15/2013

junij

!Glas Inicijative za REKOM. God-1, br.1 (2011) - . Beograd : Fond za humanitarno pravo, 2011-. 22 cm Dostupno i na: http://zarekom.org/ Glas-Inicijative-za-REKOM/index.sr.html. - Broj 1 (2011) na srp., od br. 1 (2012) na srp., hrv. bos. i crnogorskom jeziku. Izlazi i engl., alb. i slov. izdanje ISSN 2334-6728 = !Glas Inicijative za REKOM COBISS.SR-ID 512388023

IMPRESSUM !Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno. Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org. Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook prolu: http://www.facebook.com/ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA Kontakt: email: civiclinksi@gmail.com; Tel: +386 (0)41 774 659
Pobuda za REKOM

VSEBINA UVODNIK !Sprava na lokalni ravni....................2 AKTUALNO - NOVICE O REKOM !Sprava v postjugoslovanskih dravah IX Mednarodni forum za tranzicijsko pravinost poroilo..................4 !Kardinal Pulji sprejel delegacijo Koalicije za REKOM................5 AKTUALNO !Sprava v regiji nekdanje Jugoslavije !Jeton Neziraj: Trpljenje, ki smo ga povzroili drugim ................. 6 !Sanja Pesek: Odkup za kolektivni zloin: o spravi.................8 !Predrag Luci: Trakantovi fragmenti o spravi................ 12 !Svenka Savi: Lahko veliko, sedaj in tukaj .................14 !Wolfgang Klotz: Politika in sprava................17 !Adriatik Kelmendi: Sooanje s preteklostjo in sooanje s sedanjostjo.................20 !Florence Hartmann: Soditi in oprostiti dravno nasilje: dve nasprotujoi si ali komplementarni praksi?................. 23 INTERVJU: Fra Ivan arevi.................26 GLAS RTEV Prianje: Neda Striber.................30 1

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob nanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Sprava

na lokalni

ravni
Nataa Kandi Photo: Vreme

Nataa Kandi Leta po vojni se je sprava v iri javnosti in e posebej v okviru zdruenj rtev v BiH, opirala na junoafriki proces odpuanj in amnestiranja vojnih zloincev, zaradi tega pa je e sama beseda sprava izzvala negativno stalie. Dva poskusa, da se ustanovi Komisija za resnico in spravo v BiH, prvi leta 1997 in drugi leta 2005, sta naletela na odpor organizacij civilne drube, e posebej zdruenj rtev. Postmiloevieva Srbija je leta 2001 ustanovila Komisijo za resnico in spravo z namenom, da prepria mednarodno skupnost, da je komisija za ugotavljanje resnice bolja pot k spravi kot krivina pravica. Komisija je po enem letu delovanja prenehala z delom, pri emer ni imela niti ene same aktivnosti. V tem asu je bil haaki tribunal proti ustanovitvi kakrne koli komisije za spravo, kako nacionalne, tako tudi regionalne, opozarjajo, da bi aktivnosti takne komisije lahko ogrozile preiskave in mandat Tribunala. Sasoma se je haaki tribunal prenehal zoperstavljati lokalnim iniciativam za spravo in jih je pozdravil kot podporo lastnim naporom, da se dosee sprava v regiji nekdanje Jugoslavije. Jelena Suboti1 zelo natanno opaa, da je haaki tribunal v pomanjkanju uradnih lokalnih mehanizmov v domeni restorativne pravice raziril svoj mandat (ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolenih) in tako postal glavni instrument tranzicijske pravice. Domai toilci in sodniki, e posebej v BiH in Srbiji, so podprli iritev funkcij in ciljev haakega tribunala iz pragmatinih razlogov to jim je posluilo, da se sami na lokalni ravni predstavijo kot zastopniki pravice za rtve, tako iz svoje kot tudi iz drugih etninih skupnostih. Tako so iz zornega kota haakega tribunala2, drav in javnosti v regiji nekdanje Jugoslavije sojenja za vojne zloine glavni mehanizem za sooanje s preteklostjo, z najvejim potencialom za spravo. Seveda je to novo tolmaenje kazenskih sodi prispevalo k popolni marginalizaciji potreb rtev in drube za drugimi oblikami pravinosti. Kako razumemo spravo? V Srbiji na uradni in drubeni ravni prevladuje miljenje, da so vse strani v vojni storile vojne
1

Profesorica politinih ved na Georgia State University, Atlanta, ZDA. Pobuda za REKOM

zloine ter da je zato za spravo pomembno priznavanje, da so vse drave enako odgovorne. Jelena Suboti pravilno sklepa, da srbski politiki dojemajo spravo kot zamenjavo, torej kot pristanek, da sodijo svojim dravljanom (ali pa da jih izroijo haakem tribunalu) le v primeru, e haaki tribunal in sodia v regiji potrdijo, z obsodilnim sodbam, zloine strojene nad Srbi. e tega ni, kot se je to zgodilo v primeru Gotovine in Haradinaja (osvobodilne sodbe), potem je to konec sprave, kot temu pravijo srbski politiki. V BiH imamo zelo zapleten poloaj. V Republiki Srbski, politiki in javnost delijo stalia uradne Srbije, s tem da, za razliko od Srbije, institucionalno Javno priznanje rtev je zavraajo presojena dejstva, ki se nanaajo na genocid v predpogoj za spravo v regiji Srebrenici. V tem smislu, iz zornega kota sedanje oblasti v nekdanje SFRJ, Pobuda za RS, je sprava mogoa le preko revizije sodnih postopkov, pri REKOM pa ima potencial, da kateri bi bila ugotovljena dejstva, da v Srebrenici ni bil storjen genocid. V Federaciji BiH zdruenja rtev menijo, da je za pomaga dravam, da spravo pomembno, da Srbija prizna, da je izvrila agresijo na uresniijo to zgodovinsko BiH in genocid v Srebrenici. Politiki Federacije BiH so manj nalogo. radikalni od bonjakih zdruenj rtev in mehkeji od srbskih politikov (iz Srbije), zato osvobodilne sodbe (Periiu, Staniiu in Simatoviu) ne dojemajo kot kljuavnico sprave temve kot nevarnost za spravo. V nartu Strategije tranzicijske pravice v BiH3 je napovedan osnutek uradnega Foruma za iskanje resnice, ki bi imel nalogo, da spodbuja kompatibilne izpovedi o preteklosti, ki imajo svoje temelje v dialogu. Po tem predlogu razlino videnje dogodkov v preteklosti, ki je zasnovano na dialogu, odpira prostor za spravo etnino razdeljene drube v BiH. V Hrvaki zdruenja braniteljev in druin rtev delijo mnenje, da je sprava mogoa pod pogojem, da Srbija prizna agresijo, da odkrije tajna grobia, v katerih so pokopane hrvake rtve in da sodi poveljnikom nekdanje JLA. V rni gori imata javnost in aktualna oblast isto stalie, da je za spravo pomembno priznavanje drugih rtev. Pa vendarle sojenja za vojne zloine v tej dravi resno odstopajo od takega stalia. e vedno ni nobene pravnomone sodbe za vojne zloine nad rtvami hrvake, bonjake ali albanske narodnosti, kar mee resen dvom na omenjeno politino stalie. Na Kosovu so albanska javnost in zdruenja albanskih rtev soglasni, da je predpogoj za spravo, da Srbija prizna in se opravii za vojne zloine storjene Albancem, ter da preda posmrtne ostanke e priblino 1.300 Albancev. Na IX Mednarodnem forumu za tranzicijsko pravico, ki je potekal 17. in 18. maja leta 2013 v BiH so sodelujoi iz Kosova povedali mnenje, da je za spravo, razen priznavanja rtev z obe strani, pomembno tudi, da Srbija politino prizna Kosovo. V Makedoniji ni sojenj za vojne zloine. Obstaja interes zdruenj rtev in manjega tevila nevladnih organizacij za sodelovanjem v regionalnih pobudah za spravo.

2 Serge Brammertz je ob 20. obletnici dela tega sodia 27. maja leta 2013 povedal: Sodni postopki pred haakim sodiem so bistven predpogoj za spravo in zadoenje pravice. 3 Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za lovekove pravice in begunce sta v juniju leta 2011 izdelali Strategijo tranzicijske pravinosti v BiH, ki je osredotoena na ugotavljanje dejstev in izrekanje resnice, reparacije in spominska obeleja ter institucionalne reforme Strategija procesiranja vojnih zloinov je bila sprejeta leta 2008.

Pobuda za REKOM

V Sloveniji je prisotna mona podpora civilne drube, da se vpraanje izbrisanih presoja v okviru regionalnega ugotavljanja dejstev in izrekanja resnice. REKOM Kljub dejstvu, da je bila podpora mednarodne skupnosti in civilne drube sojenjem za vojne zloine nevpraljiva, je Pobuda za REKOM okoli ideje o potrebi, da se dejstva o vojnih zloinih, rtvah in storilcih ugotovijo in javno izpovedo na regionalni ravni vendarle zbrala pomembno tevilo organizacij civilne drube (1.950) in si pridobila tudi podporo 545.000 dravljanov. Pobuda REKOM je najbolj uspela v deniranju naina in aktivnosti, ki prispevajo k spravi. Splono sprejeto v javnosti in na politini ravni je, da je javno priznanje rtev predpogoj sprave v regiji nekdanje SFRJ. Pobuda za REKOM ima potencial, da pomaga dravam, da izvrijo to zgodovinsko nalogo z dokumentiranjem vsake posamine rtve, ki je izgubila ivljenje v vojni ali v najbolj neposredni povezavi z vojnimi dogodki, kakor tudi okoliine, v katerih je priblino 130.000 oseb izgubilo ivljenje. Presojena dejstva, ki se nanaajo na rtve vojnih zloinov, storilce in loveke izgube v vojnih akcijah, so velikega pomena za spravo, ne glede na pravne odloitve in sklepe haakega tribunala in domaih sodi. Avtorica je koordinatorica Pobude za REKOM in lanica tima javnih zagovornikov za ustanovitev REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM

!Sprava v

postjugoslovanskih
dravah IX Mednarodni

forum za tranzicijsko pravinost - poroilo

Z Devetega foruma za tranzicijsko pravinost na Jahorini Foto: Pobuda za REKOM

V Bosni in Hercegovini, na planini Jahorina je 17. in 18. maja 2013 potekal IX Mednarodni forum za tranzicijsko pravinost pod naslovom "Sprava v postjugoslovanskih dravah". Forum v organizaciji Koalicije za REKOM je zbral 220 predstavnikov organizacij civilne drube, rtev, umetnikov, predstavnikov verskih skupnosti in znanstvene skupnosti, da bi iz razlinih
Pobuda za REKOM

perspektiv osvetlili napredek pri uresnievanju povojne sprave.Lahko ga prevzamete z internetne strani ZaREKOM.org: http://www.zarekom.org/novice/Sprava-v-postjugoslovanskih-drzavah-IX-Mednarodni-forumza-tranzicijsko-pravicnost-porocilo.sl.html.

