O Roje EKO OLA

Abraica
Druga imena: abarat, abratica, avber, boja matica, laji pelin, svetogorski grben, lat. Artemisia abrotanum var. Maritima)

Opis: Je pelinu sorodna in podobna rastlina trajnica, visoka do 1 metra, ki izhaja iz prednje Azije. Listi so suliasti, po zgornji strani goli, na spodnji pa sivo dlakavi. Cvetovi so bledo rumeni, koki okrogli, cveti od julija do oktobra. Steblo je pokonno. Celotna rastlina ima vonj po citronki, okus pa grenak. Rastie: To nezahtevno rastlino zlahka gojimo na vrtu, v sonni legi, humusno bogatih, odcednih tleh. Sadilna razdalja je 20-40 cm. etev je ez celo poletje, vse tja do pozne jeseni. Potrebno jo je zaititi pred zimo. Razmnoujemo jo s semeni ali delitvijo. Uporaba in zdravilnost: Abraica enako kot pelin vsebuje mono eterino olje, ki odganja uelke. Njene liste dajejo med obleke, da preenejo molje. Uporablja se jo kot zaimbo, dodajamo jo samo za aromo, drugae je preve grenka. Uporabljajo se tako svei kot suhi zdrobljeni listi, in sicer za mesne jedi, omake, dodatek hladnim pijaam, sladoledu. Pomirja, blai vnetja, pospeuje izloanje pota in sea. Pomaga pri prebavnih motnjah, pomanjkanju apetita, glavobolu. Pomaga tudi proti konim boleznim, slabokrvnosti, kalju in driski. Uporabljamo jo tudi kot obkladke pri udarninah in ozeblinah. Proti vnetjem in okubam: polno lico zeli namoimo ez no v 1 liter vode. aj lahko uivamo ez cel dan. S tem oistimo organizem, ker pripravek pospeuje potenje in ene na vodo. Zunanje kot obkladek: 100g za teden dni namoimo v 1l domaega ganja Opozorilo: Ne smejo je uivati nosenice, pazljivi moramo biti pri pripravkih, kjer rastlino namoimo v ganje, noveja spoznanja to mono odsvetujejo. Zanimivosti: Abraica je tudi okrasna rastlina.

O Roje EKO OLA

Sivka
Druga imena: kofendl, lafendl, lavendel, siva, piknada, lavanda, lat. Lavandula spica)

Opis: Je zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zelie in za okras. Vejice so najvekrat tirioglate in imajo ozke, podolgovate, sivozelene liste, ki so spodaj lezavi. Ima modro do sivo vijoliaste drobne cvetove, ki so v klasu podobnem socvetju. Cveti julija in avgusta. Posuena sivka ima ve diavnih snovi kot zelena. Rastie: Sivka raste na sonnih pobojih Sredozemlja, saj je svetloljubna rastlina. To je skromna rastlina. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in duikom. Sivka za uspeno rast potrebuje odcedna tla. Spomladi jo pognojimo, nato pa jo pustimo im bolj pri miru. Spomladi je dobro, da jo poreemo. Sivka naj bi na vrtu preivela do deset let in potem naj bi bila potrebna zamenjave. Vendar s pravilno nego lahko zadovoljivo preivi tudi dlje. Uporaba in priprava: Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoa zel. Sivka na poutje deluje pomirjajoe in dobrodejno. Vsebuje kafro, ki je znano sredstvo proti mresu zlasti moljem. Iz sivke na veliko pridobivajo predvsem eterina olja in sivkino olje. V suhem cvetju je priblino 15% eterinih olj. V medicini ta olja uporabljajo za pomirjevanje, vzbujanje teka, proti napenjanju, krem, kolikam, migreni in glavobolu, krepitev organizma. Uporabljajo jih zlasti v kozmetini industriji. Ker delujejo antiseptino, se uporabljajo za dezinfekcijo ran, za tople kopeli, za vtiranje v koo, za unievanje patoloke mikroflore v prebavilih itd. Poznamo veliko ajnih meanic s sivko, ki pomagajo pri mnogih teavah. Za sivkin aj vzamemo 1 veliko lico sivkinih cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se tekoina nekoliko ohladi. Nato precedimo in spijemo skodelico aja vekrat na dan pred jedjo. Z aromatinim ajem lahko tudi izpiramo vneto ustno votlino in grgramo pri vnetem grlu. aj lahko uporabljamo tudi kot kapljice za nos in si z njim lajamo teave pri senenem nahodu. aji z meanico drugih zdravilnih rastlin pomagajo pri napenjanju, poivljajo krvni obtok, odpravljajo elodne teave, slabo prebavo, kre v prebavilih itd. Pomagajo tudi proti kalju in bronhialnim obolenjem. Ljudsko zdravilstvo priporoa sivkin aj za lajanje teav pri starostni pozabljivosti. Zanimivosti: Ponekod na Krasu so uredili nasade sivke. Lani smo e imeli prvo (uradno) etev. Sivko uporabljamo tudi za okras, pogosti so opki suhega cvetja.

