viri .................................................................................................. 273
PRED KAPITULACIJO ITALIJE ..............................................................
Ustanovitev prvih slovenskih divizij............................ ...................
Akcije odredove 2. ete.............................. ........................................
V bojih za uemberk........................... ..........................................
Zajetje plavogardistov v Druinski vasi..............................................
Zaseda na Zaplazu ...........................................................................
Spet v Suhi krajini............................................................................
Napad na vire................................................................................
Na koevski elezniki progi..............................................................
Ponovno sreanje s plavogardisti.......................................................

274
275
276
280
288
296
300
303
306
310

Viri .................................................................................................. 313

KONEC ITALIJANSKE OKUPACIJE ....................................................... 315
Ob kapitulaciji Italije v Koevju ..... ................................................. 316
Zadnjih est dni Zapadnodolenjskega odreda ................................... 318
Viri .................................................................................................. 327
SKLEPNA BESEDA................................................................................. 328
SEZNAM ODREDOVCEV ....................................................................... 333
PADLI ................................................................................................... 340
SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE ................................................. 343
SEZNAM KRATIC IN OKRAJAV ZA OZNAKO VIROV................................344
KAZALO OSEBNIH IMEN ...................................................................... 345
KAZALO KRAJEVNIH IN DRUGIH ZEMLJEPISNIH IMEN ... 353
KAZALO VOJAKIH ENOT IN USTANOV ............................................... 363
KAZALO ORGANIZACIJ IN USTANOV .................................................... 366
VSEBINA KNJIGE.................................................................................. 367

Knjinica NOV in POS 30/4. Ureja komisija za zgodovino pri predsedstvu republikega odbora
ZZB NOV Slovenije. Predsednik Zdravko Klanjek.
Velimir Kraevec-Igor: DOLENJSKI PUNTARJI, Zapadnodolenjski odred. Rokopis je odobrila
komisija za zgodovino na seji dne 14. oktobra 1983. Mentor Ivan Ferle-Milan. Strokovni recen
zent Lado Ambroi-Novljan. Lektor Rado Bordon. Opremil Bronislav Fajon. Tehnino uredil
Sreko Mrak. Skice izdelal Vladimir timac. Izdala in zaloila Zaloba Borec, zarvjo Marjan Ob
lak. Tisk in vezava Tiskarna Tone Tomi, Ljubljana 1985. Naklada 2500 izvodov.

Knjiga je izla s pomojo Kulturne skupnosti Slovenije.

Velika italijanska ofenziva v Ljubljanski pokrajini

(Po Lado Ambroi-Nov\jan, Partizanska protivofanziva, Beograd 1968)

KNJINICA
NOV
IN
POS
je
zbirka
zgodovinskih
orisov
bojnih
poti
sloven
skih
brigad
in
odredov
ter
tematskih
monografij
iz
zgodovine
narodnoosvobo
dilne vojne in revolucije.
.
Oris
bojnih
poti
avtorji
pripravljajo
v
sodelovanju
z
odbori
enot
pri
Zvezi
zdruenj
borcev
NOV
Slovenije
in
pod
vodstvom
mentorjev,
ki
jih
doloi
komi
sija za zgodovino sveta za razvijanje re
volucionarnih
tradicij
pri
predsedstvu
republikega odbora ZZB NOV Slovenije.
Iz spodaj navedenega programa so izle
e
knjige,
ki
so
oznaene
z
velikimi
rkami.
Osnovni program:
Partizani na Gorenjskem (O partizan
skih etah na Gorenjskem do ustano
vitve
Gorenjskega
partizanskega
od
reda junija 1942)
2.
DRUGA
GRUPA
ODREDOV
IN TA
JERSKI
PARTIZANI
19411942
(Ivan
Ferle)
3.
Partizani
na
Notranjskem
in
Dolenj
skem
(O
partizanskih
etah
na
No
tranjskem
in
Dolenjskem
do
konca
velike italijanske ofenzive)
4.
PRIMORSKA
PRED
VSELJUDSKO
VSTAJO
1943
(Junoprimorski
odred
in
Gregorieva
brigada),
(dr.
Tone
Ferenc)
5.
TOMIEVA
BRIGADA
(Franci
Str
le) I. del
6.
SERCERJEVA
BRIGADA
(Milan
Gu
ek) I. in II. del
7.
GRADNIKOVA
BRIGADA
(Stanko
Petelin-Vojko)
8. GUBEVA BRIGADA (Lado Ambroi)
9.
CANKARJEVA
BRIGADA
(Lado
Ambroi-Novljan)
10.
SLANDROVA
brigada
(dr.
Miroslav
Stiplovek)
11.
PREERNOVA
BRIGADA
(Stanko
Pe
telin-Vojko)
12. Levstikova brigada
13. Deveta brigada
14. Ljubljanska brigada
15.
ZIDANKOVA
BRIGADA
(Mirko
Fajdiga)
16.
DVANAJSTA
BRIGADA
(Lado
Ambroi-Novljan)
17. Braieva brigada
18. PETNAJSTA BRIGADA (Mile Pavlin)
19.
VOJKOVA
BRIGADA
(Stanko
PetelinVojko)
2*0. Gregorieva brigada
21.
BAZOVIKA
BRIGADA
(Franjo
Bavec-Branko)
22.
KOSOVELOVA
BRIGADA
(Radoslav
Isakovi)
23. Posebne brigade NOV in POS
I.
SLOVENSKA
ARTILERIJSKA
BRI
GADA (Borivoj Lah)
PREKMURSKA
BRIGADA
(Mitja
Hri
bovek)
Rabska brigada
Zaitna brigada GS
1. brigada VDV
2. brigada VDV
3. brigada VDV
24. Italijanske enote v NOV in POS
Brigada Triestina dassalto Traka
udarna brigada
Divisione
Garibaldi
Natisone

