Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 1

4 KUSI VRSKI VO ELEKTRO-

ENERGETSKITE SISTEMI

4.1 VOVEDNI NAPOMENI

Elementite na EES se permanentno izlo`eni na razni o{te-

tuvawa. Pri~inite za vakvite o{tetuvawa se razni:
o atmosferski praznewa,
o neispravnost na opremata,
o lo{o izvedeni manipulacii,
o neznaewe ili nevnimanie na lu|eto/personalot koi doa|aat
vo blizina na dalekuvodite ili energetskite kabli i
o drugo.
O{tetuvawata koi doveduvaat do elektri~en spoj pome|u delo-
vite koi vo normalni okolnosti se nao|aat na razli~ni potencijali
se narekuvaat k u s i v r s k i .
Vo re`imot na kusa vrska niz spojnoto mesto i niz grankite od
samata mre`a te~at strui koi se mnogukratno pogolemi od normal-
nite pogonski strui. Dokolku mestoto na kusata vrska ne se izdvoi
blagovremeno od izvorite na napojuvawe, toga{ mo`e da dojde do
o{tetuvawe ili uni{tuvawe na opremata niz koja te~at struite na
kusata vrska, a ponekoga{ mo`e da dojde i do raspa|awe na celiot
EES.
Poseben vid na kusa vrska e takanare~eniot z e m j o s p o j . Zemjo-
spojot pretstavuva spoj pome|u edna od fazite i zemjata vo izolirana
ili kompenzirana mre`a. Strujata na zemjospojot se dol`i na
postoeweto na kapacitetite na nadzemnite vodovi i kablite sprema
zemja i ima umerena ja~ina koja se meri so amperi. Koga }e nastane
zemjospoj, niz mestoto na gre{kata }e te~e strujata na zemjospoj (koja
~esto se narekuva i struja na dozemen spoj). Taa so svojata golemina ne
pretstavuva takva opasnost kako strujata na kusa vrska, pa zatoa
pogonot na vakvata mre`a e mo`en i koga postoi zemjospoj vo nea.
Me|utoa, dokolku zemjospojot trae dolgo vreme (npr. nekolku ~asovi),
toj lesno mo`e da premine vo kusa vrska na oslabenite mesta na
izolacijata, poradi {to zemjospojot isto taka treba da se eliminira
za kratko vreme.
Poznavaweto na sostojbata vo mre`ata za vreme na kusa vrska e
neophodno od pove}e pri~ini, a samata analiti~ka postapka so koja se
opredeluva ovaa sostojba se narekuva presmetka na kusite vrski.
Analizata na strujnite i naponskite priliki za vreme na kusata
vrska vo edna mre`a e neophodna i ~esta operacija. Presmetkata na
kusite vrski vo edna mre`a, odnosno sistem, pretstavuva tekoven
proces koj se vr{i mnogu ~esto, zatoa {to mre`ata permanentno se
menuva, pro{iruva i dograduva. Podatocite od presmetuvawata na
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 2

re`imot na kusa vrska se koristat za pove}e celi od koi ovde }e bidat

nabroeni samo pova`nite:

izbor i dimenzionirawe na elementite od mre`ata, vo prv red

na generatorite, transformatorite i energetskite kabli;
opredeluvawe na parametrite (karakteristikite) na rasklop-
nata oprema i zazemjuva~kiot sistem vo razvodnite postrojki;
potrebi na kratkoro~noto i dolgoro~noto planirawe na raz-
vojot na elektri~nata mre`a i elektroenergetskiot sistem
voop{to;
formirawe na sistemite na za{tita i izbor na parametrite
na za{titnite uredi;
analiza na raznite pre~ki vo mre`ata;
analiza na vlijanieto na energetskite vodovi vrz okolnata
sredina (opasnosti od previsoki naponi na ~ekor i dopir,
vlijanie vrz TKvodovite i sl.);
analizi na dinami~kata stabilnost na EES, itn.

4.1.1. Pri~ini za pojava na kusite vrski

Faznite sprovodnici na elementite od EES (sprovodnicite na

nadzemnite vodovi i kablite, sobirnicite vo razvodnite postrojki,
faznite namotki na generatorite, transformatorite i drugite elekt-
ri~ni ma{ini i sl.) se nao|aat trajno na razli~ni potencijali,
poradi {to moraat da bidat izolirani kako me|usebno taka i vo odnos
na zemjata. Primenetoto izolaciono nivo, od koe zavisi izdr`livosta
na upotrebenata izolacija na naponskite napregawa, e usoglaseno so
nominalniot, odnosno najvisokiot pogonski napon vo mre`ata i e
rezultat na niza prethodni tehni~koekonomski analizi, vr{eni
u{te vo fazata na proektiraweto na mre`ata (sistemot). Toa pretsta-
vuva izdr`livost na izolacioniot sistem na nekolku dogovorno
utvrdeni tipi~ni vidovi elektri~ni napregawa do koi mo`e da dojde
vo pogonot.
Izolacijata na elementite, zna~i, ne se izbira taka {to da gi
izdr`i site elektri~ni napregawa {to }e se javat vo pogonot, bidej}i
toa bi bilo premnogu skapo i neracionalno, tuku se dopu{ta i
odnapred se smeta so toa deka taa ponekoga{ }e "popu{ti" i
povremeno }e doa|a do nejzin probiv. Vo toj slu~aj, na mestoto na
probivot (koe{to ponatamu }e go narekuvame mesto na gre{ka) doa|a
do spoj pome|u delovi od mre`ata koi imaat razli~ni potencijali,
dodeka samiot spoj se narekuva kusa vrska.
Pri~ini za probiv na izolacijata i za pojava na kusi vrski ima
mnogu. Edna od po~estite pri~ini za toa e pojavata na prenaponi vo
mre`ata.
Pokraj trajnoto napregawe na izolacijata pod dejstvo na
pogonskiot napon 50 Hz, ~estopati doa|a do pojava i na kratkovremeni
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 3