Sporoilo katolike

tiskovne agencije

!Kardinal Pulji sprejel delegacijo

Koalicije za

REKOM

Nadkof in bosanski metropolit kardinal Vinko Pulji je 16. maja leta 2013 sprejel delegacijo Koalicije za REKOM v sestavi: regionalna koordinatorica procesa REKOM Nataa Kandi, Nikola Kneevi iz Centra za raziskovanje religije, politike in drube ter gledaliki reiser Dino Musta. V pogovoru je sodeloval tudi generalni vikar bosanske nadkoje mons. mr. Luka Tunji. Predstavniki Koalicije za REKOM so kardinala Puljia seznanili z delom Koalicije in napori glede vzpostavitve regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh vojnih zloinih, ki so bili storjeni na prostoru nekdanje Jugoslavije med leti 1991 - 2001. Povedali so, da Koalicijo za REKOM sestavlja ve kot 1.800 organizacij civilne drube, posameznikov iz vseh drav, nastalih po razpadu nekdanje SFRJ, med katerimi so tudi zdruenja starev izginulih oseb, veteranov, novinarjev, predstavniki manjinskih etninih skupnosti, organizacij za lovekove pravice in podobno. Izrazili so preprianje, da je Koalicija sposobna pokazati, da so vse rtve vredne spotovanja in da si zasluijo mednarodno priznanje. Kardinal Pulji je poudaril pomen odpuanja, zaupanja in sprave utemeljene na resnici v tem procesu ter postavljanja zdravih nael, s tem, da mora biti v srediu vrednot lovek. Poudaril je, da razlinost ne sme biti izvor spopada. Dejal je, da so tudi zgodovinska dejstva pomemben faktor, ter da je teko delati na izgradnji zaupanja brez sprejemanja dejstev. Poudaril je, da je obremenjenost z ideologijo in mitologijo nevarnost za drubo, da pa se ne bi smelo promovirati sinkretizem z zanikanjem razlinosti. Ne ideologiziranje rtev, pa pa njihovo spotovanje, je poudaril kardinal Pulji in se zahvalil lanom delegacije zaradi obiska ter jim dal podporo pri uresnievanju njihovega projekta. 17. 5. 2013
Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Sprava

v regiji
Jugoslavije

nekdanje

V duhu IX. Mednarodnega foruma za tranzicijsko pravinost, ki je bil prejnji mesec organiziran v Bosni in Hercegovini in ki je bil posveen temi sprave na prostoru nekdanje SFRJ, je ta tevilka !Glasa Pobude za REKOM posveena enaki temi. Za !Glas so pisali akademiki, strokovnjaki in kolumnisti iz regije in tujine.
6

Trpljenje, ki smo ga povzroili drugim

Jeton Neziraj
Jeton Neziraj Foto: osebni arhiv

Videti je, da se absurdnost vsake vojne razkrije ele tedaj, ko je konana. Potem ko se umirijo strasti se usedemo, globoko vdihnemo in spomnimo, da je bilo vse to, kar se je zgodilo, nesmiselno. Spomnimo se, da so obstajali tudi drugani naini, da so bile tudi druge monosti razen prelivanja krvi, medsebojnega barbarstva in prizadejanja trpljenja drugim. Tudi umetnost pomaga in olajuje ta proces spominjanja in razumevanja tistega, kar se je zgodilo.
Pobuda za REKOM

Pred dvema letoma, ko sem obiskal Muzej genocida v Kigaliju, Ruanda, z eljo, da pravilno razumem vso to zgodovino prelivanja krvi, ki je za seboj pustila na milijone rtev, sem priel do trenutka, ko ve nisem spremljal dejstev topo sem opazoval kosti, zloene kot drva, slike, obleke in vse stvari rtev. Glede na te strane prizore je bila vsaka druga informacija, mapa ali zabeleka o genocidu videti nepomembna. Vendar pa se za tem turistinim pogledom, ki ga lahko imamo, skriva spoznanje, da v vsaki vojni obstajata agresor in rtev in da je to jasno. O tem pria boleina, ki ostane za vojno, boleina, ki jo nosimo kot kri na hrbtu. Boleina zaradi lovekih izgub, unievanja, posiljenih ena, ranjenih mokih in otrok. Na drugem nadstropju Muzeja genocida v Kigaliju se nahaja en cel del z napisom Ostali genocidi v svetu. Tu sta bili tudi Bosna in Kosovo. Po toliko letih po koncu vojne na Kosovu, na drugem nadstropju v Muzeju genocida v Kigaliju sem, v neki mali sobi, sedel in jokal, obkroen s stranimi slikami vojne v Bosni in na Kosovu. Dua se mi je zlomila zaradi izgubljenih prijateljev, lanov druine in ljudi, ki sem jih poznal, pa tudi zaradi tistih, ki jih nisem poznal. V Kigaliju, v tej majhni sobi muzeja sem sedel in Umetnost v teh krajih se grenko jokal zaradi ljudi, ki jih ve ni. je vedno ukvarjala z boleino izzvano s Umetnost nam lahko koristi kot neka takna majhna soba vojn, strani drugih, vendar je koniktov in nesmiselnega sovratva. Kot majhna soba, ki bi nas redko imela hrabrost, da morala spomniti na preteklost in nam istoasno prebudi zavest o se ukvarja z boleino, ki prihodnosti. smo jo izzvali drugim. Vendar se zdi, da je kljub tej lepi zgodbi o vlogi umetnosti divjemu Balkanu blie neka druga zgodba. Zgodba o lastniku sunjev, ki gre v gledalie in joe, ko gleda predstavo o okrutnih postopkih nad rnimi sunji. Kljub temu pa lastnik po vrnitvi domov pretepe rnega sunja, ki ni opravil vseh naroenih del. Za Balkance, potopljene v stara sovratva je umetnost nekaj taknega kot so pravljice s kraljem. V Beogradu sem leta 2011 spremljal vaje predstave Patriotski hipermarket, ki je bila skupni projekt albanskih in srbskih umetnikov produkcije Multimedia Centra Pritina in Kulturanove iz Novega Sada. Po eni sceni, ki jo je napisala moja kolegica, srbska dramska pisateljica scene, ki govori o uboju nekega srbskega mladenia na Kosovu sem vpraal svoje kolege Albance: In, kaj mislite o tej sceni? Odgovor je bil: boli in situacija te scene ni verodostojna. Potem, po neki drugi podobni sceni, ki sem jo napisal jaz in v kateri so bili rtve trije albanski mladenii, sem ponovno vpraal igralce Albance: In, kaj si mislite? Oni pa so seveda odgovorili: To je v redu, to je zelo dobra scena, avtentina. Takno percepcijo imajo seveda tudi igralci Srbi z druge strani. Umetnost v teh krajih se je vedno ukvarjala z boleino izzvano s strani drugih, vendar je redko imela hrabrost, da se ukvarja z boleino, ki smo jo izzvali drugim. Dileme, ki smo jih imeli med realizacijo predstave "Patriotski hipermarket so bile velike. Kako naj obravnavamo vojno? Kaj bi lahko bil kompromis obeh strani s popolnoma nasprotnima perspektivama - albanske in srbske? Kaj gledalie lahko dokumentira in kaj ne? Kaj sporoamo
Pobuda za REKOM

publiki s to predstavo? Da je vojna slaba? Da so Srbi krivi za vojno na Kosovu? Da moramo pozabiti na preteklost in se obrniti k prihodnosti? Spravi? Vse to so politine in moralne dileme, pred katerimi na politino angairanih projektih ne more nikamor zbeati. Posebno na tistih, ki se dotikajo preteklosti, vojne, ali, v konkretnem primeru, s kompleksno albansko-srbsko zgodovino. Sovraimo zdravnika, ki bi moral operirati nao rano, eprav se popolnoma zavedamo, da nas pravzaprav zdravi. Sovraimo zdravnika, ker nas boli rana, ki jo odpira. Umetniki, ki so angairani v taknem regionalnem sodelovanju ali katerih dela se ukvarjajo s tako tekimi temami, kot je to primer "Patriotski hipermarket, so pogosto predmet stigmatizacije in nizkih udarcev. To je zato, ker se ti umetniki dotikajo ran, ki nas bolijo, eprav se zavedamo, da se bomo samo na ta nain ozdravili sovratva, ki se nam je nakopiilo v grlu. Avtor je dramaturg in nekdanji direktor Kosovskega narodnega gledalia.

Odkup za
8

kolektivni zloin: o spravi

Sanja Pesek

Sanja Pesek Foto: osebni arhiv

Praktiki in teoretiki tranzicijske pravinosti e ve kot dve desetletji razpravljajo o tem, ali sta resnica in pravica zdruljivi s spravo. Pragmatino gledano poskuajo ugotoviti, kateri od dveh glavnih instrumentov tranzicijske pravinosti (sodni procesi in komisije za resnico) je bolje opremljen za to, da odgovori na nepravinosti iz preteklosti. Zagovorniki komisij za resnico menijo, da je ta, relativno novi instrument, sposoben okrepiti civilno drubo in uresnii restorativno pravinost, ki se toliko ne ukvarja s kaznovanjem storilcev, kot z obnovo ravnoteja in poruenih odnosov, drubeno ozdravitvijo, harmonijo in spravo (Elizabeth Kiss). V skladu s tem so komisije za resnico v strokovni javnosti sprejete kot moralne in humane in ne kot izkljuno pravni instrument ali sredstvo. Tako njihovi zagovorniki
Pobuda za REKOM

poudarjajo, da je restorativna, ne pa retributivna pravinost tista, ki pravzaprav prispeva k obnovi drube. Izkljuna pozornost na kaznovanju storilca, kot trdijo, samo oteuje nalogo restorativne pravinosti. Nasprotniki restorativne pravinosti smatrajo, da je le-ta konceptualno zmedena in nelegitimna. Trdijo, da konfrontacije, do katerih pelje, v resnici samo poglabljajo in poudarjajo obstojee drubene napetosti. Njihovo stalie je, da kazenski sodni procesi enostavno nimajo alternative posluujejo se vladavine prava kot okvira za ugotavljanje odgovornosti za strana dejanja, prevencijo prihodnjih kritev, pa tudi za ustvarjanje formalnega, javnega zapisa o preteklosti, da poskusi unienja celotnih skupin ljudi ne bi uniili tudi njihovih spominov. Vendar pa se retributivna pravinost preko sodi kot svojega osnovnega pravnega mehanizma ukvarja neposredno z izvritelji, ne z rtvami. V sodnih postopkih se prievanja rtev primarno uporabljajo za dokazovanje krivde obtoenih, ne pa za potrdilo trpljenja, ki so jih pretrpele. e ve, priznanje povzroenih krivic ali popis rtev, izginulih v vojni ni v pristojnosti nobenega sodia. Medtem ko sodia prispevajo k vzpostavljanju avtoritativnih pravnih besedil o malem tevilu najbolj stranih zloinov, komisije za resnico teijo k temu, da bi uradno predstavile in odkrile resnico, ki se neposredno dotika ne samo posameznih rtev, temve drube kot celote. ... V Srbiji so institucije retributivne pravinosti izkoriene kot doloen nain odgovora na nasledstvo preteklosti oziroma za ugotavljanje individualne krivde relativno majhnega tevila posameznikov (iz te skupnosti, t.j. etnine skupine), kar je privedlo do ustvarjanja mita o nedolnosti veine. Kljub dejstvu, da so mednarodna kazenska in lokalna sodia sproila kazenske obtonice proti ve posameznikom, je bila vloga njihovih sopotnikov veinoma ignorirana. Profesor prava Laurel Fletcher je v zvezi s tem lucidno opazil, da mednarodne kazenske sodbe poudarjajo in stigmatizirajo samo vlogo posameznikov, s emer pravzaprav sprejemajo postopke 'opazovalcev' kot popolnoma normalne in potencialno ustvarjajo lano sliko o moralni nedolnosti vseh, ki niso bili nikoli obtoeni, vkljuno z opazovalci in podporniki. eprav sodni postopki lahko vasih tudi posredno vplivajo na njihovo obnaanje v asu tranzicije, se oni z njimi vsekakor ne ukvarjajo v pravnji meri. Vloga opazovalcev in podpornikov v ustvarjanju in vzdrevanju pogojev za kolektivizacijo zloinov in normalizacijo oziroma relativizacijo njihovega nasledstva je pripeljala tranzicijsko Srbijo v moralne teave, s katerimi se sproeni sodni spori v glavnem niso ukvarjali. Zaradi vsega so bile tiste norme, ki so pravzaprav tudi pripeljale do tolerance zloinov in ki so v neposrednem sporu z naeli enakosti, spotovanja, nepristranskosti in lovekovega dostojanstva e globlje vsajene v kulturne, politine in drubene obiaje skupnosti. Po besedah profesorja lozoje Roberta Sparrowa, pomanjkljivost primernega odgovora ob spoznanju o storjenem zloinu predpostavlja tudi pomanjkanje moralne distance posameznika do storilca, kar ne samo, da predstavlja vidik moralne odgovornosti e samo po sebi, pa pa prinaa tudi nevarnost kolektivizacije, oziroma delitve in prenosa odgovornosti za zloin na celotno drubo. Moralna odgovornost opazovalcev izhaja iz naslednjega problema njihova odloitev, da nadaljujejo iveti po starem pravzaprav povzroa kodo vsem, ki si delijo njihovo kolektivno