bri
gata
Fontanot

Divizija
Garibaldi
Natisone in brigada Fontanot
25. Prekomorske brigade
PRVA
IN
DRUGA
PREKOMORSKA
BRIGADA
(Sreko
Vilhar,
Albert
Klun)
TRETJA
PREKOMORSKA
BRIGADA
(Radule Butorovi, Albert Klun)
1.

ETRTA
PREKOMORSKA
BRIGADA
(Edvin Pervanje, Joe Hoevar)
PETA
PREKOMORSKA
BRIGADA
(Joe mit, Rado Bordon, Albert Klun)
ARTILERISTI
PREKOMORCI
(Karel
Levinik)
LETALCI PREKOMORCI (Rafael
Perhauc)
TANKISTI PREKOMORCI (Manojlo
Babic, Miroslav Lutek)
26. Partizanski odredi na Gorenjskem
JESENIKO-BOHINJSKI ODRED
(Mile Pavlin)
KOFJELOKI
ODRED
(Tone
Lotri)
Gorenjski odred
KOKRSKI odred I-m (Ivan Jan)
27. Partizanski odredi na Primorskem
ISTRSKI ODRED (Maks Zadnik)
Junoprimorski odred
Briko-beneki odred
2'6. Partizanski odredi na Korokem
29. Partizanski odredi na tajerskem
Kamniko-zasavski odred
Pohorski in Lackov odred
Kozjanski odred
30. Partizanski odredi na Dolenjskem
BELOKRANJSKI ODRED
(Radko Poli)
DOLENJSKI ODRED (Joe Peskar)
Vzhodnodolenjski odred
ZAPADNODOLENJSKI ODRED (Ve
limir Kraevec)
31. Partizanski odredi na Notranjskem
DOLOMITI V NOB (Rudolf Hribernik)
Notranjski odred
Problemski del KNJINICE NOV IN
POS:
32. OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRI
MORJA (Stanko Petelin)
33. POHOD TIRINAJSTE (L. Ambroi)
34.
KAPITULACIJA
ITALIJE
IN
NAROD
NOOSVOBODILNA
BORBA
V
SLO
VENIJI JESENI 1943 (Tone Ferenc)
35. NACISTINA RAZNARODOVALNA
POLITIKA V SLOVENIJI 19411945
(Tone Ferenc)
36.
NARODNOOSVOBODILNI
BOJ
PRI
MORCEV
IN
ISTRANOV
NA
SARDI
NIJI,
KORZIKI
IN
V
JUNI
FRAN
CIJI (Sreko Vilhar, Albert Klun)
37. PEVSKI ZBOR JUGOSLOVANSKE
ARMADE SREKO KOSOVEL (Ivan
Jerman)
38.
NARODNOOSVOBODILNI
BOJ
PRI
MORCEV
IN
ISTRANOV
V
AFRIKI
(Sreko Vilhar, Albert Klun)
39.
SODELOVANJE
SLOVENSKIH
IN
HR
VAKIH
NARODNOOSVOBODILNIH
ENOT 19411945 (Stevo Sunajko)
40.
PARTIZANSKE
TISKARNE
NA
SLO
VENSKEM

OSREDNJE
TISKARNE
(Joe Kraji)
PRIMORSKE
TISKARNE
(Joe
Krall)
GORENJSKE
IN
TAJERSKE
TI
SKARNE
(Joe
Krall)
PARTIZANSKE
CIKLOSTILNE
TEH
NIKE
V
SLOVENSKEM
PRIMORJU
(Joe Krall)
41.
PRIMORCI
IN
ISTRANI
OD
PRE
GNANSTVA
DO
PREKOMORSKIH
BRIGAD (Sreko Vilhar, Albert Klun)
42.
NARODNOOSVOBODILNI
BOJ
NA
JADRANU
IN
SLOVENSKI
POMOR
AKI (Janez Tomi)
43. VETERINARSKA SLUBA V NOB
SLOVENIJE (Milan Dolenc)
44. ZDRAVLJENJE RANJENCEV V
SCVPB (dr. Ivan Kalinek)
45.
OD
INVALIDSKEGA
DO
PARTIZAN
SKEGA
PEVSKEGA
ZBORA
(Vanda
kodnik)