napregawa na izolacijata pod dejstvo na razni prenaponi koi mo`at

da se javat vo elektri~nite sistemi. Ovie prenaponi, spored nivnoto
poteklo, mo`at da se podelat vo dve grupi: vnatre{ni (komutacioni)
i nadvore{ni (atmosferski).
Vnatre{nite prenaponi vo elektri~nite mre`i se posledica
na razni komutacii (vklu~uvawa i isklu~uvawa) vo mre`ata i se
javuavaat vo preodniot period. Se karakteriziraat so visoka
frekvencija i kratko vremetraewe. Redot na goleminata na ovoj vid
prenaponi varira vo zavisnost od tipot na komutacijata, no
ponekoga{ mo`e da dostigne i do 4 pati pogolema vrednost od
nominalniot napon na mre`ata. Bidej}i nivnata pojava e neizbe`na,
edinstveno sredstvo za za{tita od niv e pravilnoto dimenzionirawe
na izolacijata.
Atmosferskite prenaponi imaat sosema druga priroda i
nivnata pojava ima slu~aen karakter. Tie se javuvaat pri udar na grom
vo elektri~nata mre`a ili vo nejzinata blizina i zatoa se narekuvaat
i nadvore{ni prenaponi. Makar {to se kratkotrajni (nivnoto
vremetraewe e od redot na 100 s), nivnata golemina e daleku
pogolema od elektri~nata cvrstina na izolacijata (i po nekolku
milioni volti) i kako takvi se najopasni od site mo`ni vidovi na
prenaponi. Nivnata pojava ~esto predizvikuva kusi vrski ili drug vid
o{tetuvawa vo mre`ata.
Vrz baza na statisti~ki podatoci se procenuva deka 1/3 od
vkupniot broj na kusite vrski {to se javuvaat vo elektroenergetskite
sistemi se direktna posledica od pojavata na atmosferskite
prenaponi.
Pri~inite za nastanuvawe na probiv na izolacijata, po svojata
priroda, se kratkotrajni (atmosferski ili komutacioni prenaponi)
ili trajni (zgolemen pogonski napon, stacionarni prenaponi poradi
Feranitev efekt ili prenaponi pri zemjospoj i dr.). Trajnite
prenaponi mo`at da traat i po nekolku ~asa. Kratkotrajnite pri~ini
se po~esti (okolu 80%), a samo okolu 20% procenti od pri~inite za
pojava na kusi vrski se registriraat kako trajni.
Kusi vrski nastanuvaat i poradi mehani~ki povredi na elemen-
tite od mre`ata kokvi {to se:
(prekin na sprovodnik kaj nadzemen vod i negovo pa|awe na
zemjata,
mehani~ka povreda na kabel,
pa|awe na granka vrz dalekuvod,
isprepletuvawe na faznite sprovodnici na dalekuvodot pod
dejstvo na silen vetar
i dr.
Do kusa vrska mo`e da dojde i pri nepravilni i nevni-
matelni_manipulacii so rasklopnite aparati vo postrojkite i
drugo.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 4

Do probiv na izolacijata i do pojava na kusa vrska mo`e da dojde

i poradi one~istuvawe (zagaduvawe) na izolacijata (nafa}awe na
vlaga i ne~istotija na nejzinata povr{ina poradi aerozagaduvawe), no
probivot mo`e da nastane i poradi nejzinoto stareewe (organskata
izolacija kaj generatorite, transformatorite, kablite i drugite
elementi so tekot na vremeto gi gubi svoite mehani~ki i izolacioni
osobini, t.e. velime deka taa "staree").
Ponekoga{ pri~inata za pojava na kusa vrska e kombinirana
prenapon so umeren intenzitet dejstvuva vrz zagadena ili ostarena
izolacija, pa kako rezultat na seto toa doa|a do elektri~en probiv i
do pojava na kusa vrska, makar {to nitu ednata nitu drugata pri~ina
sami za sebe ne se dovolni da ja predizvikaat kusata vrska.
Pticite i `ivotnite isto taka mo`at da bidat pri~ina za
pojava na kusi vrski.
Statistikata veli deka kusite vrski najmnogu nastanuvaat na
dalekuvodite i vo elektri~nata mre`a (okolu 75%). Ostanatite 25%
od kusite vrski nastanuvaat vo elektri~nite centrali i razvodnite
postrojki.
Kako {to se gleda od pogore ka`anoto, spojot na mestoto na
gre{kata mo`e da bide direkten (galvanski), no mnogu po~esto toj se
vospostavuva preku elektri~en lak. Otporot na elektri~niot lak e,
za potrebite na presmetkite, re~isi sekoga{ zanemarlivo mal, pa
zatoa presmetkite na kusite vrski se pravat pod pretpostavkata deka
na mestoto na gre{kata imame direkten (t.n. "metalen" spoj), bez
nikakov preoden otpor.
Na mestoto na gre{kata niz nastanatiot spoj te~e "strujata na
kusa vrska". Nejzinata golemina zavisi od vrednosta na naponot {to
postoel na mestoto na gre{kata pred nastanuvaweto na kusata vrska i
od impedancijata na strujniot krug zatvoren so samata gre{ka. Po
pravilo, strujata na kusa vrska e nekolkukratno pogolema od normal-
nata pogonska struja.

4.1.2. [tetni posledici od kusite vrski

[tetnite posledici od kusite vrski se odrazuvaat na izvorite

na elektri~na energija, na nekoi od elementite na mre`ata i na
potro{uva~ite na elektri~na energija. Posledicite od pojava na
kusite vrski poteknuvaat od zgolemenata vrednost na strujata vo ovoj
re`im, koja vr{i termi~ko i dinami~no napregawe na elementite na
sistemot. Koi od elementite na mre`ata }e bidat najmnogu opfateni
so opasnoto dejstvo na kusata vrska, zavisi od mestoto na gre{kata,
t.e. od oddale~enosta na elementot od mestoto kade {to taa nastanala.
Pojavata na kusa vrska sozdava vo mre`ata zatvoreni strujni
krugovi so mnogu mala vkupna impedancija, a struite niz niv se
ograni~eni samo od impedanciite na prenosnite vodovi, transfor-
matorite i vnatre{nite reaktancii na generatorite, koi na
po~etokot od re`imot na kusata vrska se zna~itelno namaleni. Zatoa
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 5

struite vo ovoj re`im mo`at da bidat mnogu pogolemi od struite koi

te~at niz elementite od mre`ata vo normalen re`im na rabota i
mo`at, za mnogu kratko vreme, da gi zagreat sprovodnicite od
elementite nad dozvolenata temperatura i so toa da predizvikaat
nivno o{tetuvawe ili uni{tuvawe t.e. isfrlawe na del od elemen-
tite na sistemot nadvor od pogonot za podolgo vreme.
Kako ilustracija na pogore ka`anoto }e ni poslu`i primerot
razgledan vo to~kata 3.5 od prethodnata glava, prika`an na slednata
slika.

Neka pretpostavime deka razgleduvaniot prenosen sistem

napojuva potro{uva~ ~ija mo}nost vo dadeniot re`im iznesuva
SP=(40+j30) MVA. toga{ pod pretpostavkata deka naponot kaj
potro{uva~ot e ednakov na nominalniot, negovata ekvivalentna
impedancija }e bide:
U n2 1102
ZP = * = = (194 + j145) ,
S P (40 j 30)
pa na toj na~in, za vkupnata impedancija Z na strujniot krug obrazu-
van od generatorot, prenosniot sistem i potro{uva~ot, od koja zavisi
strujata vo nego, }e dobieme:
Z = R + jX = jX d + ( RT 1 + jX T 1 ) + ( RV + jX V ) + ( RT 2 + jX T 2 ) + Z P ;
R = ( RT 1 + RV + RT 2 + RP ) = 0, 75+ 7,5 + 0, 75 + 194 = 293 ;
X = ( X d + X T 1 + X V + X T 2 + X P ) = 290 + 24 + 24 + 24 + 145 = 507 ;
Z = (293 + j 507) = 586 e j60 .
Strujata IP na potro{uva~ot, koja{to cirkulira vo ovaa kontura,
svedena na 110 kV nivo, }e bide:
Uf Un
IP = = 0,108 kA.
Z 3 586
Da zamislime sega deka nastanala trifazna kusa vrska na sobirnicata
3. Toga{ vkupnata impedancija Z na strujniot krug vo koj{to }e te~e
strujata na kusa vrska, soglasno dolnata slika, }e se namali i }e bide:
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 6

Z = R + jX = jX d + ( RT 1 + jX T 1 ) + ( RV + jX V ) = (9 + j83) = 83,5 e j84 .