O Roje EKO OLA

Bezeg
Druga imena: zdravilna skrinjica kmekih ljudi, lat. Sambucus nigra

Opis: Bezgovi grmi zrastejo tudi do 10 metrov visoko. Cvetovi so rumenkasto bele barve, iz njih se najprej razvijejo zelene, nato pa rdee in rne jagode. Imajo znailen in tudi zelo intenziven, aromatien vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugaen vonj in okus. Surove in svee jagode niso uitne. Rastie: Raste na sonnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu ga bomo teko nali. Uporaba in zdravilnost: V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sonnem vremenu v juniju, septembra pa je as za obiranje dozorelih jagod. Bezeg je izjemno zdravilna rastlina, saj vsebuje veliko zdravilnih sestavin. V ljudskem zdravilstvu je najbolj cenjen za zdravljenje vnetij, vroine, pospeuje potenje in laja dihalne teave. Pri bezgu porabljamo tudi liste, kot antiseptini obkladek za rane in za odganjanje insektov. Listi spomladi vsebujejo vrsto zdravilnih snovi. Vse te uinkovine, spodbujajo delovanje znojnic in pospeujejo izloanje sea. Na ta nain odvajajo strupe iz telesa. aj iz listov in poganjkov tudi zniuje krvno koncentracijo sladkorja. Zeliarji priporoajo pitje bezgovega aja v asu prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z monim potenjem. Uporabljamo ga e za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vroici in pri lajanju dihalnih teav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptini obkladek za rane in za odganjanje insektov. aj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlino odvajalno sredstvo. Olje cvetov pa je odlino zdravilo za razpokano koo. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda. Uivati jih moramo e nekaj mesecev preden se vam pojavi seneni nahod. Tudi lubje debel, vej in korenin deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, miinem in sklepnem revmatizmu. Bezga nikakor ne smejo uivati nosenice in dojee matere, saj vsi deli vsebujejo strupene alkaloide. Zanimivosti: Bezeg se uporablja v prehrani. Iz cvetov lahko naredimo bezgovo cvrtje, abeso, sok, iz zrelih bezgovih jagod marmelado.

O Roje EKO OLA

Breza (navadna)
Lat. Betula pendula

Opis: Navadna breza zraste do 25 metrov in je drevo z globokimi koreninami. Ima majhne liste v obliki srka, ki ima deljeno listno ploskev. Je enodomna rastlina. Njeno steblo je bele barve, na nekaterih mestih pa izstopa tudi rna barva. Deblo je hrapavo z vdolbinami. Rastie: Navadna breza raste po skalnih pobojih in v svetlih gozdovih na lahkih, najraji suhih, neapnenih tleh. Sodi med najbolj vzdrljiva listopadna drevesa. Uporaba in zdravilnost: Za aj nabiramo listne popke, e bolje pa mlado listje v maju in juniju, ki posueno in kot aj pomaga odstranjevati strupe iz telesa. Je diuretik, ene na vodo, zato se uporablja za odvajanje vode pri vnetju in obolenju spodnjih senih, za izpiranje seil ob ledvinem pesku in preprei njegov nastanek. V Ijudskem zdravilstvu je v pomo tudi pri obrabljenih sklepih in za odpravljanje revmatinih tegob ter proti izpadanju las in konim mozoljem. Ker naj bi uravnala tudi celino presnovo, je pogosto sestavina ajev za hujanje oziroma "pomladnih kur" za "ienje krvi". Prav tako je brezino lubje je uinkovito zdravilo za vnet seni mehur in druge dele seil. Z vlano notranjo stranjo svee odluenega lubja se oblagajo razbolene miice. Iz listov in/ali lubja breze se lahko pripravlja tudi tinktura. Drevesni sok, ki ga zbiramo spomladi, pijemo vekrat na dan proti boleznim seevoda, jeter in ola. Odvajalni uinek povzroi izloanje ledvinih kamnov. e sok uporabljamo zunanje, zdravi pokodbe koe, prepreuje nastajanje prhljaja na glavi in bradi. Izvleek breze se je pokazal kot zelo dober tudi v kombinaciji z masanim oljem. Na ta nain breza deluje lokalno, ravno tam, kjer je telo odloilo umazanijo to je pogosto na stegnih. Iz popkov, ki jih nabirajo pred cvetenjem, se destilira tudi eterino olje, ki ga dodajajo pripravkom za ienje telesa in boljo rast las.

