Podpiram

REKOM

REKOM

podpiram

REKOM je civilnodrubena pobuda, ki poziva postjugoslovanske drave, da skupaj ustanovijo Regionalno komisijo za dejstva o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic, storjenih na ozemlju nekdanje SFRJ od 1. januarja leta 1991 do 31. decembra leta 2001. Podpira jo 2.050 nevladnih organizacij za lovekove pravice, zdruenj nekdanjih taborinikov, beguncev, druin izginulih rtev, umetnikov, pravnikov in drugih posameznikov, ki so prepriani, da lahko zgolj regionalni pristop zagotovi celovit zgodovinski zapis o tem, kar se je zgodilo v preteklosti. Koalicija za REKOM je od oktobra leta 2008 do marca leta 2011 vodila pogajalski proces o potrebah rtev in mandatu regionalnega telesa za odkrivanje in javno sporoanje dejstev o vojnih zloinih, drugih hudih kritvah lovekovih pravic, rtvah in zloincih, v obliki 128 lokalnih in regionalnih sreanj in osmih mednarodnih forumov za tranzicijsko pravinost. Pri oblikovanju Predloga Statuta REKOM-a je sodelovalo 6.700 predstavnikov civilne drube, vkljuujo organizacije za lovekove pravice, rtve, druine rtev, pravnike, umetnike, pisatelje in druge ugledne posameznike, profesionalno in osebno zainteresirane, da s svojim osebnim angairanjem prispevajo k vzpostavljanju pravinosti in sprave v regiji nekdanje Jugoslavije. Koalicija za REKOM je sprejela Predlog Statuta 26. marca leta 2011. Peticijo za ustanovitev REKOM-a je maja in junija leta 2011 podpisalo 545.000 dravljanov iz postjugoslovanskih drav. Javni zagovorniki Pobude za REKOM Njihova naloga je bila, da pripravijo prenos Pobude za REKOM s civilne na politino raven: Prof. dr. Zdravko Grebo, reiser Dino Musta, novinarka Denana KarupDruko (BiH), Prof. dr. arko Puhovski (Hrvaka) Prof. dr. Biljana Vankovska (Makedonija) Novinar Adriatik Kelmendi (Kosovo) Aktivistka za lovekove pravice Nataa Kandi, novinar Dinko Gruhonji (Srbija); Novinar Dragoljub Duko Vukovi (rna gora); Novinar Igor Mekina (Slovenija). Institucionalizacija Pobude za REKOM se je konala junija leta 2013, ko so predsedniki drav v regiji imenovali osebne odposlance v uradno Regionalno strokovno skupino za REKOM.

Odposlanci predsednikov drav/Predsedstva BiH za REKOM Prof. dr. Zlata urevi , redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu pooblaenka predsednika Republike Hrvake; Sinia Vai , sodnik Apelacijskega sodia v Beogradu pooblaenec predsednika Republike Srbije; Prof. dr. Sonja Tomovi-undi , svetovalka predsednika rne gore za podroje lovekovih pravic in manjin pooblaenka predsednika rne gore; Luben Arnaudoski , namestnik Generalnega sekretarja za pravne in organizacijske posle v kabinetu predsednika Makedonije; Selim Selimi , pravni svetovalec predsednice Kosova; Aljoa ampara , namestnik upana Sarajeva pooblaenec lana Predsedstva BiH; Goran Mihaljevi , pravni strokovnjak za sodelovanje s Haakim tribunalom pooblaenec lana Predsedstva BiH. Prvi sestanek Regionalne skupine strokovnjakov za REKOM je bil 6. septembra leta 2013 v Zagrebu. S tem se je zaela nova faza procesa REKOM uresnievanje meddravnega projekta REKOM. Sestanek odposlancev predsednikov postjugoslovanskih drav/Predsedstva BiH z javnimi zagovorniki Pobude za REKOM je potekal v duhu strokovnih priprav na sestanek, do katerih bo prilo ob koncu oktobra leta 2013 in bo posveen podrobni pravni analizi lenov Predloga Statuta REKOM. Odposlanci predsednikov drav in javni zagovorniki so se strinjali, da je Predlog Statuta REKOM, ki ga je sprejela Koalicija za REKOM 26. marca leta 2011 zaetni dokument v izgradnji minimalnega konsenza za razpravo na uradni ravni. Javni zagovorniki Pobude za REKOM so poudarili, da predlog Statuta REKOM odraa sliko stanja tranzicijske pravinosti, kakor so jo ocenili udeleenci tri in pol letnega posvetovalnega procesa v kontekstu omejitev kazenskih sojenj in posledic vojne mrtvih, izginulih in v simbolinem smislu vrednot, za katere so umrli mnogi in ki se danes spreminjajo in razpadajo.