G 1 T1 2 3 T2 4
~ Pp + jQp

1 2 3 4
j36 (0,75+j24) (7,5+j24) (0,75+j24)

jXd ZT1 ZV ZT2
E + IKV=0,76 kA IKV ZP
Z =83,5

Se razbira deka vo noviot re`im strujata vo istata kontura,

koja{to sega se narekuva struja na kusata vrska, }e bide pogolema
bidej}i nejze i se sprotivstavuva pomala vkupna impedancija:
E Z 586
I KV = I P = 0,108 = 0, 76 kA 7 I P
Z Z 83.5
Zna~i, so pojavata na kusata vrska vo sistemot do{lo do naglo
zgolemuvawe na strujata niz novatra kontura za okolu 7 pati.
[tetnite posledici od kusite vrski se rezultat na dve osnovni
pojavi vo mre`ata vo ovoj re`im:
o nagolemuvawe na strujata i
o pa|awe na naponot.
[tetnite posledici od nagolemenata struja nastanuvaat poradi
nejzinoto dinami~ko i termi~ko dejstvo. Dinami~koto dejstvo se
dol`i na golemata vrednost na udarnata struja na kusata vrska i mo`e
da predizvika o{tetuvawe ili razoruvawe na oddelni delovi na
elektri~nite uredi, kako na primer, deformacija na {inite vo
razvodnite postrojki, deformacii i o{tetuvawa na razdeluva~ite
(rastavuva~ite), prekinuva~ite i drugo.
Potro{uva~ite vo blizina na mestoto na kusata vrska trpat od
naglo pa|awe na naponot, koj na samoto mesto na gre{kata pa|a na
nula.
Za dinami~koto dejstvo na strujata na kusa vrska e merodavna
maksimalnata momentna vrednost na strujata vo re`imot na kusa
vrska. Taa se postiga vedna{ na po~etokot, pribli`no po 1/100 od
sekunda od momentot na nastanuvawe na kusata vrska, t.e. edna
poluperioda po nejzinoto nastanuvawe. Maksimalnata momentna
vrednost na strujata na kusa vrska se narekuva udarna struja na kusa
vrska. Taa e merodavna za goleminata na mehani~kite napregawa na
elementite od mre`ata.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 7

Za da se izbegne dinami~koto dejstvo na strujata na kusa vrska,

t.e. da ne dojde do mehani~ki napregawa koi mo`at da bidat
razurnuva~ki za oddelni elementi od mre`ata, potrebno e procesot
na kusata vrska da se prekine pred istekot na vremeto od 1/100 od
sekunda, koga strujata na kusata vrska ja dostiga udarnata vrednost.
Kako {to e poznato, vo visokonaponskite mre`i kade {to kusite
vrski se isklu~uvaat so pomo{ na prekinuva~i, strujata mo`e da se
prekine samo vo momentot koga taa minuva niz nulata, {to zna~i,
nevozmo`no e taa da se prekine pred da ja postigne svojata maksimalna
vrednost. Zatoa e potrebno elementite na mre`ata da se
dimenzioniraat taka da bidat sposobni da gi izdr`at mehani~kite
napregawa {to mo`at da se javat vo ovoj re`im.
Termi~kite napregawa na elementite vo re`imot na kusa vrska
se posledica na naglo oslobodenata vo niv xulova (Joule) toplina,
sozdadena od strujata na kusa vrska. Xulovata toplina e proporcio-
nalna na integral od strujata na kvadrat po vreme i mo{ne e golema,
bidej}i strujata na kusa vrska mo`e da bide i desetina pati pogolema
od nominalnata.
Izolacijata na nadzemnite vodovi e glavno vozdu{na obvivka
ili vozdu{en me|uprostor, dodeka izolacijata kaj drugite elementi
od mre`ata (generatori, transformatori, kabli i ostanati uredi) e
cvrsta ili te~na izolatorska materija koja naj~esto ima organsko
poteklo. Poradi termi~koto napregawe, predizvikano od strujata na
kusa vrska, najmnogu strada cvrstata izolacija od organsko poteklo.
Toa e vo prv red izolacijata na generatorite, kablite, transformato-
rite, a potoa i na drugite elementi od mre`ata. Izolacijata na nad-
zemnite vodovi ne e podlo`na na termi~ki razoruvawa, osven vo
slu~ajot koga kusata vrska se vospostavuva preku elektri~en lak koj e
vo neposreden dopir so izolatorite od nadzemniot vod.
Po pojavata na kusa vrska na mestoto na kusata vrska naponot
pa|a na nula, a vo negovata okolina toj e zna~itelno namalen. Nagloto
pa|awe na naponot vo ovoj re`im mo`e da ima {tetni posledici vrz
potro{uva~ite, osobeno vrz onie koi se ~uvstvitelni na namaluvawe
na naponot. Takvi se, na primer, asinhronite motori, no ima i drugi
takvi specifi~ni potro{uva~i na elektri~na energija.
Nagloto pa|awe na naponot mo`e da dovede do zagrozuvawe na
stabilnosta na rabotata na sistemot poradi zna~itelno namaluvawe
na sinhronizacionite sili pome|u generatorite, gubewe na sinhro-
nizmot, pa duri i raspa|awe na sistemot. Za da ne dojde do site ovie
posledici, potrebno e kusata vrska da se eliminira za dovolno kratko
vreme, koe obi~no ne nadminuva nekolku desettinki od sekundata.
Posledici od pojavata na kusa vrska mo`at da se javat ne samo vo
mre`ata tuku i vo blizina na samata mre`a (dalekuvodite). Posledi-
cite se javuvaat kako opasni potencijalni razliki, sozdadeni na povr-
{inata na zemjata neposredno vo blizina na mestoto na kusata vrska,
predizvikani od strujnoto pole sozdadeno od te~ewe na strujata na
kusa vrska niz zemjata. Taka sozdadenite potencijalni razliki ili
naponi na ~ekor i dopir, kako {to se narekuvaat, mo`at da bidat
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 8

opasni po `ivotot na ~ovekot i drugite `ivi su{testva. Vakov slu~aj

mo`e da nastane, na primer, pri pojava na ednofazna kusa vrska na
elektri~en stolb, razvodna postrojka, trafostanica i dr.
[tetni posledici od kusi vrski nadvor od elektroenergetskata
mre`a mo`at da se javat i na PTTvodovite vo vid na opasni
inducirani naponi, kako posledica na sozdadenite so defektot silni
elektromagnetski poliwa. [tetnite posledici koi nastanuvaat
nadvor od mre`ata isklu~ivo se rezultat na pojava na nekoja od kusite
vrski so zemja (ednofazna i dvofazna so zemja).
Edna od merkite za za{tita na mre`ata i nejzinite elementi od
{tetnite posledici na kusite vrski e namaluvaweto na verojatnosta
za nivnata pojava i {to e mo`no pobrza eliminacija na nastanatata
kusa vrska.
Napolno isklu~uvawe na mo`nosta za pojava na kusi vrski e
prakti~no nevozmo`no, no zatoa nivnata za~estenost mo`e da se svede
na razumna merka. Detektiraweto i eliminacijata na kusite vrski
pretstavuva zada~a na relejnata za{tita na mre`ata.
Merkite za namaluvawe na za~estenosta na kusite vrski vo EES
se sostojat vo pravilnoto dimenzionirawe na izolacijata na elemen-
tite od mre`ata vo fazata na nivniot izbor, kako i vo nivnoto pra-
vilno odr`uvawe i pravilno rakuvawe i funkcionirawe podocna vo
pogonot.
Postojat i drugi merki za za{tita na elementite na EES od
{tetnoto dejstvo na kusite vrski. Tie se sostojat glavno vo:
ograni~uvaweto na intenzitetot na struite na kusa vrska,
vo ograni~uvaweto na nivnoto vremetraewe.
Za niv podetalno }e stane zbor vo natamo{niot del od tekstot.