O Roje EKO OLA

Melisa
Druga imena: aselnica, epeloperka, rniva, maternjak, matinik, medeni list, medenka, oselnica, osenika, rojevnica, srno zelje, lat. Melissa officinalis

Opis: Je trajnica, katere grmiek zraste do 80 cm visoko. Listi so jajasti, z nazobanim robom in izrazitimi listnimi ilami. Dolgi so do 6 centimetrov, prav tako po zgornji povrini rahlo dlakavi. e liste zmekamo, oddajajo znailen vonj, ki spominja na limone. Cvetovi so beli ali rahlo ronati, zdrueni v skupine od treh do estih cvetov. Cvete od junija do septembra. Seme je solzaste oblike, rne barve s svetlo piko v ojem delu. Rastie: Dobro uspeva na sonni ali polsenni legi v vlanih tleh. Razmnoujemo jo s semeni, podtaknjenci in delitvijo korenin. Seme v pozni pomladi sejemo na stalno mesto. Sadike vzgojimo s setvijo v rastlinjaku marca, nato jih presadimo na stalno mesto v maju, pri tem sadike razporejamo na razdalji od 40 do 60 cm. Podtaknjence pripravimo zgodaj poleti iz poganjkov starejih rastlin. Z deljenjem korenin meliso razmnoujemo spomladi. Uporaba in zdravilnost: Uporablja se svea ali posuena kot poparek ali v alkoholnem izvleku. Znano pa je tudi njeno eterino olje. Meliso moramo nabirati, preden cveti, ker ima sicer neprijeten vonj in okus. Za nabiranje je primeren as od julija do oktobra. Pri suenju listov smo pazljivi, da listov ne mekamo in drgnemo med seboj, ker pornijo. aj pomirja - pomaga pri nemirnem bitju srca, nervozi, stresu in deluje celo kot uspavalo. Prav tako laja prebavne tegobe, ki nastanejo zaradi tesnobe, predvsem pri preveliki koliini kisline, slabostih, napenjanjih in elodnih krih. V sveih listih najdemo vitamin C. Zunanje lahko melisino olje uporabljamo za vtiranje pri obolenjih srca, prekrvavitvenih motnjah in za ohladitev pri pregretju. Liste melise dajemo v vodo za kopel, poparek uporabljamo za spiranje mastnih las, deluje pa tudi tako, da isti in osveuje koo. Uinkovita je v boju proti virusu herpesa. Skraja as celjenja in poveuje razmik med posameznimi izbruhi bolezni. Melisa je tudi zdravilo za pomo pri vrezninah in pikih uelk. Pomaga pri prehladnih obolenjih in je primerna za grgranje ter spiranje ust ob slabem zadahu. Kot zaimba se uporablja pri pripravi perutnine, divjaine in ribjih jedi. Z listi se lahko odiavijo eleji, demi, vino, kis in ganje. Zanimivosti: Sok melise lahko dodajamo sredstvu za poliranje pohitva.

