VODNI UDARI V VODOVODNIH SISTEMIH,

PRAKTINE REITVE IN IZKUNJE

S HIDRAVLINO DIODO





Eugen Petrein, Matja Nekrep Perc
Fakulteta za gradbenitvo, Smetanova 17, 2000 Maribor
eugen.petresin@uni-mb.si, matjaz.nekrep@uni-mb.si


Izvleek
V besedilu je predstavljena osnovna teorija vodnega udara, reitev z blailcem vodnega udara ali
hidravlino dioda in ve kot deset letne praktine izkunje z hidravlino diodo.



Kljune besede: vodovod, vodni udar, blailec, hidravlina dioda


33
1.0 OSNOVE TEORIJE VODNEGA UDARA

Ponavadi uporabljamo delitev na popolni in nepopolni vodni udar. Ta porazdelitev je
narejena z ozirom na razmere med trajanjem potovanja elastinega vala od mesta
nastanka motnje ali deformacije do povratka motnje na isto mesto in med potekom
spremembe, ki povzroa
motnjo v cevovodu. Ponavadi
je tudi nadaljnja delitev na
pozitivni in negativni vodni
udar, ki doloa pojav z ozirom
na to, da je mesto, ki povzroa
motnjo v cevovodu na zaetku
ali koncu sistema po katerem
potuje elastini val. Ta elastini
val vekrat imenujemo tudi val
propagacije. Za vodovodne
sisteme teimo, da obratujejo v
glavnem v stacionarnem
reimu. Lahko nastopajo
majhne spremembe katere vekrat zanemarimo, sicer za takne spremembe vekrat
uporabimo tudi izraz kvazi-stacionarni reim. V taknih razmerah obratovanja
vodovodnega sistema imamo vtis, da vodovodni sistem
prehaja iz enega stanja v drugo stanje umirjeno brez
kakrnih koli posledic. Spremembe do katerih prihaja v
vodovodnem sistemu so sprememba porabe vode
(sprememba individualne in javne porabe vode, gaenje
poara, iztok vode zaradi defektov itn.), posegi
vodovodnega osebja na vodovodnem omreju, vklop in
izklop rpalk, izpad elektrinega toka itn. Vse hitre
spremembe v vodovodu povzroajo vodni udar katerega
imenujemo tudi nestacionarni reim obratovanja ali
nestacionarni pojavi. Ta nestacionarni pojav je za
vodovode zelo nevaren zaradi
monosti nastanka pokodb.
Prav tako med nevarne pojave
za obratovanje vodovodnega
sistema tejemo tudi potres, na katerega bi morali misliti e v
fazi projektiranja. Na alost na ta naravni pojav zelo pogosto
pozabljamo in med drugim tudi nai cevovodi kot po pravilu
ostanejo brez elastinih stikov. Podobno vpraanje je poloaj
cevovoda v slabo nosilnih tleh kot so to barjanska tla itn.
Nestacionarne pojave imenujemo tudi prehodni reimi, zaradi
tega, ker sistem prehaja iz enega ustaljenega ravnotenega
stanja v novo neustaljeno stanje. Hidravlini preraun
nestacionarnih pojavov, je bistveno bolj kompliciran kot
stacionarne razmere. Nestacionarne razmere ponavadi preraunavamo za primere ko je
v cevovodu samo voda. Pri vejih profilih v vodovodih moramo upotevati tudi
monost voda - zrak, kar hidravlini preraun e dodatno zakomplicira.
34
Na podlagi navedenega lahko e enkrat povzamemo, da v tlanih cevovodih v osnovi
vsaka sprememba pretoka povzroa nastanek elastinih valov nadtlakov ali podtlakov,
ki se od mesta nastanka deformacije irijo v obeh smereh cevovoda. Vodni udar lahko
nastopi v tlanih cevovodih kot so to cevovodi hidroelektrarn, vodovodno omreje,
sistemi za namakanje ali zalivanje itn. Nastanek vodnega udara lahko povzroi tudi
odpiranje ali zapiranje zasunov in drugih zapornih ventilov ter sprememba pretoka pri
obratovanju rpalk in turbin. Ob nastanku vodnega
udara, val nadtlakov ali podtlakov ter razirjanje ali
oenje cevi se tako kot elastini val iri s hitrostjo
propagacije katero v naem primeru oznaimo c.
Hitrost elastinega vala ali propagacije je odvisna od
premera cevovoda, debeline stene cevi, od naina
vgraditve in vrste uporabljenega cevnega materiala ter
od fizikalnih lastnosti tekoine, ki se pretaka po
cevovodu. Do trenutnega ali hitrega zapiranja
cevovoda lahko pride z ozirom na vodohran na
dolvodnem ali gorvodnem delu cevovoda, kar je
prikazano na slikah. V primeru ko pride do trenutnega
ali hitrega zapiranja ventila ali zasuna na cevovodu se
ob zapornem elementu in vzdol cevovoda pojavijo maksimalni nadtlaki kateri ustrezajo
polnemu vodnemu udaru. e ne pride do trenutnega ali hitrega zapiranja zapornega
elementa na cevovodu loimo dve monosti:
1. as zapiranja zasuna je kraji od t
L
c
f