4.1.3. Vidovi na kusi vrski

Elektroenergetskite mre`i i sistemi po pravilo se trifazni i

simetri~ni, poradi {to ovde }e bide analiziran re`imot na kusa
vrska vo trifaznite simetri~ni sistemi.
Vo op{t slu~aj, vo trifaznite elektri~ni mre`i se javuvaat 4
razli~ni vidovi na kusi vrski: trifazni, dvofazni, ednofazni i
dvofazni kusi vrski so zemja. Kusite vrski mo`eme da gi podelime
u{te i na simetri~ni i nesimetri~ni.
Simetri~nite, t.e. trifaznite kusi vrski, se karakteriziraat so
ednakva ja~ina na strujata na kusa vrska vo sekoja od fazite.
Ostanatite vidovi kusi vrski, se nesimetri~ni.
Spored podatocite koi se sre}avaat vo stru~nata literatura,
naj~esti se ednofaznite kusi vrski a najretki se trifaznite. Vo taa
smisla, vo pogled na za~estenosta na raznite vidovi na kusi vrski, ja
imame slednata sostojba:
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 9

ednofazni kusi vrski 65% ,

dvofazni kusi vrski 10% ,
dvofazni kusi vrski so zemja 20% ,
trifazni kusi vrski 5% .

5%
20% Ednofazni 65%
10% 65% Dvofazni 10%
Dvofazni so zemja 20%
Trifazni 5%

Sudej}i spored goleminata na strujata na kusa vrska i spored

posledicite od nea, najte{ki se trifaznite kusi vrski, no, za sre}a,
tie se i najretki.

4.1.4. Oblik na strujata na kusata vrska

Kako reakcija na pojavata na kusata vrska, vo sinhronite genera-

tori se odviva slo`en elektromagneten proces koj{to, nadvore{no
gledano, se manifestira so promena na nivnite vnatre{ni reaktan-
cii vo mnogu {iroki granici. Poradi toa strujata na kusa vrska vo
preodniot period se menuva po prili~no slo`en zakon.
Imeno, strujata na kusa vrska se sostoi od dve komponenti:
naizmeni~na, ip (t) i
ednonaso~na ili aperiodi~na komponenta ia (t) .
Oblikot na strujata na kusa vrska mo`e, pribli`no, da se opi{e
so ravenkata:
i (t ) = 2 I p (t ) cos t ia (t ) . (4.1)

Vo ravenkata (4.1) Ip(t) pretstavuva efektivna vrednost na naiz-

meni~nata komponenta koja se menuva (namaluva) so tekot na vremeto.
Vtoriot ~len vo (4.1) e ednonaso~nata komponenta na strujata na kusa
vrska. Ovaa komponenta so tekot na vremeto se pridu{uva po ekspo-
nencijalen zakon.
Zakonot na promena na efektivnata vrednost na naizmeni~nata
komponenta Ip(t) e daden so relacijata (4.2):

I p (t ) = ( I I ) e t / Td + ( I I ) et / Td + I . (4.2)

Vo relacijata (4.2) so I", I' i I se ozna~eni suptranzientnata,

tranzientnata i trajnata struja na kusa vrska. Za nivnata gole-
mina }e stane zbor ne{to podocna. Td i Td se t.n. suptranzientnata i
tranzientnata vremenska konstanta na pridu{uvawe. Pritoa,
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 10

konstantata Td ima red na golemina 0,02 0,04 s, dodeka konstantata

Td ima golemina 1 2 s, taka {to prviot ~len vo (4.2) se pridu{uva za
mnogu kuso vreme, za koe{to vtoriot ~len prakti~no i ne se menuva.
Ip(t )
I"
suptranzienten
period traen
tranzienten period
period
I'

I
t

T"d T'd

Slika 4.1. Oblik na efektivnata vrednost

na naizmeni~nata komponenta Ip (t)

Vo momentot na nastanuvaweto na kusata vrska (t = 0), efektiv-

nata vrednost Ip(t) e najgolema i iznesuva:
I p (t ) t =0 = I . (4.3)
So tekot na vremeto taa se namaluva, taka {to posle vremeto
t = 3 Td prviot ~len vo (4.2) re~isi napolno se pridu{uva i golemi-
nata Ip(t) prakti~no ja dobiva vrednosta na tranzientnata struja:
I p (t ) t =3Td = I . (4.4)

Vremenskiot period od momentot na nastanuvaweto na kusa vrska

do pridu{uvaweto na prviot ~len vo (4.2) se narekuva suptranzienten
period. Toj obi~no trae 0,1 0,2 s, t.e. trae 5 10 periodi. Vo toj
period efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta Ip(t) opa|a
po eksponencijalen zakon od svojata po~etna vrednost I" do vrednosta
I'. Me|utoa, vo praksata ~estopati, zaradi uprostuvawe, se usvojuva
deka vo suptranzientniot period goleminata Ip(t) e konstanta i
iznesuva:
I p (t ) = I . (4.5)
Po zavr{uvaweto na suptranzientniot period nastapuva tranzi-
entniot period koj trae s dodeka ne se pridu{i vtoriot ~len vo
(4.2), t.e. trae nekolku sekundi. Vo ovoj period strujata isto taka opa|a
spored eksponencijalen zakon, od vrednosta I' do trajnata (ustalenata)
vrednost I , no sega mnogu pobavno otkolku vo suptranzientniot
period. Sli~no kako i vo prethodniot slu~aj, ~esto se usvojuva deka
efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta na strujata na
kusa vrska vo tekot na tranzientniot period e konstantna, ednakva na
tranzientnata struja I' , t.e.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 11

Ip(t) = I' . (4.6)

Posle pridu{uvaweto na vtoriot ~len vo (4.2) nastapuva
trajniot period vo koj {to goleminata Ip(t) ja dostiga svojata trajna
(ustalena) vrednost :
Ip(t) = I , (4.7)
koja obi~no e mnogu pomala od prethodnite dve.
Me|utoa, kusite vrski vo sovremenite EES se isklu~uvaat mnogu
brzo, u{te vo prvite desettini od sekundata, naj~esto na po~etokot na
tranzientniot period, a ponekoga{, kaj visokonaponskite prenosni
sistemi, duri i vo suptranzientniot period, taka {to do ustaluvawe
na strujata na kusa vrska prakti~no i ne doa|a.
Ednonaso~nata komponenta ia(t) e posledica na magnetskata iner-
cija na statorskite namotki na sinhronite generatori i elementite
od mre`ata koi imaat nekakva induktivnost. Nejzinata pojava se
dol`i na postoeweto na zakonot za nepromenlivost (inertnost) na
magnetskiot fluks vo elektri~nite kola koi sodr`at induktiviteti
koj, izrazen matemati~ki, e se opi{uva so relacijata (4.8).
i(0) = i(0+) . (4.8)
Kako {to e poznato, ovoj zakon go ima slednoto zna~ewe: strujata
{to te~e niz kolo {to sodr`i induktivni elementi ne mo`e momen-
talno da ja promeni svojata vrednost.
Dokolku strujata vo re`imot koj prethodel na kusata vrska
bila ednakva na nula, toga{ soglasno so (4.1) i (4.8) po~etnata vred-
nost na ednonaso~nata komponenta }e bide ia(0) = 2 I".
Ednonaso~nata komponenta se menuva so tekot na vremeto po
sledniot zakon:
ia (t ) = ia (0) e t / Ta . (4.9)