Pobuda za REKOM

identiteto. Ker je takna neenakost vzpostavljena v asu kolektivnega zloina in glede na to, da so nekateri posamezniki uivali pravice, ki jih drugi niso kar, med drugim, pomeni, da so bili pooblaeni, da drugim odrekajo celo najbolj osnovne lovekove pravice je naloga skupnosti v tranziciji v obnovi poruene moralne enakosti. Nekdanji nosilci pravic (za razliko od tistih, katerim so bile pravice odvzete ali okodovane) imajo zato dolnost, da v tranzicijskem obdobju prispevajo k tej vrsti normativnih sprememb. Moje stalie gre e korak naprej ocenjujem, da so opazovalci vzrono odgovorni za trpljenje, ki so jih skupnosti rtev pretrpele ne samo v toku, temve tudi po storjenih mnoinih zloinih; izgubo ivljenja, lastnine, perspektive itd. ki so jih neposredno povzroili storilci, vendar so do ponianja, strahu, osamljenosti in obutka zapuenosti rtev in njihovih skupnosti pravzaprav pripeljala napana moralna stalia in postopki (oziroma nedelovanje) opazovalcev. Da bi bila e bolj natanna, v zadnji instanci so storilci ti, ki so izzvali zino smrt rtve, vendar so tudi opazovalci sodelovali v tem, kar Arendt, Georgio Agamben in Jean Amery imenujejo sekundarni moralni kolaps ali drugo veliko krivdo. eprav je kriminalni reim Srbije iz obdobja vojne zruen, se je njegova kriminalna ideologija ohranila. Potencialno moralno in politino moteo naravo tranzicije so ukrotili sopotniki reima, ki so teili k prijateljskemu reevanju vpraanja nacionalne identitete in vloge kriminalne preteklosti v demokratini sedanjosti. V post-miloevievski Srbiji se ta prijateljska interpretacija kolektivne identitet hrani z nacionalizmom, ki mu manjka vsakren obutek krivde in ki pravzaprav predstavlja sintezo ambicij, da se zadri nadzor nad Kosovom (tako imenovanim srcem Srbije) in naporom na podroju evro-integracij. Tako je blinja preteklost Srbije revidirana s hiper-produkcijo mitov o zgodovinskem razvoju nacije, ki je znana e iz srednjega veka. Nedavna preteklost, obeleena z mnoinimi zloini se v kolektivnem spominu skupine tolmai kot odgovor nacije na (akumulirane) zgodovinske krivice, ki jih je pretrpela. Tako politine elite dananje Srbije svoj primarni cilj prepoznajo v zgodovinskem pozivanju na nedavno kriminalno preteklost in povezovanju z obstojeimi trditvami o rtvovanju naroda. Le-te je, z namenom, da opravii svojo kriminalno preteklost, ustvaril reim iz asa spopada. Ta pospeena zgodovinska revizija, osvobojena kakrnegakoli samokritinega pogleda Moralna odgovornost opazovalcev iz skupnosti izhaja na preteklost, pravzaprav odraa poskus relativizacije odgovornosti za storjene mnoine zloine. Na iz naslednjega moralnega habermasovsko apologetsko tendenco, da se nemke problema njihova odloitev, rtve kvantitativno izenaijo z idovskimi (Peter da nadaljujejo z ivljenjem po Baldwin), lahko gledamo kot na vzor procesa starem pravzaprav povzroa nacionalnega revizionizma, ki se danes odvija v Srbiji. Ta kodo vsem, ki delijo njihovo revizionizem poskua na podoben nain izenaiti kolektivno identiteto. (razmere) trpljenja Srbov s trpljenjem bonjakih, hrvakih, albanskih in ostalih rtev. Problemi, s katerimi smo sooeni v tranzicijski Srbiji presegajo sam obseg pravne odgovornosti; usmerjajo nas k implementaciji mehanizmov tranzicijske pravinosti, ki so ustvarjeni kot odgovor na vpraanje politine in moralne odgovornosti drub ne kot vidik maevanja, pa pa kot potrdilo enakega moralnega poloaja vsakega dravljana, neodvisno od njegove/njene nacionalnosti, etnine pripadnosti ali veroizpovedi. Dokler ti ne bodo vzpostavljeni, bomo prie neesa, kar smo e videli v Nemiji po drugi svetovni vojni da veina dravljanov (in politinih elit) sprejema svoje izgube in trpljenje, ne pa tudi telesa drugih in prav tako ne

10

Pobuda za REKOM

njihove grobnice, uniene hie in mesta. V javnosti dananje Srbije je to stalie dominantno. V strnjenem opisu nacionalizma in ekspanzionistine politike Srbije v devetdesetih so Srbi tisti, ki so bili rtve, na enak nain, kot so bili rtve tudi Nemci neposredno po holokavstu. ... Prvi in najbolj neposreden cilj komisije za resnico je sankcionirano ugotavljanje dejstev, s katerimi se prekinja molk o vsem znani, vendar nikoli izgovorjeni resnici, s tem pa ukinja tudi monost nadaljnjega zanikanja. Komisije za resnico teijo k formalni potrditvi in priznanju vsega, kar je bilo v preteklosti zanikano. S tem bi se ustvarila dokumentirana in splono sprejeta zgodovinska pripoved, ki je ljudem nekdanje Jugoslavije ve kot potrebna, glede na to, da je njihovo dosedanje iskanje resnice spremljalo etnine delitve in meje. Komisije za resnico so ustvarjene kot institucije, ki so usmerjene k rtvam. Njihovi cilji so vsebovani v ustvarjanju avtoritativnih pripovedi o preteklosti, formulaciji priporoil za institucionalne reforme, pa tudi neposrednem nasprotovanju moralnim normam iz preteklosti. Zbirajo prievanja rtev, s emer potrjujejo njihovo dostojanstvo in za zmeraj vgrajujejo njihove zgodbe v zgodovinski zapis naroda. To je bistvo vseh komisij za resnico, ki se ukvarjajo z moralnim in politinim vidikom odgovornosti veine, na kar sodni procesi, na V sodnih postopkih prievanja podlagi svoje narave, ne morejo neposredno vplivati. rtev primarno uporabljajo za dokazovanje krivde obtoenih, Od leta 1974 je bilo v svetu vzpostavljenih tirideset ne pa za potrditev trpljenja, ki so komisij za resnico, eprav bo njihovo tevilo zagotovo e raslo. To je tudi razumljivo, kajti pravinost po jih pretrpele. Zato so potrebne mnoinih kritvah lovekovih pravic, poleg retribucije, institucije, ki so usmerjene na zahteva tudi restitucijo; poanta je ta, da 160 storilcev, rtve, to pa so komisije za obsojenih za genocid, vojne zloine in zloine proti resnico. lovenosti v nekdanji Jugoslaviji predstavlja samo majhen del celotnega tevila odgovornih; veina storilcev, kolaboratorjev in ideologov ni zajeta v sodnih procesih in sodbah, kot tudi ne velika veina podpornikov, simpatizerjev in sopotnikov kriminalnega reima. Komisije za resnico lahko odgovorijo na te pomanjkljivosti; prednost dajejo rtvam in njihovim prievanjem; trpljenje in dostojanstvo rtev kot tudi potreba za nadomestilom in restitucijo zavzemajo osrednje mesto v delu vseh komisij za resnico. V javnosti tranzicijske Srbije so prievanja rtev veinoma odsotna. Razumljena kot nain govora imajo potencial, da za zmeraj razklenejo drubeno pogodbo o molku, ki je bila sklenjena v post-miloevievski Srbiji, in na ta nain odprejo pot k sprejemanju moralne odgovornosti. Brez tega sprava enostavno ni mogoa. Avtorica prispevka je predavateljica tranzicijske pravinosti na Univerzi Georgetown, ZDA in Senior Program Ocer for Transitional Justice Freedom House-a

11

Pobuda za REKOM

Trakantovi fragmenti o spravi1

Predrag Luci
Predrag Luci Photo: www.radiosarajevo.ba

12

Potar mi prinaa novo tevilko Svetlobe besed, mesenika bosanskih franjevcev. V Svetlobi besed lanek Mile Babia z naslovom Lai o preteklosti. Tekst o naih velikih Hrvatih, Srbih in Bonjakih, ki zavestno laejo in svoje zloince zavestno razglaajo za heroje in svetnike . In ki svojo la mnoijo tako, da poveliujejo tuje zlo, tuje zloine nad svojim narodom. Svetloba besed ne prihaja do trak v Hrvaki, tako kot noben asnik iz sosednje Bosne in Hercegovine, z izjemo nekaj dnevnikov in tednikov, ki se lahko samo v asu turistine sezone najdejo na nekaterih trakah ob Makarski rivieri. Zato pa na hrvakih trakah v asu celega leta lahko najdete Kaliber najbolj visokonakladno specializirano revijo za vpraanja ronega oroja, posebnih enot, lova in opreme , za katero njen zalonik, beograjsko podjetje Novosti A.D. s ponosom trdi, da je e deset let, praktino, edini vir informiranja iz tega podroja za bralce s prostorov nekdanje Jugoslavije. Ob novi tevilki Kalibra, na naslovnici katerega pozira lovska karabinka Sauer 101, lahko v hrvakih trakah najdete tudi VP magazin za vojako zgodovino, meseno izdajo zagrebkega podjetja Veernji list d.o.o., avgustovska tevilka, katerega naslovnico krasi slika ustakega brigadnega generala Jureta Francetia. V kolofonu tega lista se baha z epoletami okraena informacija, da je Ministrstvo za znanost, izobraevanje in port RH, s svojim sklepom z dne 27. septembra leta 2011. (KLASA: 602-01/11-01/00227, URBROJ: 533-12-11-0005) priporoilo uporabo VP-a pri pouku zgodovine v vseh osnovnih in srednjih olah v Republiki Hrvaki. Ali se kdorkoli udi, da hrvaki asopisni distributerji iz Srbije uvaajo specializirano revijo za vpraanja ronega strelnega oroja specialnih enot, lova in opreme , ne pa tudi Republiko, ki je za razliko od Kalibra glasilo dravljanskega samoosvobajanja? Ali se kdorkoli sprauje, kateri regulator asopisnega tria je ocenil, da bralce v Hrvaki ne zanima asnik, v zaglavju katerega namesto strelnega oroja in specialnih enot pie specializacijska zaveza proti stihiji, strahu, sovratvu in nasilju? Ali kogarkoli udi, da je VP magazin za vojako zgodovino, kot trdi njegov zalonik, mesenik

