GRADIVOSLOVJE 4.

0 MEDMOLEKULARNE SILE IN AGREGATNA STANJA

4.1 MEDMOLEKULARNE SILE

V nekem sistemu molekul, na dovolj majhnih medsebojnih oddaljenostih med molekulami, delujejo privlane sile (Van Der Waalsove sile). e pride do zmanjanja razdalj med molekulami, se zmanja tudi skupna energija sistema, e pa se molekule medsebojno pribliajo ez doloeno mejo, pride do delovanja odbojnih sil.

4.1 MEDMOLEKULARNE SILE

Privlane oziroma odbojne sile med molekulami so funkcija oddaljenosti med molekulami (d), njihov nastanek pa je pogojen z interakcijo(1) elektronske vsebine molekule. Vpliv privlanih ali odbojnih sil je vzrok za poveanje energije sistema.
(1) interakcija medsebojno delovanje, medsebojni vpliv

4.1 MEDMOLEKULARNE SILE

RAZLAGA MEDMOLEKULARNIH SIL: PRIVLANE SILE OZNAIMO Z F1 ODBOJNE SILE OZNAIMO Z F2 SKUPNA SILA F = F1 + F2

S preiskavami so ugotovili, da v splonem velja relacija:

C2 C1 oziroma F2 = K 2 F1 = K1 d d

k2 > k1

Pri emer so c1, c2, k1 in k2 doloene konstante, odvisne od karakteristik konkretnih molekul

4.1 MEDMOLEKULARNE SILE

RAZLAGA MEDMOLEKULARNIH SIL:

4.1 MEDMOLEKULARNE SILE

ODVISNOST MEDMOLEKULARNIH SIL OD RAZDALJE MED MOLEKULAMI Obstaja doloena razdalja med molekulami (d0), pri kateri je intenziteta privlanih sil enaka odbojnim silam. Za vse stabilne sisteme molekul velja, da je razdalja med molekulami enaka (d0) v tem primeru ima sistem energetski minimum.

4.2 AGREGATNA STANJA

Intenziteta medmolekularnih sil doloa agregatno stanje. PLINI Medmolekularne razdalje so sorazmerno velike, iz tega sledi, da imajo medmolekularne sile majhno intenziteto. To dejstvo pogojuje pojav kaotinega gibanja molekul, kar privede do tega, da plini izpopolnijo prostor v katerem se nahajajo.

4.2 AGREGATNA STANJA

TEKOINE (prehod med plinom in trdno snovjo) Medmolekularne razdalje so relativno majhne, vendar ne tako majhne, da bi zagotavljale medsebojno stabilnost molekul. Osnovna znailnost plinov in tekoin je, da ni zagotovljena medsebojna stabilnost molekul, zaradi tega prevzamejo obliko prostora v katerem se nahajajo.

4.2 AGREGATNA STANJA

TRDNE SNOVI Medmolekularne razdalje so najmanje, kar pomeni tudi najmanje medmolekularne sile. Obstoj medmolekularnih sil pogojuje nastanek medmolekularnih vezi.

Privlane medmolekularne sile:

Obstoj medmolekularnih sil pogojuje pojav medmolekulskih vezi, na kar vplivajo: - sile orientacijskega vzajemnega delovanja molekul, - sile indukcijskega (deformacijskega) vzajemnega delovanja in - sile disperzijskega vzajemnega delovanja.

4.2 AGREGATNA STANJA

Intenziteta medmolekularnih sil, ki je funkcija temperature in pritiska okolja v katerem se neka substanca nahaja, definira agregatno stanje.

Spremembe temperature in pritiska omogoajo pojav vseh treh agregatnih stanj MAGNEZIJ P.S.E. II skupina ( Mg )

VPLIV TEMPERATURE IN PRITISKA NA AGREGATNO STANJE

VPLIV TEMPERATURE IN PRITISKA NA AGREGATNO STANJE

VODA H2O

TRDNE SNOVI
Spremembe temperature in pritiska povzroa pojav faznih prehodov (faznih transformacij).
V praksi s pojmom trdne snovi imenujemo vse substance, ki se pri normalnih pogojih (temperature in pritiska) pojavljajo v trdni obliki. Magnezij po tem kriteriju uvramo v kategorijo trdnih substanc. Voda z upotevanjem istega kriterija spada v kategorijo tekoih substanc (tekoin).