Slika 4.2. Naizmeni~na komponenta na strujata na kusa vrska

Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 12

Slika 4.3. Ednonaso~na komponenta na strujata na kusa vrska

Slika 4.4. Oscilogram na strujata na kusa vrska

Goleminata Ta vo (4.9) pretstavuva vremenska konstanta na kolo-

to niz koe te~e strujata na kusata vrska, t.e.
Ta = Lvk / Rvk . (4.10)
Taa pretstavuva odnos na vkupnata induktivnost Lvk i vkupnata aktiv-
na otpornost Rvk na spomenatoto kolo i vo najgolema mera zavisi od
strukturata na mre`ata i od mestoto kade {to nastanala kusata vrska.
Konstantata Ta e prili~no mala, ne{to pogolema od suptranzientnata
konstanta Td . Toa zna~i deka ednonaso~nata komponenta ia(t) se pridu-
{uva dosta brzo i prakti~no sosema }e is~ezne na po~etokot od
tranzientniot period, a ~estopati taa e pridu{ena ve}e vo tekot na
suptranzientniot period.
Maksimalnata momentalna vrednost na strujata na kusa vrska,
t.e. udarnata struja iu (sl.4.4) pribli`no iznesuva:
iu = 2 I (1 + e 0,01/ Ta ) = 2 ku I . (4.11)
Vo vrska so ovaa struja, se voveduva goleminata udaren koefi-
cient ku:
ku 1 + e 0,01/ Ta . (4.12)
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 13

Slika 4.5. Zavisnost na udarniot koeficient ku

od odnosot R/X na strujnoto kolo na kusata vrska

Od relacijata (4.12) gledame deka ovoj koeficient zavisi od vre-

menskata konstanta Ta , t.e. od odnosot X/R na ekvivalentnata
reaktancija X i vleznata aktivna otpornost R na mre`ata, posmatrani
od mestoto na nastanuvawe na kusata vrska. Zna~i, toj zavisi od
strukturata na mre`ata i od mestoto na nastanuvawe na kusata vrska.
Negovata vrednost se dvi`i vo granicite od 1 do 2, pri {to za kusi
vrski nastanati vo neposredna blizina na izvorite (sinhronite
generatori) toj obi~no ima vrednost pome|u 1,6 i 2, dodeka za kusi
vrski nastanati podlaboko vo mre`ata toj ima vrednost vo intervalot
od 1,2 do 1,6. Na slikata 4.5 e grafi~ki prika`ana zavisnosta ku =
f(R/X).

4.1.5. Dozvoleni uprostuvawa pri analizite na re`imot na k.v.

Kusata vrska vo EES pretstavuva slo`en elektromagneten

preoden proces, koj svojata slo`enost ja dol`i prvenstveno na slo`e-
nata struktura na sinhronite generatori. So cel da se izbegnat slo-
`enite presmetki na re`imot na kusa vrska i da se skrati vremeto
potrebno za presmetuvawe, obi~no se pravat opredeleni pretpostavki
i uprostuvawa pri presmetuvaweto.
Kako prvo, procesot {to nastanuva vo sistem so pove}e sinhroni
generatori pri pojava na kusa vrska se poistovetuva so procesot {to
nastanuva koga vo sistemot postoi samo eden sinhron generator.
Imeno, poradi razli~nite vremenski konstanti na namotkite na
sinhronite generatori vo EES, ve}e vo sistem so dva ili pove}e
izvori se gubi smislata za podelba na preodniot proces na pove}e
vremenski periodi, pa zatoa se pretpostavuva deka site generatori
imaat isti vremenski konstanti, t.e. site istovremeno izleguvaat od
suptranzientniot i vleguvaat vo tranzientniot period, odnosno site
istovremeno go napu{taat tranzientniot i vleguvaat vo trajniot
period. Isto taka, zaradi uprostuvawe, za vreme na re`imot na kusa
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 14

vrska se zanemaruva dejstvoto na naponskiot regulator i regulatorot

na mo}nost kaj sekoj od generatorite, iako tie vo preodniot proces
dejstvuvaat i vlijaat vrz negoviot tek.
Ponatamu, kako vtoro uprostuvawe, se zanemaruvaat site popre~-
ni granki vo sistemot (mre`ata) vo koj nastanala kusata vrska. So
ovaa aproksimacija vsu{nost se zanemaruvaat kapacitivnite strui na
nadzemnite vodovi i kablite koi postojat i vo re`imot na kusa vrska,
kako i struite na magnetizirawe kaj energetskite transformatori.
So nea ne se gubi osobeno na to~nost, bidej}i struite niz popre~nite
granki se vo razgleduvaniot re`im nekolku stotini pati pomali od
struite niz rednite granki i kako takvi se sosema bezna~ajni. Od
druga strana, so ovaa aproksimacija se postiga zna~itelno upros-
tuvawe i olesnuvawe na re{avaweto na mre`ata, bidej}i sega taa ima
samo nadol`ni (redni) granki i mnogu polesno se re{ava.
Kako treto uprostuvawe, koe e mo`ebi i najzna~ajno, se
zanemaruvaat aktivnite otpornosti na site elementi vo mre`ite so
visok napon (Un > 110 kV). Ovaa aproksimacija e opravdana od nekolku
pri~ini. Kaj vodovite so visok napon odnosot X/R se dvi`i vo
granicite od 3 do 10; istiot odnos kaj transformatorite se dvi`i od
10 do 20 pa i pove}e, dodeka kaj generatorite toj e zna~itelno pogolem
i dostiga vrednost i do 100. Se poka`uva deka gre{kata napravena so
zanemaruvaweto na aktivnite otpornosti na elementite e pomala od
15% koga odnosot X/R na mre`ata e pogolem od 3 , {to e redovno
ispolneto kaj mre`ite za sreden i visok napon. Mre`ite 110 kV i
pove}e redovno imaat odnos X/R pogolem od 3, {to zna~i deka kaj niv
gre{kite poradi zanemaruvaweto na otpornosta R se pomali i od 5%.
Kaj niskonaponskite, a donekade i kaj srednonaponskite mre`i
gornite odnosi ne va`at i vlijanieto na aktivnite otpornosti ne
smee da se zanemaruva. Duri mo`e da se slu~i aktivnite otpornosti da
dominiraat vo odnos na reaktanciite na elementite od mre`ata i tie
prvenstveno da ja determiniraat goleminata na struite na kusa vrska.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 15

4.2. SIMETRI^NI KOMPONENTI

4.2.1. Simetri~ni trifazni sistemi

Prakti~no site prenosni mre`i se trifazni i uramnote`eni i

rabotat vo simetri~en stacionaren re`im. Toa zna~i deka site
elementi na mre`ata se simetri~ni, a naponite i struite na bilo koe
mesto vo mre`ata se prostoperiodi~ni veli~ini so isti amplitudi i
ednakvi fazni pomestuvawa za po 120 elektri~ni stepeni. Zatoa vo
normalni uslovi na rabota e dovolno da se presmetaat prilikite vo
samo edna od fazite, a prilikite vo ostanatite dve fazi se
opredeluvaat ednostavno, vodej}i smetka samo za vremenskoto
pomestuvawe. Pri presmetuvaweto na prilikite vo samo edna od
fazite se slu`ime so ednofaznata zamenska {ema, a rezultatite od
presmetuvawata se odnesuvaat i na ostanatite dve fazi.
Ednofaznata zamenska {ema dava polna pretstava za trifazniot
simetri~en sistem, koj{to, kako {to be{e ka`ano, se karakterizira
so napolna simetrija. Dokolku simetri~niot trifazen sistem e so
direkten redosled na fazite, toga{ naponite i struite vo fazata "B"
}e docnat zad onie vo fazata "A", dodeka naponite i struite vo fazata
"C" }e docnat zad onie vo fazata "B" za po 120o. Na slikata 4.6 se
prika`ani fazorite na struite na eden trifazen simetri~en sistem
so direkten redosled na fazite.