"Trakant" je eden od avtorjevih psevdonimov, ki jih je uporabljal v svoji kolumni v Novem listu iz Reke, Hrvaka. Pobuda za REKOM

z najvijo naklado v Hrvaki? e je zgodovinsko tivo tako dobro prodajano blago, kako da se e nihe ni spomnil in priel izdajati nekaken magazin za civilno zgodovino? Je to samo logina posledica pouka, ki je prepolna vojn in bitk, vojskovodij in vladarjev, mir pa omenja samo v nazivih podpisanih mirovnih sporazumov? Je to samo asopisno-trni podaljek nacional-zgodovinske industrije, v kateri ni mesta za zgodovino vsakdana, za zgodovino ivljenja? Ali je to dokaz, da je Johnny tuli imel prekleto prav, ko je namesto besede mir uporabil sintagmo predah med vojnami? Ali je kdo v Ministrstvu za znanost, izobraevanje in deportizirani port RH slial za mesenik Svetloba besed? Ali je komurkoli padlo na pamet, da priporoi uporabo Svetlobe besed pri pouevanju etike ali Bog ne daj verouka v vseh osnovnih in srednjih olah v Republiki Hrvaki? Ali bi takna ideja, tudi e bi se pri nekom porodila, bila zavrnjena s kaknim praktinim pojasnilom o nepraktinosti? In kaj bi bilo tu nepraktino? To, da Svetloba besed izhaja v Sarajevu? Zakaj bi bilo to kakorkoli manj praktino od uporabe hrvakih ubenikov v bosansko-hercegovskih olah, v katere, po ustolienih segregacijskih in avtosegregacijskih modelih izobraevanja v BiH hodijo Hrvati? Da ni problem v jezikovni meji? Je v ozadju morda strah, da olarji v Hrvaki ne bi razumeli niti tega, kar pomeni Svetloba besed, kaj ele karkoli od tega, kar tako nerazumljivo pie in da bi lanki, objavljeni v sarajevskem meseniku zahtevali stroke prevajanja? V strahu, da bi hrvaki gimnazijci laje brali egiptovske hieroglife kot pa npr. z latinico tiskani tekst Mile Babia o ideologiziranem nainu miljenja, s katerim se pripadniku svojega naroda vsiljuje nacionalni interes kot najvija vrednota, iz esar pa izhaja, da je bolj pomembno biti Hrvat, Srb ali Bonjak, kot pa lovek? Ni mogoe, da tudi odgovorni ljudje v Ministrstvu za znanost, izobraevanje in port RH bolehajo zaradi tega ideologiziranega naina miljenja in je za njih nesprejemljivo, da se ob njihovem priporoilu o pouku zgodovine v vseh osnovnih in srednjih olah v Republiki Hrvaki uporablja revija, ki slavi vojake uspehe hrvakega viteza Jure Francetia in njegove rne legije v bojih na Kozari, da pa se pri tem niti z besedo ne omenijo mnoini zloini nad civilisti, storjeni v tej operaciji, vredni pozornosti?

13

Takni, ki uence posiljujejo z miti o junaki preteklosti pravzaprav sploh ne poskuajo vzgajati ljudi, pa pa vzgojiti novo topovsko meso, ki bo danes-jutri, ko se bo za to pokazala prilonost, umiralo v slubi preivetja starih lai.

Saj ni mogoe, da bi bil njihov cilj to, da s pomojo taknih militantnih in dehumaniziranih znanstvenih vsebin izgrajujejo in izvajajo to, na kar so obvezni, to pa je humanistino izobraevanje otrok v Republiki Hrvaki?

e odgovorni ljudje v Ministrstvu za znanost, izobraevanje in port RH ne razumejo, kaj pravzaprav delajo s svojim priporoilom, da se taken VP revija za vojako zgodovino uporablja v pouku zgodovine, potem niti niso sposobni razumeti besed Mile Babia: Samo tisti, ki so se pripravljeni sooiti z resnico svoje preteklosti in stalno razlikovati to, kar je v njej resnino od tega kar je lano, kar je dobro in kar je slabo, so sposobni za boljo prihodnost, odprti so za novo ivljenje, ki bo temeljilo na resnici in dobremu, ne pa na lai in zlu. ivljenje v miru je utemeljeno na resnici o preteklosti. Tisti, ki kritino sodijo o svoji preteklosti, se odpirajo novemu ivljenju v prihodnosti. Takni, ki uence posiljujejo z miti o junaki preteklosti pravzaprav sploh ne poskuajo vzgajati
Pobuda za REKOM

ljudi, pa pa vzgojiti novo topovsko meso, ki bo danes-jutri, ko se bo za to pokazala prilonost, umiralo v slubi preivetja starih lai. Taknim se sprava po zadnjih vojnah s katerimi bi se moral ukvarjati ta lanek e zgodila. Tam je, na kioskih, kjer sta se spravila hrvaka Vojaka zgodovina in srbski Kaliber. In kjer ni niti arka Svetlobe besed. Ko tako oboroi bralce, potem Ali se kdorkoli udi, da hrvaki si lahko miren: imel bo s em udariti po REKOM-u. asopisni distributerji iz Srbije Avtor je eden od ustanoviteljev "Feral Tribuna", kolumnist uvaajo specializirano revijo za in pisatelj iz Hrvake vpraanja ronega strelnega oroja specialnih enot, lova in opreme , ne pa tudi Republiko, ki je za razliko od Kalibra glasilo dravljanskega samoosvobajanja?

Lahko veliko,
14

sedaj in tukaj
Svenka Savi
Svenka Savi Foto: osebni arhiv

Pojem sprave se najbolj pogosto vee za versko terminologijo: vse svetovne religije imajo podlago v spravi oziroma v ideji ljubi svojega blinjega. Z drugimi besedami, ne more se spravit z drugim, e mu nisi odpustil. To pomeni, da je sprava v regiji odvisna od tega, kar mora storiti vsak posameznik ali posameznica... e pogledamo ubenike veronauka in priakujemo, da bo v njih mesto za lekcije o spravi, bomo razoarani (Lidija Radulovi, 2012; Svenka Savi, 2010); e priakujemo, da se o tem govori v kateremkoli drugem ubeniku za osnovno in srednjo olo, bomo razoarani; e se vpraamo, v katerem visokoolskem programu se govori o spravi v regiji, ga bomo teko nali kot poseben
Pobuda za REKOM

program (celo, ko se navajajo pouni primeri, umeeni v evropski kontekst, kot na primer odnos Francije in Nemije). Sprava je del sistema vrednot v drubi o njem se moramo uiti, ga doiveti in v njem uivati. Uivati v dejstvu, da smo drugim oprostili, glasno klicati na vse tiri strani sveta: Srena sem, ker sem oprostila drugim ! To je povod, da krenem po dolgi poti sprave. Kaj lahko naredim kot posameznica, sedaj in tukaj? Lahko organiziram serijo predavanj, na katerih govorimo o spravi in predstavimo pozitivne primere in osebnosti, ki to dobro delajo; lahko predlagam volilni teaj na podiplomskem tudiju o spravi; lahko oblikujem, ustvarjam in vzpodbujam druge v lastni spravi. To je sila in mo, ki mi jo nihe ne more vzeti. Naslonjeni na nae sile in na mo predavanja drugim lahko premikamo planine... Na vpraanje, kako vidim spravo v regiji, ko gre za enske in tiste, ki niso del veinskega naroda, odgovarjam, da ga vidim v sistemu izobraevanja na vseh ravneh, v javnem govorjenju o razih monostih sreevanja tistih, ki se spravljajo, kajti mir je bogastvo dinamine menjave enske so prispevale in prispevajo k izgradnji, varovanju in razvijanju miru skozi stoletja in danes (od tu tudi termin prinaalke miru). To, kar na primer delajo enske v rnini je model prinaalk miru na dolgi rok in v kontinuiteti in je dokaz, da lahko enske izgrajujejo drugaen koncept sprave zasnovan na razumevanju in posluanju drugih, ne pa na demonstriranju moi. enske organizirajo javne proteste proti vojni in za varovanje miru: organizirajo seminarje in druge oblike druenja, pri katerih so prisotne tiste, ki jim je vojna prizadejala

15

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek Organizacija Drava Naslov Elektronska pota Spletna stran Telefon Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

Sprava je del sistema vrednot v drubi o njem se moramo uiti, ga doiveti in v njem uivati.

boleino, tiste, ki hrepenijo po spravi. enske vedo, da smo, e tega ne storimo, naslednje rtve mi ! One niso same, ko gre za vizijo sveta brez nasilja: pridruujejo se jim posameznice z vizijo, ki vodijo svet v smeri obvarovanja drube in jih ni malo v regiji! So garancija tistega, kar nas aka v prihodnosti resnine oblike sprave.

enskam je potrebno zaupati vejo odgovornost v procesih sprave, kajti one obljubljajo, da bi taken pristop lahko spremenil obstojee stanje. Avtorica je profesorica emerita Univerze v Novem Sadu, psiholingvistkinja in ustanoviteljica Centra za tudije spolov v Novem Sadu

16

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek Drava Naslov Elektronska pota Matina tevilka/osebna identikacijska tevilka/EMO tevilka osebne izkaznice tevilka potnega lista tevilka voznikega dovoljenja Podpii. Zaradi sebe. Da se ve. Da se ne pozabi. Da se ne ponovi.Pobuda za REKOM Da gremo naprej.

Politika in sprava

Wolfgang Klotz
Wolfgang Klotz Foto: Media center Beograd

Kdaj ste nazadnje obiskali Prokuplje? Prokuplje je edinstveno, to je zagotovo edini kraj na svetu, kjer je odvetnikih pisarn desetkrat ve kot pekarn. V slovarju anglekega jezika je glagol to conciliate razloen na naslednji nain: delati z nasprotnima stranema s ciljem dosei sporazum / spravljanje sprtih strani / konanje spora z nekom. Ali je to toen opis tistega, kar se res pone v vseh teh odvetnikih pisarnah v bliini administrativne meje s Kosovom? In, ali se z reevanjem vseh teh sporov res uresniuje nekaj elenega? Na katerem koli drugem mestu v Evropi bi obiskovalci taknega odvetnikega paradia rekli: Tukaj je veliko sporov, vendar jih ljudje vsaj reujejo preko civiliziranih institucij, kar pravo in sodni sistem vsekakor sta. Samo trdovratni pesimisti bi ponudili eno manj udobno tolmaenje da so ti ljudje oitno popolnoma nesposobni ali nevoljni, da bi nali izven-sodni nain za reevanje svojih sporov. Patriotom ni potrebno,

17

da so razumni, prav tako jim ni potrebno razmiljati o vzrokih in posledicah.