O Roje EKO OLA

Ameriki slamnik
Druga imena: krlatna ehinaceja, lat. Echinacea purpurea

Opis: Ameriki slamnik cveti od julija do oktobra. V viino dosee od 60 do 150 cm. Uvramo ga v druino koaric- to nam e ob prvem stiku z rastlino izdajo kokasta socvetja, podobna kamilici. Rastie: Pogosto je zasajen v vrtovih in parkih kot okrasna rastlina. Potrebuje veliko sonca in uspeva na vlanih tleh. Uporaba in zdravilnost: Zdravila z amerikim slamnikom spodbujajo delovanje imunskega sistema tako, da poveajo dejavnost nekaterih belih krvnih celic. Ehinaceja se kot zdravilo uporablja za prepreevanje in zdravljenje znakov prehlada in drugih sorodnih obolenj. aji iz te rastline delujejo protivirusno, protivnetno in protibakterijsko. Pripravki se uporabljajo za poveanje odpornosti pri raznih okubah (gripe, prehladi, herpes, vneto grlo, infekcije dihal, infekcije ues, elodni kri), za hitreje celjenje dolgotrajnih ran, ozeblin in opeklin, pomaga pri luskovici in pospei prebavo. Spiranje s prevretkom amerikega slamnika krepi dlesni. Pomaga tudi pri nekaterih alergijah, kot je seneni nahod. Zanimivosti: Ameriki slamnik je edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le lajanje simptomov! e ga uivamo skupaj z vitaminom C, se monost, da dobimo prehlad, zmanja za 86%.

O Roje EKO OLA

ajbelj
Druga imena: istec, kadulja, vrtni ajbelj, zelie nesmrtnosti, lat. Salvia officinalis L.

Opis: Ima podolgovate, kraje ali dalje kosmate sivkasto-zelene, zelene, rumenozelene ali celo modre listie. Cveti modro, redkeje rumeno. Gojenje: gojimo ga najve na sonnih legah, na skalah. Najbolji je julija in avgusta. Nabiramo ga od maja do oktobra. Zdravilni deli so predvsem listi, ki jih obiramo pred cvetenjem, suimo jih le v senci, pri emer jih vekrat obraamo. Uporaba: ajbelj isti kri, pomaga izloati sluz iz dihal in iz elodca, e je zasluzen, izgubljeni tek spet dobimo. Sladkornim bolnikom priporoajo aj iz enakih delov ajbla in rmana. ajbelj deluje protivnetno, pozdravi vnetje revesa, elodca, jeter, olnika in mokril. Izpiranje z ajblovim ajem pomaga pri belem toku. ajbelj je odlien za grgranje pri relnem katarju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici. ajbelj uporabljajo pri razlinih presnovnih boleznih, dober je pri revmatizmu in protinu, za zmanjevanje ivnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih. Ureja potenje: pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospeuje. ajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. To postorite tako, da zdrobite nekaj sveih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj se boste poutili tako, kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar konali z meditacijo. ajbelj izboljuje tudi spominske funkcije. Kopeli vekrat na dan zdravijo ekceme in garje. Pri vnetih dlesnih veijo 4 do 5-krat na dan svee liste, dre nekaj asa v ustih in potem izpljunejo. Ker dobro vplivajo na prebavo, so jih e zelo zgodaj dajali med jedi; jabolno pito. Popusti tudi glavobol. aj iz listov pomaga pri glavobolih, nemirnosti, ivnosti, nespanju, kalju, prebavnih motnjah in vroicah. e ga shranite na hladnem, ga lahko kasneje uporabite za tretiranje srbeice, pri pikih, odrgninah in vnetjih koe. Zanimivosti: ajbelj je zelo islan v mnogih kozmetinih preparatih. Zaradi monega vonja z vrta odganja razline uelke, privablja pa ebele in metulje. Liste, svee, posuene ali zmrznjene lahko uporabljate tudi v kuhinji, predvsem pri peki in aru.

O Roje EKO OLA

Kopriva (velika kopriva)