Slika 4.6. Trifazen simetri~nen sistem na strui

so direkten redosled na fazite

Za vakviot sistem va`at slednite ravenki:

i A (t ) = 2 I cos( t + )
i B (t ) = 2 I cos( t + 2 / 3) (4.13)
iC (t ) = 2 I cos( t + + 2 / 3)
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 16

Za kompleksnite pretstavnici na faznite strui od (4.13) va`i

sistemot ravenki (4.14):
I A = I [cos + j sin ]
I B = I [cos( 2 / 3) + j sin( 2 / 3)] (4.14)
I C = I [cos( + 2 / 3) + j sin( + 2 / 3)]
ili:
I A = I e j = I
I B = I e j ( 2 / 3) = I 2 / 3 (4.15)
I C = I e j ( + 2 / 3) = I + 2 / 3
kade {to kompleksnite pretstavnici na faznite strui se pretstaveni
vo eksponencijalen oblik.
Ako se vovede kompleksniot operator a = ej2/3 , sistemot ravenki
(4.15) ja dobiva slednata forma:
I A = I e j = I
I B = I e j ( 2 / 3) = a 2 I e j (4.16)
I C = I e j ( + 2 / 3) = a I e j
odnosno:
IA =IA
I B = a2 I A (4.17)
IC = aI A
Operatorot a gi ima slednite osobini:
Na sekoj kompleksen broj, pomno`en so a , mu se zgolemuva argu-
mentot za 2/3. Na sekoj kompleksen broj pomno`en so a2 mu se nama-
luva argumentot za 2/3. Na sekoj kompleksen broj pomno`en so a3 ,
argumentot mu ostanuva neizmenet. Zna~i, mno`ewe so operatorot a
pretstavuva operacija so koja{to vektorot na kompleksniot broj vo
kompleksnata ramnina se rotira za 120O vo pozitivna matemati~ka
nasoka, dodeka mno`eweto so a2 }e pretstavuva obratna matemati~ka
operacija.
Od definicijata na operatorot a sleduvaat slednite odnosi:
1+ a + a2 = 0
a = a 4 = a 7 = a10 = ... = a 3n 2 = (1 + j 3 ) / 2
a 2 = a 5 = a 8 = a11 = ... = a 3n 1 = (1 j 3 ) / 2 (4.18)
a 3 = a 6 = a 9 = a12 = ... = a 3n = 1
n = 1,2,3,...
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 17

So ogled na prvata ravenka od (4.18) se dobiva:

I A + IB + IC = 0 (4.19)
Ravenkata (4.19) e odlika na simetri~nite trifazni sistemi.

4.2.2. Nesimetri~ni trifazni sistemi

Kako {to ponapred be{e re~eno, simetri~niot trifazen sistem

e sostaven od napolno simetri~ni elementi. Re`imot vo eden takov
sistem }e bide simetri~en ako site potro{uva~i vo sistemot isto
taka se simetri~ni.
Re~isi site postojni EES se trifazni i simetri~ni. Me|utoa,
poradi postoeweto na nekoi specifi~ni potro{uva~i koi nesimet-
ri~no gi optovaruvaat poedinite fazi od mre`ata (ednofazni uredi
za zavaruvawe, ednofazni la~ni pe~ki vo metalurgijata i sli~no), vo
simetri~nata mre`a doa|a do nesimetri~en re`im na rabota. Poja-
vata na nesimetri~ni kusi vrski (ednofazna, dvofazna i dvofazna
kusa vrska so zemja) isto taka vnesuva nesimetrija vo sistemot. Na toj
na~in, i pokraj toa {to mre`ata e napolno simetri~na, prisustvoto
na makar eden nesimetri~en potro{uva~ doveduva do nesimetri~en
re`im na rabota.
Sostojbata vo eden nesimetri~en re`im e sosema poinakva od
sostojbata vo simetri~nite sistemi. Amplitudite na struite i
naponite vo oddelnite fazi na elementite od sistemot ne se ve}e
ednakvi, a faznite pomestuvawa isto taka ne se ednakvi. Poradi toa
odnosite {to va`ea za simetri~nite re`imi, ovde ve}e ne va`at. Ne
va`i i na~inot na presmetuvawe na prilikite vo sistemot so pomo{
na ednofaznata zamenska {ema. Poradi toa za analiza na eden
nesimetri~en re`im e potreben nekoj poseben metod.
Eden od metodite za analiza na nesimetri~nite re`imi na
rabota vo simetri~nite trifazni sistemi (a tuka spa|a i re`imot na
kusa vrska) e metodot na simetri~ni komponenti. Toj se sostoi vo
slednoto. Trite fazni naponi ili strui na bilo koj element vo edna
neuramnote`ena mre`a obrazuvaat trifazen nesimetri~en sistem na
naponi odnosno strui, bidej}i, kako {to rekovme, tie }e bidat
nesimetri~ni kako vo pogled na svoite amplitudi taka i vo pogled na
faznite pomestuvawa. Kako {to }e vidime podocna, sekoj nesimet-
ri~en trifazen sistem na naponi ili strui mo`e da se razlo`i vo tri
trifazni simetri~ni sistemi od koi edniot ima direkten, drugiot
inverzen i tretiot nulti (unifazen) redosled na fazite.
Zna~i, toj mo`e da se pretstavi kako zbir (superpozicija) od tri
simetri~ni trifazni sistemi (sistemi na simetri~nite komponenti),
koi poradi linearniot karakter na mre`ata mo`at da se tretiraat i
re{avaat oddelno. Na toj na~in re{avaweto na edna trifazna
neuramnote`ena mre`a so primena na metodot na simetri~ni
komponenti mo`e da se svede na re{avawe na tri zasebni simetri~ni
i uramnote`eni mre`i, koi mo`at da se re{at, na primer, so pomo{
na ednofaznite zamenski {emi.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 18

Na slikite 4.7. i 4.8 se prika`ani trifazni simetri~ni sistemi

na strui so inverzen i nulti redosled na fazite.