Takno tolmaenje se dotika meje pravnega in sodnega doprinosa k spravi. Pesimist ve, da so odvetniki in sodniki v stanju, da presodijo v vsakem od teh krivinih in posameznih predmetov (ki pravzaprav predstavljajo nasledstvo devetdesetih in ki jih je na tisoe), ampak se zaveda, da v veini primerov ena od strani v postopku ne bo sprejela odloitev kot pravino in poteno. Vendar spor ne more biti zares konan, razen v primeru, da obe strani sprejmeta odloitev sodia. Brez obojestranskega sprejema odloitve, bo energija, s katero se takni spori hranijo, na neki nain obstala. Ko razmiljamo o spravi smo velikokrat sooeni s preizkunjo, da uporabimo Montesquieujev dobro znani koncept razdvajanja oblasti v demokratini drubi in se vpraamo, katero konkretno nalogo in vlogo ima vsaka od teh treh vej oblasti (sodna, izvrna in zakonodajna) v
Pobuda za REKOM

procesu sprave. S takno formulacijo jih mi pravzaprav deniramo kot akterje, ki so obvezni za to, da se sprava promovira, zaradi esar jim bo preostali del drube, prej ali kasneje, nujno moral zaeti slediti (z vejo ali manjo stopnjo soglasnosti). In da, parlamenti, vlade, toilstva in sodia to res ponejo, vendar kakor institucije. Kot takni so samo instrumenti, s katerimi se je druba odloila, da implementira, da bi s tem vzpostavila nek uinkovit, uravnoteen in demokratien sistem oblasti. Vendar v tem celotnem procesu lahko od institucij priakujemo, da vodijo drubo samo v omejeni meri, in to v glavnem v oblasti pravosodja.1

Ne glede na to, ali se borijo za zgodovino proti mednarodnemu pravu ali pa se borijo za pravo proti zgodovini, patrioti v obeh primerih popolnoma ignorirajo kakrnokoli drubeno in loveko stvarnost.

Zaradi tega takne institucije v neki demokratini drubi ne morejo biti nosilec vodilne vloge izven okvira politine debate e ve, njihovo delovanje samo reektira drubeni konsenz o nekih osnovnih politinih vpraanjih. Uresnievanje drubenega soglasja je delo politinih strank, saj so one tiste, ki drubi nudijo razline opcije kot odgovor na vpraanja, vkljuno z vpraanjem, ali in kako se neka post-koniktna druba eli spraviti s svojimi bivimi sovraniki in presei nasledstvo spora.

18

Vlada Srbije se je iz Bruslja vrnila s sporazumom, ki je vseboval 15 odstavkov, ki ga je tam sklenila s svojimi kosovskimi kolegi. Torej, izvrna oblast je postopala v ozkih ustavnih (zakonodajnih) okvirih, ki jih tolmai sodna oblast. Glavnemu predstavniku Srbije v bruseljskih pregovorih so ti ustavni okviri (nikoli ne bomo priznali...), iskreno povedano, delovali kot nekakna simbolina neumnost, medtem ko je njegov namestnik, kot patriot, bil z njimi popolnoma zadovoljen. Vendar... Peti pogajalec je bil med pogajanji ves as tiho, ampak je zato pokazal svoje nestrinjanje s podpisanim sporazumom po tem, ko se je delegacija vrnila domov. Za tem se je umaknil iz vodstva vladine pisarne za KiM, vendar sta ga pogajalec 1 in pogajalec 2 ne samo vrnila nazaj na poloaj, ampak tudi pooblastila, da vodi implementacijo tega istega sporazuma, ki ga ni elel sprejeti. Ali je potrebno e karkoli dodati o tem, ali takni postopki izvrne oblasti vodijo celotno drubo? To ni vodenje, to je popolna reeksija drube in njene nesposobnosti za izgradnjo vzdrnega soglasja. Poleg tega, iz izjav, ki jih je pogajalec 2 (patriot) dal po vrnitvi iz Bruslja je popolnoma jasno, da on sebe ne dojema kot nekoga, ki vodi srbsko drubo v procesu regionalne sprave. On je z, kakor pravi, velikim obalovanjem v Bruslju samo naredil, kar je moralo biti narejeno in emur se ni bilo mogoe izogniti. Sebe je predstavil bolj kakor mesijo, kot pa vzornega politika-voditelja: na svojem hrbtu je nosil teo trpljenja celotnega srbskega naroda kot pravi voditelj, in do konca izpil grenko ao, ki mu je bila usojena. Preostane nam le e, da se pozabavamo e s tistimi, ki so pogajanja presedeli doma, glede na to, da so samo navadni zakonodajalci. Ker so (kar je e bolje) patrioti, so seveda e dolgo vedeli, da bo vse odloeno in podpisano pod pritiski, ponianji in izsiljevanji Evrope.

1 Dober primer tega se vidi v dejstvu, da je smrtna kazen v tevilnih demokratinih dravah prepovedana z ustavnimi normami in mednarodnimi standardi, kljub temu, da jo veina dravljanov podpira.

Pobuda za REKOM

Na ta nain so lahko zmanjali svojo politino vlogo v obrambi ponosa in asti Srbije, ne da bi izgovorili kakrno koli besedo o tem ali in kako vidijo pot k reevanju spora, ki e naprej ostaja odprt irom regije. Patriotom ni potrebno, da so razumni, prav tako jim ni potrebno razmiljati o vzrokih in posledicah. Ko je beseda o Kosovu, zagovarjajo teritorialni interes, oziroma teritorialno integriteto Srbije. Kosovo je za njih samo teritorij povrine 10.887 km2, katerega status ni odvisen od demografske realnosti na terenu. Kohabitacija Srbov in Albancev na Kosovu nikoli (oziroma niti v enem trenutku od leta 1913) ni prerasla v prijateljsko koeksistenco. Na koncu, leta 1999, nobena od strani ni videla niti najmanjih monosti za skupno ivljenje v prihodnosti. Kako si srbski politini intelektualci predstavljajo reitev problema Kosova, e ga doivljajo izkljuno kot kos zemlje, s igar (veinskim) prebivalstvom se sploh ni potrebno ukvarjati? Kako lahko mahajo z Resolucijo 1244 in jo obravnavajo kot nebeko odkritje ali nevpraljivo dogmo mednarodne politike, ki bo za zmeraj kodicirala teritorialni in pravni status quo, vendar da pri tem sploh ne pogledajo drubene stvarnosti Kosova? Kako si sploh predstavljajo mirno (in kaj ele spravljeno) prihodnost Srbov in Albancev v regiji? In, glede na to, da se s spravo sploh ne ukvarjajo, kako si predstavljajo to prihodnost, obremenjeno s spopadi? Kot nekaj, kar se nadzoruje z oblastjo, s silo, srbskim ponosom in astjo? Z druge strani Drine, predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, vasih nasprotuje temu pripovedovanju o mednarodni zaroti proti Srbiji. Vendar so v politini areni njegove patriotske vladavine stvari videti popolnoma drugae: patrioti v RS prav tako zagovarjajo nacionalno vpraanje, vendar v tem primeru to ponejo ne glede na teritorialno integriteto, tokrat druge drave (BiH). Za razliko od Kosova tu nasilju in zloinom, ki so bili v devetdesetih letih storjeni v Bosni, niso bila prisotna Ne glede na to, ali se desetletja preliminarnih spopadov. Ena ira zgodovinska borijo za zgodovino proti perspektiva je celo pokazala, da je Srbija, vsaj ko je bila beseda o mednarodnemu pravu ali obdobju Habsburke vladavine v Bosni in Hercegovini globoko pa se borijo za pravo verjela v nevpraljivo nacionalno in etnino bratstvo z vsemi proti zgodovini, patrioti Slovani zahodno od Drine vkljuujo tudi z muslimani. v obeh primerih popolnoma ignorirajo Gospod Dodik danes zastopa teorijo o nevzdrnosti Bosne in Hercegovine kot drave. Ta se ne razlikuje od obojestranskega kakrnokoli drubeno in sporazuma o Kosovu iz leta 1999 koeksistenca v isti dravi ni loveko stvarnost. ve mogoa! Za Willija Brandta, kot resnega patriota, je nemko zdruenje predstavljalo spajanje skupnega. Za srbske (manj resne) patriote, se primarno vpraanje tie nezdruljivega Srbov in Albancev, oziroma Srbov in Bonjakov. V prvem primeru Albanci ivijo na napanem teritoriju, v drugem primeru pa Srbi ivijo v napani dravi. Pretenzije do zemlje kosovskih Albancev so zasnovane izkljuno na formalni interpretaciji mednarodnega prava (Resolucija 1244), oziroma pripovedi o srbskem Jeruzalemu. Kot kontrast temu je (tiho) vztrajanje na pravici do Republike Srbske v neposrednem nasprotju z mednarodnim pravom. Zato tudi je tiho, ali, kar je e bolje preobleeno v Dodikovo lozojo zgodovine, po kateri je zgodovina ta, ki mora jasno pokazati, da je skupna drava nemogoa in neobstojna.

19

Pobuda za REKOM

Ne glede na to, ali se borijo za zgodovino proti mednarodnemu pravu ali pa se borijo za pravo proti zgodovini, patrioti v obeh primerih popolnoma ignorirajo kakrnokoli drubeno in loveko stvarnost. Kakrnikoli so njihovi argumenti, nam nikoli niso razloili, kako nameravajo ustvariti monosti za boljo prihodnost na temeljih svoje takne brezobzirnosti. Avtor je ustanovitelj Online knjinice za centralno in vzhodno Evropo in bivi direktor Heinrich-Boell fundacije za jugovzhodno Evropo.

Sooanje s preteklostjo in sooanje s

20

sedanjostjo1
Adriatik Kelmendi
Adriatik Kelmendi Foto: osebni arhiv

Kosovo in njeni dravljani so rtve odnosa Srbije v preteklosti, ki je kulminirala z uniujoo vojno, vendar so e danes rtve te iste Srbije, ki ne priznava obstoja Kosova. Otroci, ki so rojeni po vojni na Kosovu so postali rtve blokade Srbije v portu, ekonomskem razvoju, svobodi gibanja itd. Zato kakren koli proces sprave obeh narodov ne bo popoln, e se ne sanira to, kar se je zgodilo v preteklosti in kar se dogaja danes. Za Kosovo ni problem samo sooanje s preteklostjo, temve tudi sooanje s sedanjostjo. Za razliko od ostalih drav nekdanje Jugoslavije, ki so bile zapletene v medsebojne vojne, ima Kosovo e veliko teji poloaj. Ostale drave bive Jugoslavije so priznale druga drugo, dravnost in suverenost, to pa se ni zgodilo s Kosovom, eprav je bil lanica nekdanje federacije. Kosovo in njeni dravljani so rtve odnosa Srbije do Kosova v preteklosti, ki je kulminirala z uniujoo vojno, vendar so e danes rtve te iste Srbije, ki ne priznava obstoja Kosova. Zato kakren koli proces sprave obeh narodov in dveh drav ne bo popoln, e se ne sanira to, kar se je zgodilo v preteklosti in kar se dogaja danes.
1