2

2. as zapiranja zasuna je dalji od t
L
c
f

2


Vrednost t
L
c
f
=
2
predstavlja as med nastankom vala ob zasunu in njegovim
povratkom do istega mesta, kar v resnici predstavlja fazo vodnega udara. e
prevzamemo prvi primer nastale razmere pojava lahko razlenimo na posamezne faze,
ki nam kaejo, da prihaja pri taknem nainu zapiranja
na doloenih odsekih cevovoda do maksimalnega
nadtlaka. Ta maksimalni nadtlak ustreza popolnemu
vodnemu udaru. Dolina odseka cevovoda na katerem se
pojavljajo maksimalni nadtlaki je odvisna od doline
cevovoda L, od hitrosti zapiranja zasuna ter od hitrosti
tlanega ali elastinega vala c. V primeru, da velja as
zapiranja je dalji od faze odboja in lahko suponiramo
postopno zmanjevanje pretoka ter reduciranje
maksimalnega nadtlaka ob zasunu, hkrati lahko tudi
suponiramo, da s poasnim zapiranjem zapornega
elementa teje povzroimo pogoje nastanka vodnega
udara.


35
2. NEVARNI POJAVI V VODOVODNIH SISTEMIH POVZROENI
Z VODNIM UDAROM

Do nastopa vakuuma v cevovodih prihaja predvsem zaradi:
nepredvidenega izpada rpalke iz obratovanja
nekontrolirano zapiranje ali odpiranje zasuna ali lopute
prelom cevovoda
hitro odpiranje izpusta vode
napake osebja pri kontroli vodovodnega sistema itn.

Pri taknih primerih, e tlak ostane viji od atmosferskega vodovodni sistem ne bo
ogroen. Teave nastopajo v primerih pojave vakuuma v dovodnih in napajalnih
cevovodih ter nekoliko manj v razdelilnem vodovodnem omreju.
Te teave se pojavijo v naslednjih primerih:
pri znianju notranjega tlaka v cevovodu naraa vpliv zunanjega pritiska za
katerega se zastavlja vpraanje, ali je cevovod dimenzioniran za takno
obremenitev
lahko nastopi pretrganje vodnega stebra, ki ob pozneji zdruitvi pretrganih
vodnih mas lahko povzroi bistvene pokodbe na cevovodu
V najbolj pogostih primerih do preloma cevovoda ne prihaja takoj in naenkrat
temve nastopa utrujanje materiala z naknadno pokodbo. Pri tem je tudi
znailno, da togi cevovodi teje prenaajo trenutne oscilacije tlaka. Vacuumu
lahko pripiemo nevarne pojave kot so:
sploenje cevovoda
nakanadni udarci
izloanje plinov
infiltracija onesnaenosti v cevovodu