I0A = I0B = I0C

Slika 4.7. Trifazen simetri~en Slika 4.8. Trifazen simetri~en

sistem na strui so inverzen sistem na strui so nulti
redosled (unifazen) redosled

Za trifaznite sistemi prika`ani na slikite 4.6, 4.7 i 4.8 va`at

slednite sistemi ravenki, respektivno:
I dA = I d I iA = I i I 0A = I 0
I dB = a 2 I d I iB = a I i I 0B = I 0 (4.20)
I dC = a I d I iC = a 2 I i I 0C = I 0
Da formirame sega trifazen sistem na strui IA , IB i IC , defini-
ran na sledniot na~in:
I A = I dA + I iA + I 0 A ;
I B = I dB + I iB + I 0 B ; (4.21)
I C = I dC + I iC + I 0C ,
So ogled na gornite odnosi (4.20) dobivame:
I A = Id + Ii + I0;
I B = a2 I d + a I i + I 0 ; (4.22)

I C = a I d + a2 I i + I 0
Lesno se poka`uva deka trifazniot sistem na strui IA, IB i IC,
definiran so (4.22), vo op{t slu~aj pretstavuva nesimetri~en sistem
na strui.
Vrz osnova na poslednata konstatacija mo`eme da zaklu~ime deka
sekoj nesimetri~en trifazen sistem na naponi ili strui e kompo-
zicija (zbir) na tri simetri~ni trifazni sistemi od koi edniot e so
direkten redosled, drugiot so inverzen redosled i tretiot so nulti
redosled na fazite. Ili, poinaku ka`ano, sekoj nesimetri~en
trifazen sistem se sostoi od direkten, inverzen i nulti sistem.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 19

Direktniot sistem go so~inuva trojkata (Id , a2Id , aId) , inverzniot

trojkata (Ii , aIi , a2 Ii) i nultiot trojkata (I0 , I0 , I0).
Goleminite Id , Ii i I0 se narekuvaat simetri~ni komponenti na
nesimetri~niot trifazen sistem (IA , IB i IC).
So re{avawe na sistemot ravenki (4.22) se dobiva vrskata pome|u
simetri~nite komponenti i faznite veli~ini:
1
I d = (I A + a I B + a2 I C )
3
1
I i = (I A + a 2 I B + a I C ) (4.23)
3
1
I 0 = (I A + I B + I C )
3
Obratnite relacii so pomo{ na koi faznite strui se izrazuvaat
preku simetri~nite komponenti }e bidat:
I A = Id + Ii + I0
I B = a2 I d + a I i + I 0 (4.24)
I C = a I d + a2 I i + I 0
Napi{ani vo matri~na forma, ravenkite (4.23) i (4.24) go dobivaat
oblikot:
I f = F Is (4.25)

I s = F 1 I f (4.26)
kade {to se:
I f matrica kolona na faznite strui;

I s matrica kolona na simetri~nite komponenti;

F kvadratna matrica na transformacija;
F 1 inverzna matrica od matricata F ,
t.e.

I 1 1 1 1 a a 2
I
A
d
1 1
2
I f = I ; Is = I i ; F = a a 1 ; F = 1 a a
2
(4.27)
B 3
I I 0 a
2
1 1 1 1
C
a

Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 20

Primer 4.1. Daden e nesimet-

ri~en trifazen sistem na napo-
ni (sl. 4.1):
U A = 11290o kV ;

U B = 1210o kV ;

U C = 100220o kV .
Grafi~ki i analiti~ki da se
opredelat simetri~nite kom-
ponenti na nesimetri~niot Slika P.4.1.1. Nesimetri~en sistem
sistem. na naponi od primerot 4.1

Re{enie:

Koristej}i gi relaciite (4.23) i vodej}i pritoa smetka za

osobinite na operatorot a, mo`eme po grafi~ki pat da gi dobieme
simetri~nite komponenti U d , U i , U 0 na zadadeniot nesimetri~en
sistem na naponi. Na~inot na grafi~koto presmetuvawe na kompo-
nentite U d , U i , U 0 e prika`an na sl. P.4.1.2.

a U B

20
UB
40
30
2
a U C a2 U B UA
UC
3U d UA
10
80

3U i 3U 0
a U C

UA

Slika P.4.1.2. Grafi~ko presmetuvawe na simetri~nite komponenti

na naponite od primerot 4.1
Simetri~nite komponenti U d , U i , U 0 na dadeniot sistem
naponi mo`eme da gi opredelime i po analiti~ki pat, so primena na
ravenkata (4.23). Re{enieto vo konkretniot slu~aj }e bide:
U d = (25,95 + j105, 09) kV = 108, 25104 ;
U i = (11,16 j 9, 0) kV = 14,33 39 ;
U 0 = (14,80 + j15,90) kV = 21, 7247 .
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 21

4.3. PARAMETRI NA ELEMENTITE

NA ELEKTRI^NITE MRE@I

4.3.1. Reaktancii na sinhronite generatori

Vo prethodnoto poglavje se zboruva{e za oblikot na strujata na

kusa vrska. Be{e zaklu~eno deka re`imot na kusa vrska pretstavuva
slo`en preoden proces koj{to, nadvore{no gledano, se manifestira
kako da se menuva vnatre{nata reaktancija na generatorot i pritoa
procesot mo`e da se podeli vo tri karakteristi~ni periodi: sup-
tranzienten, tranzienten i traen. Vo prvite desetina periodi, t.e. vo
suptranzientniot period, efektivnata vrednost na naizmeni~nata
komponenta na strujata na kusa vrska e najgolema i po~nuvaj}i od
svojata suptranzientna vrednost I", postepeno se namaluva, taka {to
po istekot na suptranzientniot period taa ja dobiva svojata tranzien-
tna vrednost I'. Vo tranzientniot period strujata na kusa vrska i
ponatamu se namaluva, no so zna~itelno pomala brzina, i postepeno od
vrednosta I' taa se namaluva kon svojata stacionarna (ustalena) vred-
nost I, koja }e ja postigne po zavr{uvaweto na tranzientniot period.
Me|utoa, nas naj~esto ne n interesira to~niot vremenski tek na
strujata na kusa vrska, tuku ni e dovolno da gi znaeme trite
karakteristi~ni vrednosti na naizmeni~nata komponenta na strujata
na kusa vrska I" , I' i I. Zatoa, uprosteno gledano, mo`eme da smetame
deka reaktancijata na generatorot ne se menuva kontinuirano, tuku
skokovito, i deka vo tekot na suptranzientniot period vnatre{nata
reaktancija na generatorot e ednakva na suptranzientnata reaktan-
cija X d , i strujata na kusa vrska ja ima svojata suptranzientna vred-
nost I = U f / X d , potoa vo tranzientniot period reaktancijata na
generatorot ima vrednost X d , a strujata ja ima svojata tranzientna
vrednost I " = U f / X d , i kone~no, vo trajniot (ustaleniot) period,
reaktancijata na generatorot iznesuva Xd a strujata na kusa vrska ja
dobiva svojata ustalena vrednost I " = U f / X d . So Uf e pritoa ozna~en
fazniot napon na klemite na generatorot {to postoel neposredno
pred nastanuvaweto na kusata vrska.
Suptranzientata X d , tranzientnata X d i direktnata (sinhro-
nata) reaktancija Xd na generatorot zavisat od reaktanciite na
poedinite negovi namotki. Tie mo`at da se presmetaat, no naj~esto se
dobivaat po eksperimentalen pat. Vo posledniov slu~aj sinhroniot
generator, koj{to prethodno bil neoptovaren i imal fazen napon Uf =
U/ 3 , kuso se spojuva (trifazna kusa vrska na klemite na generatorot)
i od snimeniot oscilogram na strujata na kusata vrska se ot~ituvaat
vrednostite na struite I", I' i I, a potoa, znaej}i go naponot Uf , se
presmetuvaat vrednostite na reaktanciite X d , X d i Xd za trite
karakteristi~ni periodi na generatorot.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 22