Tekst je objavila Koha Ditore, 23. maja leta 2013

Pobuda za REKOM

Sem zagovornik sprave narodov nekdanje Jugoslavije. Globoko sem preprian, da bodo monosti za doseganje blagostanja in razvijanje vsake drave posebej in regije v celoti ter za preseganje sovratva in novih vojn veje, kolikor prej se bo zgodila sprava. Zgodovina nas je nauila, da ne obstaja veni konikt med narodi in ljudmi. Ne glede na strahote in zloine, ki so se zgodili, ne glede na to, kdo je bil bolj ali manj kriv, je na koncu zmeraj prilo do sprave. Vendar se to ni zgodilo brez procesa in ne samo od sebe. Seveda je bil na koncu doseen sporazum okoli ene resnice kdo je komu kaj naredil, igava je katera krivda in kakna je povrnitev kode. Za vojne v nekdanji Jugoslaviji je bilo Mednarodno kazensko sodie za nekdanjo Jugoslavijo tisto, ki je odrejalo raven kazenske odgovornosti glede vojnih zloinov in drugih kritev lovekovih pravic med vojnami v 90-tih letih. Skupaj z domaimi sodii v regiji eprav z vpraajem glede uspehov je bil cilj, da se kaznujejo odgovorni za zloine. Toda, ali je Haako sodie dovolj za doseganje sprave naroda? Ne ! Seveda samo sodstvo ne bi moglo razreiti konikta, e sojenj ne spremljajo politine in drubene spremembe, ki omogoajo prehod iz koniktnega stanja v stanje izgradnje miru in pravinosti, ki se imenuje tranzicijska pravinost. Dravljani, brez razlik, vsi, ki se utijo kot rtve vojne bi morali biti prepriani, da jim bo priznana vsaj njihova boleina. V zadnjih 14 povojnih letih sta na primer Kosovo in Srbija imeli nekaj pogajalskih procesov o problemu rtev s posebnim poudarkom na izginulih osebah, vendar brez uspeha. Neuspeh teh poskusov izhaja iz dejstva, da nobena stran ni priznala rtve druge strani in ker v teh pogajanjih ni bilo iskrenosti s tem tudi ni bilo napredka v odnosu dveh drav. Albanci s Kosova so do sedaj pravino vztrajali, da se Srbija opravii za vse rtve in vojno kodo, kar se ni zgodilo. Beograd e ni storil kaj taknega, v veliki meri e naprej ne priznava zloine, ki so se zgodili na Kosovu, kot tudi ne obseg teh zloinov. Vendar, dokler se ne bodo priznale rtve vseh strani, s strani Pritine kot tudi s strani Beograda in tako tudi medsebojno s strani vseh narodov nekdanje Jugoslavije, tako dolgo bo vsak proces za normalizacijo odnosov nemogo. Drave nekdanje Jugoslavije morajo najti nain ali mehanizem sprejemanja neodvisnih podatkov o vseh vojnih dogodkih in s strani vseh okodovanih strani. Samo na ta nain bi se zael proces medsebojnega zaupanja. Priakovano je, da se sprava ne bo dosegla, e bo vsaka stran nadaljevala z natevanjem svojih tevilk rtev, ki jih izpodbijajo na drugi strani. Zato bi vlade morale najti nain, da evidentiranje rtev in vojno odkodnino opravi neodvisna institucija, ugledna in profesionalna, ki bi imela podporo tako v Pritini kot v Beogradu. Dobra novica je tudi to, da so v zadnjem asu predsedniki drav, naslednic nekdanje Jugoslavije imenovali svoje odposlance v zvezi z doslej najbolj resno pobudo, ki se nanaa na rtve ki jo je zaela znana humanistka Nataa Kandi, pod nazivom REKOM. Do sedaj se je regionalni koaliciji prikljuilo okoli 1.800 nevladnih organizacij, zdruenj in posameznikov, ki zagovarjajo ustanovitev neodvisne regionalne komisije, katere mandat bi bil, da ugotovi in pove dejstva o
Pobuda za REKOM

21

zloinih in drugih kritvah lovekovih pravic, kot tudi da prispeva k reevanju usode izginulih oseb med vojnami med leti 1991- 2001 na ozemlju nekdanje SFRJ. Glede na to, da se informacije o rtvah in izginulih nahajajo pri nasprotnih straneh, bi lahko le skupna komisija dala popolnejo sliko o tem, kaj se je zgodilo. S tem bi storila velik korak proti spravi in prihodnosti. Vendar je v primeru Kosova potreben e en korak velik politini korak. Nepriznavanje dravnosti Kosova s strani Srbije je pripeljalo do nadaljnje povojne diskriminacije in trpljenja prebivalstva Kosova. Ne glede na dosedanje rezultate dialoga med Beogradom in Pritino Beograd e naprej blokira in krepi izolacijo dravljanov Kosova. Otroci, ki so rojeni po vojni so rtve Srbije, ki z nepriznanjem Kosova ogroa pravice veh dravljanov Kosova do normalnega ivljenja, ki ga ivijo dravljani drugih drav. Ekonomska nerazvitost Kosova je deloma tudi posledica politike iz Beograda. Mladi portniki ne morejo sodelovati v mednarodnih tekmovanjih, ker jim to ne dopua Beograd in tako naprej e na mnogih ivljenjskih podrojih. Srbija, ki je v preteklosti iz dravljanov Kosova naredila rtve ne kae volje za spravo s preteklostjo, pa pa nadaljuje z zavajanjem. Trajna sprava Srbije in Kosova je mona in ni druge alternative, kakor da Srbija prizna Kosovo. Izkunje drav nekdanje Jugoslavije so nas nauile, da je za doseganje sprave pomembno priznanje na politini ravni, prevzemanje odgovornosti in priznavanje medsebojne boleine. Politino priznanje je en vidik, drugi pa je konsenz okoli resnice o rtvah vojne. Zato se pot k spravi lahko dosee samo s hojo na obeh nogah, kajti s hojo na eni nogi se samo epa. Avtor je glavni in odgovorni urednik nacionalne televizije Kosova Koha Vision in javni zagovornik Pobude REKOM.

22

Pobuda za REKOM

Soditi in oprostiti dravno nasilje: dve nasprotujoi si ali komplementarni praksi?1

Florence Hartmann
Florence Hartmann Foto: Radio Svobodna Evropa

Prvi del To ni stvar nikakrnih tevilk, temve stvarnost, ki je tako oitna, kolikor je pogosto tudi zanemarjena: odkar obstaja svet, je tevilo rtev kolektivnega nasilja, ki so oprostile svojim rabljem verjetno enako zanemarljivo kot tevilo mnoinih morilcev, ki so pred licem pravice odgovarjali za svoje zloine. Odpuanje ni niti lahko niti ni nemogoe, vendar predstavlja izjemo v primerih mnoinega nasilja. Prav tako kot pravinost, ki se, ko uspe narediti konec nekaznovanosti, ni sposobna izboriti z mnoico udeleencev. Ruanda in Bosna nista izjemi od tega pravila, kljub tevilu procesov, ki so sproeni. Naj oprostijo tisti, ki v pravici in odpuanju vidijo kljuni element vsake politike sprave. Niti pravica niti odpuanje, kot intimni dejanji med rtvijo in prestopnikom ne omogoata drubam, ki so doivela kolektivno nasilje to, da bi ponovno iveli v medsebojnem zaupanju. Pravica pa ni zadovoljiv predpogoj niti za odpuanje niti za spravo. Konec koncev so zloini proti lovenosti in genocid takni, da se ne morejo niti kaznovati niti oprostiti, pa pa se z neizbrisnim rnilom vpisujejo v spomine rtev in krvnikov. V dveh nasprotujoih si oblikah. Od tu tudi nujnost, da se presee preteklost, kar pomeni, da se prekine njeno uinkovanje, da bi se prekinilo medsebojno povezovanje medsebojnih acting-out2 reakcij. Tedaj se pozivamo na pravinost kot tudi na odpuanje, da bi poskusili spraviti antagonistine spomine, prevladati nepopravljivo, da bi izstopili iz slepe ulice, v katero so se zaprli poverjeniki neizterljivega dolga in njihovi dolniki, odloni, da odrinejo neko nesprejeto preteklost. Na mestu je torej vpraanje o vlogi in funkciji pravinosti in odpuanja v procesu sprave in njihovem vplivu na spomine o nasilni preteklosti. Kajti sprava je vsekakor zgodba o spominjanju, ki bi bilo umirjeno, torej zgodba o listih, ki bi jih bilo potrebno obrniti, pod
1 Esej je bil najprej objavljen v francoskem tromeseniku La Revue internationale et stratgique, t. 88, v posebnem dodatku Odpuanje in sprava, Armand Colin, december 2012. V !Glasu ga bomo objavili v treh nadaljevanjih. 2 Acting-out psiholoko-psihijatrijski termin za regresivno obnaanje in neprimerno reakcijo v odnosih. Oznauje obliko agresivnega obnaanja, v katerem se subjekt odziva v skladu s kakno prejnjo situacijo iz svojega ivljenja, ki pa ni primerna trenutni. Pripomba prevajalca s francoskega jezika.

23

Pobuda za REKOM

pogojem, da smo jih prebrali. Prebrali, da bi se jih spominjali, da jih nihe ne bi mogel pozabiti zato, ker edino to branje pomaga, da se razume posebna dinamika nasilja in da se prodre v njegove mehanizme, da bi odvrnili njihovo ponavljanje. Na koncu edino to branje omogoa spoznanje in priznanje storjenih in pretrpljenih zloinov. Priznanje tistega, ki mu je odpueno ali sodbe, izreene na sodiu olajajo spoznavanje, vendar niso dovolj, da bi vzpodbudili celotno drubo, da bi priznala resninost tega, kar se je zgodilo, edino to pa lahko odpre monost za ponovno vzpostavljanje vezi med skupino rtev in skupino krvnikov in s tem za skupno razmiljanje o prihodnosti. V tem smislu je potrebno razumeti omejitve pravice in odpuanja in sliati krik iz srca Rithy Panha, ki, v svojem najnovejem delu o Kambodi, pravi, da bolj verjame v pedagogiko kot v pravinost.3 Ininering sprave Sprava ni plod miru in ni plod pravinosti niti ni plod njunega setevanja. Ni niti rezultat odpuanja, razen e se opazuje v neki posebni dimenziji, kot sprava tistega, ki mu je odpueno in tistega, ki odpua, medtem ko tukaj govorimo o spravi celotnih drub. Sprava je predvsem tenja, horizont priakovanja, ki poiva na volji. Konec enega dolgega procesa, polnega zased, katerega vloga je, da se znova priskrbijo mesta za vse, za rtve, ki ga ve niso imele in rablje, ki so ga izgubili, ko so se potopili v absolutno nelovenost in za skupine, ki jim pripadajo. Takni zloini se prinejo, ko se neka oblast odloi, da nekateri nimajo ve pravice, da bi se pojavili niti med lovekimi bitji niti med ivimi in tedaj, ko se masaker vzpostavi kot politika. Skoraj vsi koncepti sprave, ki od devetdesetih let cvetijo skoraj povsod po svetu, izhajajo od predpostavke, da mir in padec zloinskega reima konujeta masakre in s tem tudi nepravinost, povzroeno rtvam. Njihova glavna naloga je torej, da razsvetlijo sistemsko nasilje in da vrnejo dostojanstvo rtvam z javnim priznavanjem zloinov, ki so jih pretrpele in istoasno ponujajo tistim, ki so jih storili, da priznajo svojo napako. Da torej izenejo preteklost v preteklost in istoasno varujejo spomin na njo. Obiajen pristop k temu je sodni ali izvensodni, ali pa kombiniran, odvisno od posebnosti situacij. Ko so nekdanji tlaitelji in njihove elite prevzeli ukrepe, da si zagotovijo nekaznovanost, ko so storilci preteklih zloinov in njihovi simpatizerji e naprej na dolnostih v politinih, pravosodnih, policijskih ali vojnih institucijah in na ta nain oteujejo kazenski pregon, ko so dokazi unieni, da bi se prepreilo ugotavljanje resnice o odgovornosti dravnega vrha, potem se z izvensodnim postopkom, na primer v obliki Komisij za resnico in spravo (v Ugandi, Juni Afriki, Argentini, Salvadorju, ilu, Vzhodnem Timorju, Gvatemali itd.) pokua zagotoviti pravica za rtve tako, da se nadomesti odsotnost retributivne pravinosti z izvajanjem tako imenovane restorativne ali reparatorne pravinosti. Vendar z razvojem mednarodnega kazenskega prava od sredine devetdesetih let, amnestije in vseh drugih ukrepov nekaznovanosti na nacionalni ravni, glede na to, da so nasprotne pravu, ko gre za tako teke zloine, postajajo vse bolj redke in ne vzdrijo tako dolgo po prodoru represivne pravinosti, pa naj bo vzrok za to notranji ali zunanji (kot na primer v ilu ali na primer v Gvatemali). Danes so se torej najbolj obdrali kombinirani pristopi. V nasprotju s tem je ininering sprave pomanjkljiv, ko se uporablja v situacijah, ki ne potrjujejo njegovega zaetnega postulata. Ko se s koncem kolektivnega nasilja in molkom oroja ne konujejo verajnje krivice, ko vojna ni konana zato, ker se nadaljuje z drugimi sredstvi. Kljub
3