Nevarnost vacuuma je toliko veja pri
cevovodih za katere velja veje razmerje
med notranjim premerom in debelino
stene cevovoda. Nasatanek vakuuma
lahko povzroi v taknih primerih
sploenje cevovoda.
Pri nastanku vakuuma pride do
pretrganja vodnega stebra ali
kontinuitete vodne mase. Zdruitev
vodnemase povzroa naknadno mone
udarce in utrujanje materiala.
Nevarnost zaradi vakuuma je tudi pojav
izloanja plinov. Izloeni plini iz vode so vekrat agresivni za cevne materiale ter hkrati
negativno vplivajo na obratovanje celotnega vodovodnega sistema.
Na mestih nastanka vacuuma omogoa skozi defektna mesta in filtracijo onesnaenosti
v cevovodu. V primerih ko se tlak tekoine znia pod vrednost tlaka zasiene vodne
pare na temperaturi okolja lahko nastopi lokalno izhlapevanje tekoine. Formirajo se
srebrni mehurki (latinsko - cavitatio), ki se prenaajo vzdol cevovoda s pretokom
tekoine ter se razblinejo ali utekoinijo na prehodu v viji tlak. Prav na teh mestih
nastopajo pokodbe cevnega ali kaknega drugega materiala. Kavitacijo lahko loimo
po posameznih stopnjah in sicer:
36
zaetek kavitacije karakterizirajo mehurki velikosti do 5 mm
razvita kavitacija spreminja obratovalne karakteristike rpalke, cevovoda itn.
kritina kavitacija povzroa moan um hrup vibracije konstrukcije in na kraju vidne
pokodbe.

Veje vrednosti hitrosti pretoka nas opozarjajo
na monosti prisotnosti kavitacije pri emer na
smemo pozabiti na tlane razmere.
Povianje tlaka zaradi hitre prekinitve pretoka
vode v cevovodu spremljajo moni udari.
Razlogi so lahko razlini toda najvekrat hitro
zapiranje zasuna, nepredvideni izpadi rpalk iz
obratovanja, vpliv povratne lopute na
formirani protitok vode v cevovodu. Nadtlak v
sistemu lahko pokoduje rpalko, cevovod,
povratno loputo, zasun ter slabo vpliva na stike
cevi. Slab vpliv na stike cevi so e v praksi
poimenovali pojav izbijanje stikov.

Ta pojav izbijanja stikov je e posebej znailen za
toge stike kot so to klasini svineni stiki litoeleznih
cevi, ki se danes e opuajo vendar so v vodovodnem
omreju e vedno prisotni. Pojav vakuuma v
vodovodnem sistemu je vekrat bolj nevaren kot pojav
nadtlaka, namre obstajajo monosti za veje pokodbe
ne samo lokalno temve tudi vzdol cevovoda.


3. PREGLED NEKATERIH KRITERIJEV

V osnovi v vodovodnih sistemih moramo izvajati zaito pred vodnim udarom, kar tudi
vekrat imenujemo zaita pred posledicami prehodnega reima. Zaito je potrebno
izvajati tako pri rpalnih kakor tudi pri gravitacijskih vodovodnih sistemih, in sicer v
rpaliih in na vodovodnem omreju. Negativne posledice vodnega udara se lahko
zmanjajo ob posamezni ali istoasni uporabi vejega tevila monih reitev med
katerimi izstopajo:
prehod kinetine energije v potencialno (vodohran, tlani kotel)
inertno delovanje na prehodni reim (poveanje vztrajnostnega momenta
rotirajoih delov rpalke, reguliran as zapiranja zasuna)
uvajanje doloene koliine zraka ali vode v sistem zaradi prepreitve
nastanka vakuuma (zrani ventil, enosmerni vodohran)
razbremenitev nadtlaka iz cevovoda (razbremenilni ventili)
uvajanje obtonega cevovoda (by pass)
omejevanje kode povzroene z vodnim udarom na doloeno mesto (zamenjava
kalibrirane membrane)

37
V primeru uporabe turbin s katero odvzamemo odveno energijo lahko vpeljemo tudi
dodatne monosti kot so:
skrajanje doline glavnega cevovoda (sprememba trase cevovoda za
primernejo lokacijo turbine)
izbira optimalnega reima turbinskega regulatorja
vgrajevanje sinhronog regulatorja tlaka pri reakcijskih turbinah