Slubeni izaslanici za REKOM su ocijenili kako je Inicijativa REKOM jedinstvena u meunarodnom sudskom sistemu i traenju mira, jer omoguuje da vie drava koje su bile u sukobu zajedniki nau rjeenje koje e priznati i ispraviti ratne nepravde. Izaslanici su ukazali kako predmet ozbiljne analize treba biti razgranienje uloge komisije u odnosu na pravosudna tijela, i kako potencijal koji nudi regionalna komisija uklopiti u specine nacionalne dravne mehanizme, koji pokazuju kako pravni nisu dovoljni. Slubeni izaslanici dali su punu podrku lancima 13. i 14. Prijedloga Statuta REKOM koji se odnose na ciljeve i zadatke Komisije. Prema njihovom miljenju postoje pitanja, kao to je sudbina nestalih, reparacije, koja se ne mogu rijeiti unutar jedne drave. Regionalna komisija je bolji okvir, ima vei potencijal smatraju oni. Posebno su istakli neovisnost komisije koju omoguuje njen regionalni karakter, to je ini jaim instrumentom u odnosu na lokalne mehanizme u otkrivanju istine o tome to se dogodilo u prolosti. Izaslanici predsjednika drava pozivaju lana Predsjednitva BiH, Neboju Radmanovia, i predsjednika Slovenije Boruta Pahora, da se pridrue u izgradnji slubenog regionalnog mehanizma za ustanovljenje injenica o tome to se dogodilo u ratovima na teritoriju nekadanje SFRJ. Ciljevi i zadaci REKOM-a lanak 13 Prijedloga Statuta Ciljevi Komisija ima sljedee ciljeve: (a) utvrditi injenice o ratnim zloinima i drugim tekim krenjima ljudskih prava poinjenim na teritoriju nekadanje SFRJ u razdoblju od 1. sijenja 1991. do 31. prosinca 2001. godine, politikim i drutvenim okolnostima koje su utjecale na injenje ovih djela i posljedicama do kojih su zloini i krenja prava doveli; (b) priznati nepravde nanijete rtvama, u cilju izgradnje kulture solidarnosti i suosjeanja; (c) doprinijeti ostvarivanju prava rtava; (d) doprinijeti da politike elite i drutva u stranama ugovornicama prihvate injenice o ratnim zloinima i drugim tekim krenjima ljudskih prava; (e) doprinijeti rasvjetljavanju sudbine nestalih; (f) doprinijeti spreavanju ponavljanja ratnih zloina i drugih tekih krenja ljudskih prava.

14. len predloga Statuta Naloge Komisija ima naslednje naloge: (a) zbrati podatke o primerih vojnih zloinov in drugih hudih kritev lovekovih pravic, podrobno opisati ta dejanja, prikazati obrazce kritev pravic in njihove posledice; (b) zbrati podatke o usodi pogreanih in sodelovati s pristojnimi telesi, ki se v pogodbenih straneh ukvarjajo z iskanjem pogreanih; (c) izdelati popise lovekih izgub v zvezi z vojno ali drugo obliko oboroenega spopada: i. civilistov, ki so izgubili ivljenje ali so pogreani v povezavi z vojno ali drugo obliko oboroenega spopada; in ii. borcev, ki so izgubili ivljenje ali so pogreani v povezavi z vojno ali drugo obliko oboroenega spopada; (d) zbrati podatke o krajih zapiranja v povezavi z vojno ali drugo obliko oboroenega spopada, o osebah, ki so bile protipravno zaprte, izpostavljene muenju in nelovekemu ravnanju, in narediti njihov vseobsegajo popis ob varovanju identitete, kjer je to nujno; (e) raziskati politine in drubene okoliine, ki so odloilno prispevale k izbruhu vojn ali drugih oblik oboroenega spopada in k temu, da so bili storjeni vojni zloini in druge hude kritve lovekovih pravic; (f) organizirati javna posluanja rtev in drugih oseb o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic; (g) priporoiti ukrepe, ki se nanaajo na prepreevanje ponavljanja kritev lovekovih pravic in na reparacije rtvam; in (h) pripraviti, objaviti in predstaviti sklepno poroilo na nain, da bo lahko dostopno im iremu krogu ljudi v dravah na obmoju nekdanje SFRJ. Koalicija za REKOM je v novem poloaju s svojim znanjem in dokumentacijo, s katero razpolaga, bo podprla uresnievanje mandata REKOM-a v zvezi z dokumentiranjem vojnih zloinov, reevanjem usode izginulih, popisom civilistov in vojakov, ki so izgubili ivljenje v zvezi z vojno, kot tudi popisom tabori/mest zapiranja.

Podpiram

REKOM

REKOM

podpiram

september 2013.