24

Rithy Pahn, s Crisopheom Batailleom, LElimination, Pariz, Grasset, 2012, str. 304. Pobuda za REKOM

temu je primerov veliko. Vasih se oblasti neke v preteklosti nasilne deele pretvarjajo, da so krenile v tranzicijo, vendar v resnici ne poskuajo konati z uinki kolektivnega nasilja, niti popraviti njegove posledice, pa pa se trudijo, odkrito in prikrito, da jih ovekoveijo. V tem primeru tabor blizu krvnikom zagotavlja oblast. Vendar se lahko krivice nadaljujejo tudi s spremembo tabora, ko skupina, ki ji pripadajo rtve, upravlja z deelo po koncu vojne. Skupina, iz katere izhajajo nekdanji krvniki tedaj postanejo tara diskriminacije in vznemirjanja, ki jih oblasti veinoma predstavljajo kot preventivne ukrepe, namenjene temu, da odvraajo vsako ponavljanje (Ruanda, Kosovo). Kljub oitni odsotnosti volje za spravo pri teh istih oblasteh se uporabljajo isti instrumenti upravljanja po koncu konikta, isti koncepti sprave po istem nartu. Kljub temu se ne moremo spraviti z nekom, ki nam e naprej povzroa zlo. Da bi lahko razmiljali o spravi, se mora zlo konati. Do sprave se prihaja tako, da se konajo krivice in da celotna druba, ki se je potopila v kolektivno nasilje, prizna storjene in povzroene zloine in ne obratno. Zanaati se na to, da as menda zdravi vse rane ne vodi k niemur. Uinek alovanja je tisti, zaradi esar se, sasoma, rane zacelijo. Vendar ni mogoe obalovati zloinskega dejanja, ki se nadaljuje v sedanjosti, celo e sredstva, s katerimi razpolaga, niso ve nasilna in surova kot prej. Kar se tie asa, menda tako zdravilnega, ni pogosto ni ni drugega kot tajno oroje zdravilcev in njihovih naslednikov za konno uresniitev ciljev, v slubi katerih je bilo mnoino nasilje tudi storjeno. Mnoino nasilje Mnoino nasilje ni skoraj nikoli posledica vojne. Najbolj pogosto je njegov cilj. Vojna je samo okvir, v katerem se mnoino nasilje racionalizira, kar pomeni, da se na ta nain opraviuje in dela za sprejemljivo v oeh tistih, ki ga izvajajo ali odobravajo. Nepravni okvir nudi tudi diktatura, v kateri oboroeni spopad ni nujno potreben za izvajanje dravnega nasilja (Latinska Amerika). V trenutku, v katerem so skorajda vsi spopadi notranji in skorajda vse rtve civilisti, je potrebno da to vzamemo v obzir in da detektiramo alternativne oblike mnoinega nasilja, ki prikrito podaljujejo njegovo delovanje v povojnem obdobju, e resnino elimo koristno uporabiti instrumente upravljanja po razreitvi spopadov. Tako imenovani zamrznjeni spopadi kaejo, da as ne razreuje konikte, ker slui drubam, ki so se predale zloinskim praksam, da jih naredijo e bolj plodonosne, ne pa da iz njih izvleejo nauke. Zlo, ki so ga rtve pretrpele v asu nasilja ob odsotnosti pravnega urejanja in pravnega priznanja zloinske narave storjenih dejanj ne samo, da nadaljuje svoje delo na telesih in bitju rtev, pa pa se samo hrani in vzdruje vse do uresniitve ciljev, katerih orodje je bilo in ostalo. Tako da ti spopadi niso niti najmanj zamrznjeni spopadi. Zamrznjeni so edino boji, v vsem ostalem pa so aktivni, ker se vojna nadaljuje z drugimi sredstvi. Odlaganje njihove razreitve za neki pozneji datum vsekakor podpira to razreitev, vendar ne odpira nobene perspektive za kompromis, ker ta as latentnosti ne zamrzne situacijo, pa pa, nasprotno, omogoa, da se ovekovei in da konno loi premaganega od zmagovalca, kar pomeni, da potrdi izvreno dejanje. Procesi sprave, v katerih je pravinost kljuna sestavina, teijo k temu, da popravijo storjene in pretrpljene krivice in da v skladu s tem izniijo posledice mnoinega nasilja. Torej, da omogoijo, da se izjalovijo cilji, ki jim je to sluilo. Vsak ukrep sprave je zato strani sovranik vseh politik homogenizacije, katerih cilj je delitev, razdvajanje in na koncu izkljuitev skupin, ki se ne strinjajo s tem projektom. Mir je predpogoj za spravo. Zamrznjeni spopadi prestavljajo mir za pozneje in sluijo, v priakovanju razreitve, kot oder vojn proti spravi. Avtorica je novinarka in esejistka, objavila je knjige Mir in kazen (2007) in Miloevi, diagonala laufera (1999).

25

Pobuda za REKOM

INTERVJU

Fra Ivan arevi !Vojne

ideologije niso

premagane

Medversko zaupanje in spotovanje ustvarja dobro klimo za politine in nasploh bolj skladne drubene odnose.

Dr. Ivan arevi je profesor pastoralne teologije na sarajevski Franjevki teologiji. e leta je fra Ivan eden od glasov razuma iz te zelo spotovane ustanove. Za Glas Pobude za REKOM smo se pogovarjali o spravi.

26

Od zadnjih vojnih spopadov na prostoru nekdanje SFRJ je minilo skoraj 14 let. Ali smo se odmaknili od trenutka zadnjega izstreljenega naboja? Odmaknili smo se, seveda, ni ve spopadov z orojem. Vendar se nismo pribliali deniciji znaaja nae vojne in vojn, prav tako pa ni narejena bilanca vojn v pogledu rtev, pregonov, etninega ienja, genocida, ogromnih demografskih sprememb, moralne in duhovne degradacije. Nismo se sooili niti s preteklostjo lastnega kolektiva, niti s skupno preteklostjo. To aka nao generacijo. Vojne ideologije, e posebej velikosrbska, niso poraene. Medtem je bil nacionalizem institucionaliziran in je zajel skoraj vse institucije od izobraevanja, politinih strank do religijskih struktur. Pogosto se kot vzor za spravo narodov Balkana navajata Francija in Nemija. Koliko je ta vzor uporaben med narodi, ki imajo toliko skupne zgodovine, kulture, jezika? Ni uporaben v smislu vzrokov za spopade in vojne, niti v smislu izboljanja odnosov, ker je naa regija predvsem zgodovinsko zapletena, venacionalna in obstaja veliko veje prepletanje in pogojevanje, e posebej v Bosni in Hercegovini. Vendar je povsem uporaben v smislu primera, torej Francija in Nemija nam kaeta, da je mogoe narediti skladen in nekonikten odnos med nasprotniki ali e elite sovraniki, e se odstranijo zloinski reimi in njihovi kolaboracionisti. Nemija je bila poraena, Nemija je bila prisiljena sprejeti in je sprejela denacikacijo. Sooila se je s svojo zloinsko preteklostjo in nacistinim reimom, odrekla se je vsemu zlu in zloincem. Pri nas pa so nai zloini najpomembneji faktorji nacionalne identitete, zloinci pa so heroji, ki se sprevraajo v kult, ki se jih obouje. Po sodbah, v katerih je haaki Tribunal razsodil, da hrvaki generali niso krivi, kot tudi po
Pobuda za REKOM

Fra Ivan arevi Foto: Radio Svobodna Evropa

sodbi Momilu Periiu je bilo sliati, da Tribunal ni prispeval k spravi. V kolikni meri je to zamenjava tez in izogibanje lastni odgovornosti za to, kar ni bilo storjeno? Haaki tribunal je mednarodno sodie, ki je odraz odnosov med razlinimi mednarodnimi faktorji moi, na katere se prikljuujejo tudi domai politiki. Ko tee beseda o spravi potem mislim, da je potrebno biti zelo obziren pri uporabi te velike besede. Tako kot jo pogosto uporabljamo ali ljudi, e posebej rtve. Prav tako mislim, da Haaki tribunal ni ustanovljen s ciljem sprave. Je sodna instanca, ki pomaga pri ugotavljanju kazenske odgovornosti, torej vojnih zloinov, kar je ena od predpostavk za vsaj malo pravinosti za rtve. Vendar je retributivna pravinost minimum ne samo za spravo, pa pa tudi za restorativno pravinost. Torej, tudi e bi Tribunal uspel kaznovati vse vojne zloince in celo ugotoviti vsa dejstva, je do sprave kot zadnjega cilja potrebno vloiti e veliko naporov. Kajti kakor je stanje stvari sedaj, bomo v prihodnosti imeli probleme tako z dejstvi kot z resnico, ki je bolj ali manj znana e sedaj. Ali bodo te resnice vir novega maevanja? Zato sprava ne prihaja samo od zunaj, niti od Haaga, pa pa je drubeni ideal, za katerega se je potrebno zavzemati na ravni posameznikov in institucij. V svojem tekstu ob objavljanju "Bosanske knjige mrtvih" ste napisali, da nepravien konec vojne v BiH ne izkljuuje monosti njenega ponavljanja v e huji obliki. Ali verjamete, da e vedno obstaja destruktivna mo ali pa se zbira za neke prihodnje, enako slabe, e ne e slabe ase? Daytonski sporazum je vzpostavil premirje, ne pa tudi pravien mir. Pustil je dravo v okviru zunanjih meja, vendar je nagradil agresijo, zloine in etnina ienja; notranje je tako nepravino razdelil dravo na dve entiteti in breztevilno mnoico majhnih dravic, kantonov, ki v sebi konstitutivno vsebujejo diskriminacijo in trajne klice spopada etnine veine nad
Pobuda za REKOM

27

manjinami. Sedaj, menda v miru, BiH ne more delovati kot demokratina drava, v prihodnosti pa, seveda ob irih, (ne)ugodnih regionalnih in svetovnih razmerjih sil, ni izkljueno, da se sedanje ali zgodovinske krivice, po stari logiki maevanja, da se te krivice prinejo nasilno popravljati. Sedanja in naslednja generacija ne bodo le v vojno, od nje so utrujene. Sedaj tlijo notranje boleine, bes in frustracije. Toda za pozneje, prav po logiki ne samo nae, temve zgodovine nasploh, bo transgeneracijsko pomnjenje zla nalo svoj ventil za eksplozijo. Dvomim, da se daytonska tvorba lahko demokratizira brez dekonstrukcije Daytona. Sicer pa tudi prejnja dva sporazuma, tisti versejaski in jaltski, nista vzdrala dve generaciji, eprav sta, kolikor vem, pokazali ve pravinosti do rtev vojne. Religijske skupnosti so bile med vojno zdruene ob propagiranju sovratva. Kako vidite njihov vpliv in kaken je pomen medverskega dialoga?