TRDNE SNOVI
Osnovne oblike strukture trdnih materialov so: - kristalna struktura, - amorfna struktura in - kristalno amorfna (kombinirana) struktura

4. 3 MATERIALI S KRISTALNO STRUKTURO

Njihova osnovna znailnost je pravilna razporeditev tvornih substanc (molekul, atomov ali ionov) po prostoru. Delci so razporejeni tako, da formirajo urejene sisteme elementov, katere imenujemo prostorska kristalna matrika.

PRIMERI KRISTALNE STRUKTURE MATERIALOV

Kubna

Tetragonalna Rombina

Heksagonalna

KRISTALNA STRUKTURA
MOLEKULSKA ( a ) Povezava polarnih ali nepolarnih molekul z relativno slabimi privlanimi silami. Takno strukturo imajo preteno organski materiali z nizkim taliem.

KRISTALNA STRUKTURA
ATOMSKA ( b ) Vozlia takne strukture tvorijo atomi, ki so medsebojno povezani s skupnimi elektronskimi pari. To so zelo trdi materiali z visokim taliem.

KRISTALNA STRUKTURA
IONSKA ( c ) Vozlia tvorijo pozitivni in negativni ioni, ki so razporejeni izmenino. Ionska struktura je znailna za veino soli in oksidov

KRISTALNA STRUKTURA
KOVINSKA ( d ) Vozlia tvorijo pozitivni kovinski ioni, med katerimi se prosto gibljejo elektroni. Ta struktura zagotavlja osnovne znailnosti kovin, ki so: kovinski sijaj, elektrina in toplotna prevodnost, kovnost itd.

KRISTALNA STRUKTURA

KRISTALNA STRUKTURA
Za materiale s kristalno strukturo je karakteristien ostrorobi prelom (vboenje ali izboenje).

4.4 MATERIALI Z AMORFNO STRUKTURO

Nimajo urejene razporeditve delcev iz katerih so sestavljeni. V splonem so to goste zelo viskozne tekoine ali trdne snovi s karakteristino koljkasto obliko preloma (prelom z zakrivljeno povrino).

4.5 MATERIALI S KRISTALNOAMORFNO STRUKTURO

Nekateri materiali se lahko pojavijo v kristalni ali amorfni strukturi (primer SiO2). Kristalni silicijev dioksid Najbolj znana kristalna modifikacija silicijevega dioksida, katero najdemo v naravi je KREMEN. Kremen je najbolj razirjen mineral na svetu, je sestavni del eruptivnih in metamorfnih kamnin, v obliki kremenevega peska pa ga najdemo tudi v mnogih sedimentnih kamninah. Amorfni silicijev dioksid Je lahko pridobljen po naravni poti ali s sintezo.

4.5 MATERIALI S KRISTALNOAMORFNO STRUKTURO

Naravni silicijev dioksid z amorfno kristalno strukturo je opal (SiO2 +xH2O). Opal je lahko brezbarven, mlenobel oziroma spreminjajoih barv. S sintezo pridobljen amorfni silicijev dioksid je kvarno steklo. Nastane z normalnim hlajenjem taline SiO2. Iz taline se najprej odstranijo plini. Kvarno steklo ima: zelo majhen koeficient toplotnega raztezanja (18 krat manji od naravnega stekla), izredno veliko kemino odpornost, prepua UV svetlobo. Uporablja se za izdelavo laboratorijske posode in delov optinih instrumentov (lee, prizme).

DVODIMENZIONALNI PRIKAZ KRISTALNE IN AMORFNE STRUKTURE SiO2

( urejen razpored atomov )

( neurejen razpored atomov )

KARAKTERISTINE LASTNOSTI KRISTALNIH IN AMORFNIH STRUKTUR Materiali s kristalno strukturo pri visokih temperaturah prehajajo iz trdnega v tekoe agregatno stanje (oster preskok). Materiali z amorfno strukturo pri visokih temperaturah poasi spreminjajo agregatno stanje (zmehanje materiala).

NA ZAETEK

SPREMINJANJE KRISTALNIH IN AMORFNIH SUBSTANC POD VPLIVOM VISOKIH TEMPERATUR

IZPITNA VPRAANJA
1) 2) 3) 4) 5) 6) 7)

Razlaga: Medmolekularnih sil Agregatnih stanj Kristalne strukture trdnih materialov Primeri kristalne strukture Amorfne strukture materialov Kombinirane strukture materialov Karakteristinih lastnosti materialov s kristalno oziroma amorfno strukturo