V sesalnem cevovodu rpalke se pojavlja vodni udar iz enakih razlogov kot v tlanem
cevovodu. Ob izpadu rpalke iz obratovanja zaradi katerega koli razloga se vodni steber
pred njo zavira. Zato vodni steber sproi udarne valove na podoben nain kot v
gravitacijskem cevovodu ob
hipnem zapiranju v poljubnem
prerezu cevovoda.
V primeru, da se zaradi hitrega
ustavljanja rpalke, kar je lahko
povzroeno tudi z izpadom
elektrinega toka, se pojavi na
tlani strani cevovoda podtlak in
lahko pride rpalka v disipacijski
reim obratovanja. V taknem
primeru tlana viina rpalke z
ozirom na krivuljo rpanja
postane negativna. Tako kot do
pokodb zaradi vodnega udara prihaja na tlani strani cevovoda podobno pokodbe
nastopajo tudi na sesalnem delu cevovoda. Zaradi tega je potrebno zaito pred vodnim
udarom izvajati na tlanem in sesalnem delu cevovoda. V vodovodih so takna izrazita
mesta rpalia in prerpalne postaje za vije cone porabe vode kjer so montirane
rpalke na horizontalno os.
To tudi velja za prerpalne postaje
kjer so montirane cevne ali potopne
rpalke v cevovodu saj tudi v tem
primeru obstaja tlana in sesalna ali
dovodna stran cevovoda. V vodnjakih
kjer imamo montirane potopne rpalke
ali zalite rpalke z kratko razdaljo do
vodohranov zadoa zaita na tlani
strani cevovoda.
Za primere, da v vodovodih imamo
turbine navedimo e ase zapiranja
Francisove in Peltonove turbine. as zapiranja ostalih turbin je precej podoben.

Francis-ove turbine: vodilnika 2 do 5 sekund
regulacije tlaka 20 do 30 ; ter 60 sekund

Pelton-ove turbine : prekinitev dotoka 2 do 6 sekund
zaporne igle 15 do 30 sekund

Ob problematiki vodnega udara in praktinih aplikacijah ne bo odve, e e enkrat
opozorimo, da vodnega udara ne reuje mehki zagon rpalke ali frekvenni regulator.
Mehki zagon ali izklop rpalke omogoa enakomerneje delo rpalke ter postopno
38
zvianje ali znianje tlaka, kar je za
vodovodno omreje primerna reitev zaradi
poasnih oscilacij tlakov. Kljub mehkemu
zagonu rpalke do vodnega udara bo prilo v
primerih izpada elektrinega toka,
nepredvidenega loma cevovoda, slabe
manipulacije z zapornimi elementi na
vodovodnem omreju itn.