28

Mnogi v hierarhiji z Vojni cilj je bil osvajanje ozemlja, popolnoma oienega od drugih. Za to se niso izbirala sredstva, od ubijanja do tabori, do posilstev in lahkoto govorijo o genocida. Verske skupnosti so imele izjemno pomembno nalogo v vojni. oproanju, o veliki Natanneje reeno, posamezni verski poglavarji in uslubenci niso bili v ljubezni Boga, slubi Boga, pa pa njegovi negaciji, sledili so idolopoklonstvu, nesposobni pa so za etnoletizmu in so z govorom sovratva, s hujskanjem k vojni, molkom krivdo. o zloinih, blagoslavljanjem zloincev in zloinov nad drugimi metazino opravievali, da se kot Boji jagenjki ali nebeki narod morata ubraniti zveri iz brezna. Vera je prispevala k temu, da se drugega demonizira. Sakralizirala je politiko, ki je drugemu odvzela dostojanstvo, lovekost. Ko se to stori, je jasno, da se v srce svetega naseljuje najhuje zlo: da drugega ni greh ubiti, ker ni vreden kot lovek. Strano je, ko se tisto najbolje, ko se vera perverzno spreobrne v svoje hudievo nasprotje.
Kakno je stanje danes? Niti danes verske skupnosti niso imele moi, da bi stopile pred Boga, da bi cerkveni ljudje pokazali lastno kesanje, ienje lastnega spomina, denacikacijo, da pozovejo k nadomestilu kode. Mnogi v hierarhiji z lahkoto govorijo o oproanju, o veliki ljubezni Boga, nesposobni pa so za krivdo. Sejejo molilnice in verske simbole, ne kot hie Boga in znak Boje milosti do ljudi, temve kot znak prekletstva. Bilo bi bolje, e bi namesto tevilnih kriev in cerkva stali nacionalni simboli, ne pa simboli univerzalne Boje ljubezni za vse ljudi. Le kako bodo stali pred pravim Bogom, v eshaton, z one strani groba, o tem ne mislijo in ne pridigajo tevilni duhovniki, ker so Boga in Kristusa poniali na ozemlje in ga uporabili kot kol za ograjo proti sosedu. Nae drave so geografske bikoborske arene, v katerih se borijo lokalni politini in nacionalni bogovi oblastnikov. Veliko se govori tudi o veri. Do neke mere tudi upravieno, e skrajam. Kajti ne bo miru v nai regiji in svetu, e ne bo miru med verstvi in konfesijami. Verstva imajo velik potencial ustvarjalnosti, kritinega prerokovanja in opominjanja. Imajo najmoneji duhovni vir smisla ivljenja, imajo v sebi najbolj sekularno mo, e se razume, da religija ne dopua, da bi kdorkoli od zemeljskih veliin zavzel Boje mesto. Medversko zaupanje in spotovanje ustvarja dobro klimo za politine in nasploh bolj skladne drubene odnose. Pred religijskimi skupnostmi, e se ne elijo poniati v praznoverje in v vulgarno arovnitvo je naloga, da konno stopijo pred Boga, da vidijo, da ima tisti drugi v oeh Boga bolje mesto od mene. In e preden se stopi pred druge, v medverski dialog, je pomembno

Pobuda za REKOM

uvideti, da je danes veliko preve religije brez Boga, da so nae drave preve zasiene z nacionalistinimi molitvami, vreeimi molilnicami, da je as, da se detronizirajo zemeljska boanstva, nacije in ideologije, voditelji in poglavarji, ter da se namesto bogov-molohov, ki zahtevajo za rtev na milijone ivljenj otrok prine verjeti v boanskega Boga, Boga, ki zahteva edino rtev: nadzor lastnega nasilja in oproanja sovraniku, in kateremu je najveja radost lovekega roda svoboda, ljubezen in skupnost razlik. Kakno je vae mnenje o Pobudi za ustanovitev REKOM-a? Kolikor vem, je to pobuda, okoli katere se zbira veliko razlinih zdruenj, organizacij in posameznikov iz regije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem dejstev iz nae vojne preteklosti. Za razliko od rednega fokusiranja na zlo in zloince in njihovo obrambo se ta pobuda trudi za to, da bi do besede prile rtve. Ne vem, ali se bo Pobuda uspela institucionalizirati na ravni vlad naih drav, vendar bi vsekakor eleli zadrati odprtost in nadaljnjo podporo pobudam, ki zagovarjajo novo kulturo spominjanja, ki predpostavlja subverzivno spominjanje, torej sooanje s svojo zlo preteklostjo in prehajanje etninih in konfesionalnih meja, kar pomeni priznati trpljenje drugim in na koncu priznati dostojanstvo drugega, ga sprejeti kot zgodovinski subjekt, ne pa ga demonizirati in degradirati do ravni ignoriranja. Mislim, da REKOM ima sposobnost, da prepria nosilce oblasti v posameznih dravah, da sprejmejo zakone, s katerimi se bo vericirala resnica preteklosti in v naprej z zakonom prepreilo ponavljanje zloinov.

Dejan Koul

Pobuda za REKOM

GLAS RTEV

Prianje: Neda Striber

!Pripadniki JLA

so odpeljali

paciente

Ko se je sestanek konal smo videli, da so bili v glavnem vsi pacienti odpeljani iz bolninice.

Neda Striber je bila kot zdravnica v bolninici v Vukovarju pria organiziranega odvaanja ranjencev iz bolnikih postelj. Del ranjencev so pozneje nali v mnoini grobnici na kmetijskem posestvu Ovara. Neda Striber je o teh dogodkih iz novembra leta 1991 priala pred Mednarodnim kazenskim sodiem za nekdanjo Jugoslavijo leta 1995. Predstavljamo dele tega prianja.

30

"V zadnjih dnevih bojev [spopad JLA in hrvake vojske v Vukovaru, druga polovica novembra 1991.] se je v bolninici zbiralo vse ve ljudi. [...]. Po moji oceni je bilo do 17. novembra v bolninici najmanj tiso oseb. Mnogi vojaki, ki so se borili v drugih delih mesta so se umaknili proti bolninici, ko so bila ta podroja mesta zavzeta. Ker je bil padec ostalega dela mesta neizbeen, so vojaki odvrgli oroje in se preoblaili v civilne obleke. Mnogi od njih so se zavili z zavoji ali si dali narediti mavne obloge, da bi bilo videti, da so ranjenci [...] Devetnajstega novembra popoldne so prvi vojaki JLA prili do bolninice in pri tem se jim ni nihe upiral. Najprej so samo hodili po zgradbi in gledali, pod kaknimi pogoji smo delali [...] in videti je bilo, da pravzaprav elijo samo oceniti situacijo. V noi med 19. in 20. novembrom sem bila v svoji sobi skupaj z ostalim osebjem in zato vem zelo malo o tem, kaj je v tem trenutku delala JLA, eprav vem, da so prili mnogi vojaki. Nekaj ljudi je bilo te noi odpeljanih iz bolninice, vendar ne vem, kako se je to zgodilo. [...] Zgodaj zjutraj 20. novembra sem opazila, da je JLA naredila seznam vseh pacientov, vendar ni bil nihe premeen. Nekaj pred 7.00 uro je glavna sestra Binazija Kolesar prila do mene skupaj z zdravnikom JLA. Imeli so spisek mojih pacientov, doktor pa me je posebej vpraal za dva od njih - Josipa Bradaria in Nikicu Koljevca. Prosili so me, da opiem obseg njihovih ran, kar sem storila. [...] Prav ko se je to dogajalo, okoli 7.00 zjutraj, sem bila zaproena, da grem skupaj z vsemi ostalimi v oddelek kirurgije, na sestanek z majorjem [Veselinom] ljivananinom. Vsi smo sliali zanj, to pa je bilo prvi, da sem se zavedla njegove prisotnosti v bolninici. Ni mi znano, kdaj je pravzaprav priel. Na tem sestanku je bil ljivananin v drubi nekega zdravnika JLA, vendar ga ni predstavil z
Pobuda za REKOM

Iz muzeja vukovarske bolninice Photo: wikimedia.org

imenom, imenoval ga je samo kolega. ljivananin nam je priredil predavanje o vojni, zaradi katere je prilo do razpada Jugoslavije in rekel, da so nas osvobodili. Prav tako nam je dejal, da mi, medicinsko osebje, nimamo razlogov za strah, ker smo samo opravljali svoje dolnosti. Govoril nam je priblino pol ure, toda nihe od nas mu ni posveal pozornosti. V asu tega sestanka sem se po nakljuju obrnila na drugo stran in za trenutek opazila, da so vojaki JLA prieli paciente spravljati iz njihovih postelj. Videti je bilo, da so akali, da se vse osebje zbere na tem sestanku, predno so prieli odvaati paciente. Delali so v naglici, da bi konali, e preden bi mi lahko intervenirali. Ko sem odhajala na sestanek, sem opazila skupino dvajsetih ali tridesetih oseb, ki so jih odpeljali iz bolninice v spremstvu pripadnikov JLA. Potem ko se je sestanek s ljivananinom konno konal sem opazila, da je situacija v bolninici popolnoma kaotina. Pripadniki JLA so postali veliko ljivananin je govoril bolj agresivni, ko so vodili paciente v svojih smereh. Osebje so priblino pol ure, poklicali na drugi sestanek z dr. Ivankoviem, efom kirurgije, ki je vendar mu nihe od nas bil po poreklu Srb. [...] Sestanek z dr. Ivankoviem je bil relativno ni posveal pozornosti. kratek, v osnovi pa je dejal svojemu osebju v bolninici, da imamo tri monosti: da ostanemo in delamo v bolninici, da gremo v Beograd ali da gremo v Zagreb. Ko se je sestanek konal smo videli, da so bili v glavnem vsi pacienti odpeljani iz bolninice. Od petindvajsetih pacientov (25), za katere sem skrbela, sta ostala samo dva. To sta bili dve pacientki. [Nato bere seznam svojih pacientov, ki so bili odpeljani.] Po sestanku s ljivananinom in Ivankoviem smo mi, ki smo se odloili oditi v Zagreb imeli na voljo samo pol ure, da zberemo svoje stvari in se zberemo v krogu bolninice. Medtem ko smo bili tam, sem prvi videla srbske paravojake enote v bolninici. Bili so obleeni v uniforme razlinih vrst, nekateri so imeli baretke s tirimi [cirilinimi] "S". Ostali so nosili kokarde, nekateri pa so imeli za rame zataknjeno tudi belo perje. Menili smo, da so to pripadniki Belih orlov. Ko smo se kot skupina zbrali blizu vhoda za prvo pomo bolninice smo videli, kako so pripadniki paravojakih enot prieli vstopati v bolninico. akali smo e eno uro ali morda ve, predno nam je bilo reeno, da naj krenemo proti avtobusom, ki so bili parkirani blizu bolninice pred zgradbo nekdanjega sodia. V tem trenutku so v krogu bolninice e vedno stala vozila za nujno pomo, ki bi morala biti uporabljena za transport nas in ranjencev v
Pobuda za REKOM

31

Zagreb. V asu, ko smo bili zunaj, nismo videli ljudi, ki jih je odpeljala JLA. Verjetno so jih odpeljali z druge strani bolninice. Okoli poldneva so medicinsko osebje, lani naih druin kot tudi nekateri pacienti vstopili v konvoj, ki se je oblikoval pred zgradbo nekdanjega sodia [...] Celoten konvoj je priel v Zagreb zgodaj zjutraj, 22. novembra.

32

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija), Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta (Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v veini primerov, ne ivijo v isti dravi. Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta 2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov, zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26. marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji. Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev neodvisne, meddravne Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile REKOM. !Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM, tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem, makedonskem in slovenskem jeziku.

29 1

Pobuda za REKOM