Druga imena: koprica,

kropiva, kropljiva, oarnica, agalica, agarica, urtica, lat. Urtica dioica

Opis: Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je tirioglate oblike in pokrito z dlaicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z galnimi in etinastimi dlaicami. Konice dlaic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo koo in vbrizgajo strupeno tekoino. Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so enski ali moki, zelenkasto beli in prilagojeni na opraevanje. Gojenje: Kopriva raste blizu bivali v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagaliih in na ledini. Nabiramo jo od maja do julija. Uporaba: Kopriva odvaja vodo, uinkuje istilno na sene poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, zniuje krvni sladkor, zmanjuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatinih boleinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako svea kot tudi suha zel in korenine. Vrike kopriv lahko uporabimo svee kot zelenjavo al jih posuimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi. Notranje naj bi ustavila krvavitve iz plju, ledvic, maternice, revesja in nosa, obnovila kri ter odpravila kone izpuaje, liaje mladostnega, posebno e ivnega izvora, pospeila celjenje ran, zveala zmogljivost lez za izloanje elodnega soka in izboljala izloanje ola. Pomaga pri sladkorni bolezni, zaradi diuretinega uinka blai vnetje sklepov ter sklepno in miino revmo. Zunanje naj bi koprivovi pripravki odpravili prhljaj in mastne lase. Sicer pa v prehrani uporabljajte mlade rastline in mlade liste starejih rastlin. Obe vrsti sta bogat vir vitaminov in mineralov. Vsebujeta tudi nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin in rudninskih snovi. Veliko imajo eleza in nekaj kalcija, fosforja, bakra, mangana, bora, nikelja in titana. Zanimivosti: V prehrani pa so jo uporabljali e v starem Egiptu, ki so koprivo kultivirali v povrtnino. V iste namene so jo uporabljali tudi Grki in Rimljani. Pojavlja se tudi v zapisih Hipokrata in Horacija, kjer je najti veliko podatkov o njenih zdravilnih uinkih. Vsebuje petkrat ve kalcija kot kravje mleko.

O Roje EKO OLA

Hermelika
Druga imena: Lat.

Sedum maximum

Opis: Je trajnica z znailno mesnatimi sivo zelenimi listi, ki zraste do 40 cm visoko. Steblo je sono in okroglo na prerezu. Konec poletja zacveti z rdekastimi, ronatimi ali belimi cvetovi, ki privabljajo ebele in metulje. Listi so v parih po nodijih in so razvreni premenjalno, tako da se zgornji par ne prekriva s spodnjim. Na vrhu stebla se oblikuje razvejano socvetje s tevilnimi cvetovi rumenkaste ali ronate barve. Cveti od junija do septembra. Rastie: Hermelika izvira iz Kitajske in Koreje. V Evropi jo gojijo e od 16. Stoletje. Rastlina je nezahtevna glede tal, prijajo ji sonna rastia, vendar tudi v polsenci dobro uspeva. Dobro prenaa suo. Razmnoujemo jo iz semena, uspeneje pa s potaknjenci. Uporaba: V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo predvsem zunanje pri oskrbi manjih ran, za razkuevanje in prepreevanje vnetij pri opeklinah, irih in vnetjih koe zaradi pikov uelk, laja teave pri protinu in revmatizmu, priporoajo jo za rane na elodcu, za uravnavanje kisline v elodcu in pri revesnih obolenjih. uporabljamo hermelikine svee mesnate liste, ki jih polagamo na rane, iz njih stisnemo sok, naredimo tinkturo ali pa jih namoimo v ganje (recept za ganje: 50 g sveih listov namoimo v liter ganja, dobro zapremo in za tri do tiri tedne damo na sonce. Nato ganje precedimo ter shranimo v primerne steklenice). Ponudimo kot aperitiv ali digestiv pri obilnejih obrokih. Uporablja se redkeje v kulinariki - kuhane liste dodajamo solatam, znana pa sta liker ali aromatizirano ganje s hermeliko kot digestiv in krepilo. Najpogosteje uporabljamo svee liste. Polagamo jih na rane, iztisnemo sok ali delamo tinkturo. Zdravilni uinki: svee liste polagamo na rane, pike in ugrize, prav tako lahko razkuimo manje rane s hermelikovim ganjem, ki ga sicer uporabljamo kot digestiv (blai elodne teave, ureja prebavo, pomaga pri revmatizmu). Zanimivosti: cvetovi privabljajo ebele in metulje. Kasneje pa posuena socvetja predstavljajo okras vrta, ko jih zgodnje slane prevleejo z ledenimi kristali.

O Roje EKO OLA

Netresk
Druga imena: divji bob, gluec, homulica, moek, moic, nadstorek, nastran, natrsk, natrst, perinovo

cvetje, strenik, trdovnik, trsk, uheljnik, uhovnik, uesnik, vanikelj lat. Sempervivum tectorum