4. NAINI BLAITEV VODNEGA UDARA

Namen blaitev vodnega udara je prepreevanje previsokih in prenizkih tlakov v
obratovalnem sistemu. To lahko doseemo na razline naine vendar nekatere bolj
znane oblike so:
poveanje asa zapiranja
projektiranje vejega cevovoda
deformabilen odsek cevovoda
vgraditev ovalnega prereza
naini s povratno loputo (loputa z odprtino, reguliranje asa zapiranja,
vgrajevanje na doloenem mestu)
rpalka z vztrajnikom
povratni izpust skozi rpalko
vodohrani (stolpni vodohran, enosmerni vodohran)
paralelni cevovod
tlani kotel (klasina izvedba ter izvedba z
elastino membrano)
razbremenitev tlaka (razbremenilni ventili)
zrani ventil
aeracijska cev
by pass
kalibrirana membrane
polpneumatini tank
gasitelj
Blailec hidravlinih udarov
39
5. OPIS BLAILCA VODNEGA UDARA
Blailec hidravlinih udarov, ki je bil opisan v prejnjih poglavjih lahko uporabimo za
zmanjanje vodnega udara, kakor tudi drugih tlanih oscilacij. Z zmanjanjem vpliva
tlanih oscilacij doseemo eliminacijo monih pokodb na cevnih sistemih, rpaliih in
podobnih napravah. Blailec hidravlinih udarov spremlja povratna loputa ter
vakuumski in tlani ventil, ki hkrati opravlja funkcijo varnostnega ventila Pri
horizontalnih rpalkah se blailec hidravlinih udarov s povratno loputo montira v
principu neposredno na rpalko in je
njegova velikost odvisna od izhodnega
tlanega profila rpalke. Pri potopnih
rpalkah se blailec hidravlinih
udarov montira v objektu nad
vodnjakom. V osnovi blailec
hidravlinih udarov spremlja vsako
rpalko vendar se ga da lahko uporabi
tudi kot zaita pred vodnim udarom
za ve rpalk skupaj pod pogojem, da
so rpalke medsebojno v bliini. Med
blailcem hidravlinih udarov na eni
strani in vodohranom ali mestom
porabe vode ne sme biti montirana povratna loputa, kar pomeni velja podoben pogoj kot
pri tlanih kotlih. To pomeni, da se ne sme dovoliti da pred
blailcem hidravlinih udarov vpliv vodnega udara prevzame
povratna loputa. Kot smo e videli v taknih primerih lahko
nastopijo znatne pokodbe vodovodnega omreja ali
rpalia. Tlani ventil deluje kot varnostni ventil za primer
vije sile. Zaradi monosti nastopa vakuuma vakuumski
ventil po potrebi lahko dovaja zrak v blailec hidravlinih
udarov. Dovedeni zrak v blailec hidravlinih udarov ne
more zapustiti posode, kar pomeni, da ne more imeti
naknadnega negativnega vpliva v vodovodnem sistemu e
posebej na delo rpalk. Prav
zaradi te lastnosti v sistemu
ne more nastopiti negativen
vpliv zaostalih resonanc. Takoj ob blailcu hidravlinih
udarov se priporoa namestitev zasuna zaradi lajega
naknadnega vzdrevanja rpalke. V primerjavi s
tlanim kotlom blailec hidravlinih udarov deluje na
zmanjanje tlanih oscilacij bistveno hitreje.
Zmanjanje tlanih oscilacij ima za posledico bistveno
manja masna nihanja vode. Zaradi majhne oscilacije
mase vode v sistemu je volumen blailca hidravlinih
udarov v primerjavi s tlanim kotlom manji za
delujoe diodno razmerje. Na podlagi opravljenih
meritev je volumen blailca hidravlinih udarov manji
od volumna tlanega kotla priblino do 50 krat. V
vodovodih reitve s tlanimi kotli predstavljajo
priljubljeno klasino reitev, ki se tudi najvekrat
uporablja.
40

Zaradi tega se navajajo prednosti blailca hidravlinih udarov v primerjavi s tlanimi
kotli. Oglejmo si nekatere:

pretok skozi blailec hidravlinih udarov zagotavlja bistveno bolji sanitarni
efekt od tlanega kotla saj nikjer ne prihaja do zastoja pretoka pitne vode
enostavneja izdelava tehnine dokumentacije
manja investicijska vlaganja (ni potrebno posebno dvigalo in posebne montane
odprtine, ni potreben kompresor za zrak, tloris rpalia se zmanja vsaj za 25
m2 na en BHU!
blailec hidravlinih udarov funkcionira mehansko brez elektrine energije
enostavna montaa direktno na rpalko ali tlani cevovod
minimalni vzdrevalni in obratovalni stroki
sprememba obratovalnega tlaka in velikost vodnega udara ne vpliva na velikost blailca
hidravlinih udarov
lahko se uporablja v rpaliih in na vodovodnem omreju (namesto zranika, namesto
enosmernega vodohrana itn.)
tlane izgube u blailcu hidravlinih udarov so zanemarljive
blailec hidravlinih udarov se lahko uporabi tudi namesto razbremenilnika vendar se v
tem primeru uniuje odveni tlak in energija. Na taknem mestu je bolj primerno
uporabiti reitev po principu majhne hidrocentrale.
vodni udar lahko nastane tudi ob zagonu rpalke vendar ne prihaja do preboja blailca
hidravlinih udarov

V principu bi se blailec
hidravlinih udarov lahko
uporabil tudi kot duilka za
tlane kotle pri emer se
volumen tlanega kotla bistveno
zmanja. Toda kljub temu
blailec hidravlinih udarov v
osnovi ima dovolj dobrih
lastnosti tudi za samostojno
aplikacijo.

LITERATURA:

1. Petrein Eugen: Vodovod (slovenska izdaja), Ljubljana 1988
2. Petrein Eugen: Vodovod I, Beograd 1989
3. Petrein Eugen: Vodovod II, Beograd 1989
4. Petrein Eugen: Vodovod III, Beograd 1989
5. Petrein Eugen: Urbana hidravlika, Ljubljana 1997
6. Wylie E. B. & W. L. Streeter: Fluid Transients McGraw - Hill, 1978



.

41