Opis: Je trajnica, visoka do 30 cm, ima mesnate, jajaste liste. Na koncu so zailjeni in sestavljajo rozeto. Cvetovi so ronati in zvezdasti. Cveti od junija do septembra. Gojenje: Raste po skalovju, zidovju in tudi na strehah. Dostikrat ga najdemo tudi na pokopaliih, v kmekih in drugih vrtovih ter sem ter tja na slamnatih, redkeje pa tudi openatih strehah kmekih poslopij Uporaba in priprava: Uporabljamo svee liste. aj pospeuje izloanje sea, pri driskah pa zapira. Pomaga pri premoni menstruaciji in krvavi grii. Prevretek lahko uporabimo pri vnetju ues in pri izcedku. Lahko pa tudi vzamemo list, ga zmekamo in iztisnemo kapljico v uho. ez pokrijemo s kokom vate. Kurja oesa, bradavice, sonne pege nakapamo vekrat s sokom, prav tako tudi otrdline. Te se zmehajo in izginejo. Iz listov naredimo obloge pri srbei mozoljasti koi. Rastlino uporabimo kot obkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter za odstranjevanje bradavic in kurjih oes. V domai lekarni svee liste in iz njih iztisnjen sok, zaradi hladilnega in adstringentnega uinka, podobno kot Aloe vero, zunanje uporabimo za ublaitev teav s koo, saj jo hkrati napne in zmeha. pomaga mehati uesno maslo in posledino zmanja naglunost pri starejih osebah. Obkladek si naredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo. Liste netreska cvremo poasi v masti, da dobimo mazilo, uporabno pri opeklinah, ranah, zmekaninah in podplutbah. Zunanje se uporablja kot odlino zdravilo v boleinah sklepov in miic. V primeru sklepov skuhamo netreskove liste v mleku in jih kasneje spasiramo v kao ter e tople damo na bolee mesto. Pri pretegnjenih miicah se odlino obnese v kombinaciji z domaim jabolnim kisom. Tudi pri krvaveih ranah polagamo svee zmekane liste, pri opeklinah pa se zdravimo z mazilom narejenim iz listov in cvetov. Zanimivosti: V ljudskem zdravilstvu se je netresk pojavljal kot rastlina, ki zdravi skoraj vsako bolezen. Zelo znana soproga nadvojvode Ferdinanda je netreskovo uporabo priporoala takole: Netresk v gosto skuhati, dodati arnikov sok, na koncu dodati isto malo smole in nekoliko svinjske masti in malo povreti, odstaviti z ognja in toliko asa meati dokler se vse skupaj ne shladi in strdi. To mazilo je zelo dobro pri pokodbah in sveih ranah.

O Roje EKO OLA

Lunik
Druga imena: papeeva svea ali svenik, kostnik ali sklepnik, divin, popovina, dolga margeta, kljunik, lagotica, pluenca, lat. Verbascum phlomoides )

Rastie: Velike koliine ga videvamo ob cestah, eleznikih progah in po renem produ. zdravili kaelj, rane in opekline. Adam Lonicerus je bil prvi zdravnik, ki ga je uporabljal proti kalju, pri srnih obolenjih, zoper vroino, za celjenje ran in celo za hitrejo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so potrdile tudi znanstvene raziskave. Lunik je kot slez in slezenovec sluzava zdravilna zel. Spada k prsnim ajem in je primeren za zdravljenje vseh bolezni dihal. Krepi in utrjuje sluznice vseh prebavnih organov, spodbuja izloanje tekoin ter tako olajuje izkaljevanje in zmanjuje vnetja sluznic. Laja bronhitis, astmo, hripavost, hud kaelj in nahod. Pri gripoznih infekcijah nia poviano telesno temperaturo. Iz dveh lik posuenih cvetov pripravimo poparek, ki naj stoji 10 minut. Zoper kaelj pijemo tri do tiri skodelice z medom sladkanega aja na dan. e luniku dodamo e trpotec, bo aj e bolj zdravilen. Lunikov poparek zdravi e jetra, revmo, ene na vodo in ureja menstruacijo. Zdravil naj bi tudi katarne bolezni elodca in revesja ter blail kre prebavil. V ganju namoeni cvetovi so dobro vtiralo zoper revmo in protin. e jih namoimo v olivno olje, bodo prav tako zdravili revmo, pa tudi zlato ilo in srbea aftna vnetja. Ljudsko zdravilstvo meni, da e nekaj kapljic tega olja nakapamo v uho, bolje sliimo. Mozoljev in turov pa se znebimo z obkladkom iz cvetov, ki smo jih prekuhali v mleku. Lunik je treba hraniti na suhem in zaiteno pred svetlobo. Zaita pred vlago je e posebno pomembna, sicer cvetovi hitro postanejo rjavi ali temno rjavi zaradi vsebovanih iridoidov.
Uporaba in zdravilnost: Nabiramo ga od junija do septembra. e v antiki so s cvetovi