Vo soglasnost so uprosteniot model na preodniot proces mo`eme

da smetame deka vo suptranzientniot period reaktancijata na
generatorot e ednakva na suptranzientnata X d . Po zavr{uvaweto na
suptranzientniot period, t.e. vo tekot na tranzientniot period,
negovata reaktancija e pribli`no ednakva na tranzientnata X d , a vo
trajniot period generatorot ima reaktancija ednakva na sinhronata
Xd . Od ovde proizleguva deka ekvivalentnata zamenska {ema na
generatorot vo direktniot sistem }e zavisi od momentot na posmat-
rawe na kusata vrska, bidej}i reaktancijata na generatorot za
direkten sistem se menuva so tekot na vremeto, kako {to e toa
prika`ano na slikata 4.9.
Vnatre{nite elektromotorni sili E", E' i E {to figuriraat vo
{emite za direkten sistem zavisat od naponot na generatorot
U = 3 U f vo re`imot koj{to prethodel na kusata vrska, no isto
taka zavisat i od stepenot na optovarenost na generatorot vo istiot
toj re`im. Vo slu~ajot koga pred nastanuvaweto na kusata vrska
generatorot rabotel vo re`imot na prazen od, spomenatite elektro-
motorni sili }e bidat ednakvi na fazniot napon U f = U / 3 , t.e:
E" = E' = E = Uf = U/ 3 . (4.28)

Slika 4.9. Ekvivalenti {emi na generator za direkten,

inverzen i nulti sistem

Dokolku generatorot bil prethodno optovaren, e.m. sili E", E' i

E }e bidat pogolemi od naponot Uf i toa }e zavisi od stepenot na
negovata optovarenost.
Bidej}i pojavata na kusa vrska ima slu~aen karakter i ne zavisi
od stepenot na optovarenost na sistemot, optovarenosta na poedinite
generatori vo re`imot koj prethodel na kusata vrska ne mo`e
voop{to da se predvidi. Poradi toa analizite na kusite vrski vo
slo`enite sistemi naj~esto se sproveduvaat pod pretpostavkata deka
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 23

sistemot pred nastanuvaweto na kusata vrska rabotel vo re`im na

prazen od, pri {to naponite na site generatori vo sistemot imale
ista vrednost, ednakva na svojata nominalna vrednost. Pod ovaa
pretpostavka elektromotornite sili vo {emite za direkten sistem }e
se presmetuvaat soglasno relaciite (4.28).
Vlijanieto na predoptovaruvaweto vo sistemot mo`e pribli`no
da se zeme vo predvid dopolnitelno, otkako }e se presmetaat struite
na kusa vrska pod pretpostavkata (4.28), na toj na~in {to taka
dobienite vrednosti na struite }e se korigiraat (pomno`at) so nekoi
korekcioni faktori, pogolemi od edinica ~ii{to vrednosti }e
zavisat od stepenot na optovarenosta na sistemot. Analizite na ovoj
problem poka`uvaat deka korekcioniot faktor za dopolnitelnoto
uva`uvawe na optovaruvaweto vo sistemot e razli~en za razli~nite
periodi na kusata vrska i se dvi`i vo slednite granici:
od 1,0 do 1,1 za suptranzientniot period;
od 1,0 do 1,2 za tranzientniot period;
od 1,0 do 2,3 za trajniot period.
Pritoa prvata vrednost se odnesuva na slu~ajot koga pred
nastanuvaweto na kusata vrska sistemot ne bil voop{to optovaren,
dodeka vtorata vrednost se odnesuva na slu~ajot koga sistemot bil
nominalno optovaren.
Seto {to dosega be{e ka`ano se odnesuva na zamenskata {ema na
generatorot za direkten sistem. Pojavata na nesimetri~nite kusi
vrski uslovuva postoewe i na inverzniot i nultiot sistem na strui.
Postoeweto na inverzniot sistem na strui vo statorskite namotki na
generatorot uslovuva pojava na vrtlivo magnetsko pole vo ma{inata
koe{to se vrti so sinhrona brzina, no vo obratna nasoka od vrteweto
na rotorot na generatorot. Bidej}i vozbudata na generatorot go
sozdava samo sistemot na vnatre{nite e.m. sili koj ima direkten
redosled i ne pridonesuva vo sozdavaweto na inverznite i nultite
strui, inverznoto pole e isklu~ivo posledica na postoeweto na
inverzni strui vo sistemot, t.e. nesimetri~nite kusi vrski sekoga{
predizvikuvaat pojava na inverzno pole vo sinhronite ma{ini. Zatoa
ekvivalentnata {ema na generatorot za inverzen sistem e pasivna, bez
vnatre{na e.m. sila, kako {to e toa prika`ano na slikata 4.1. Istata
logika va`i i za zamenskata {ema na generatorot za nultiot sistem.
Inverznata reaktancija na generatorot Xi ima vrednost koja e
mnogu bliska do goleminata na suptranzientnata reaktancija X d . Po
pravilo, inverznata reaktancija e ne{to pogolema od suptranzi-
entnata, me|utoa, dokolku ne raspolagame so nejzinata to~na vrednost,
bez da napravime golema gre{ka, mo`eme da usvoime deka e Xi X d .
[to se odnesuva do nultata reaktancija na generatorot, taa ima
kone~na vrednost samo vo slu~ajot koga yvezdi{teto na statorskite
namotki od generatorot e zazemjeno direktno ili preku nekoja
impedancija Z. Kako {to e poznato, faznite namotki na sinhronite
generatori se vrzuvaat sekoga{ vo yvezda, pa spored toa, zavisno od
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 24

na~inot na zazemjuvawe na yvezdi{teto, }e nastane eden od trite

slu~ai prika`ani na slikata 4.10.

Slika 4.10. Ekvivalenta {ema na sinhron generator za nulti sistem

Inaku, nultata reaktancija na generatorot X0 e pribli`no

ednakva na reaktancijata na rasturawe X na statorskite namotki i
sekoga{ e pomala od suptranzientnata reaktancija X d .
Reaktanciite na sinhronite generatori naj~esto se davaat vo
relativni edinici (pu) ili pak vo procenti (%) od nominalnata
impedancija na generatorot Zn , definirana kako:
U nf U n2
Zn = = . (4.29)
U nf Sn

Vo tabelata 4.1 se prika`ani prose~nite vrednosti na poedinite

reaktancii kaj sinhronite ma{ini, izrazeni vo % od nivnite
nominalni impedancii. Taa gi opfa}a ne samo sinhronite generatori
tuku i ostanatite sinhroni ma{ini (sinhroni motori i sinhroni
kompenzatori), koi vo re`imot na kusa vrska se odnesuvaat napolno
isto kako i generatorite.

Tabela 4.1. Prose~ni vrednosti na reaktanciite (%)

kaj sinhronite ma{ini

Vid na sinhroni ma{ini X d X d Xd Xi X0

Turbogeneratori 9 - 15 13 - 22 160 - 200 9 - 15 3-9

Hidrogeneratori 15 - 30 20 - 45 60 - 140 15 - 30 3 - 15
so pridu{na namotka
Hidrogeneratori 25 - 45 25 - 45 50 - 140 30 - 65 3 - 15
bez pridu{na namotka
Sinhroni kompenzatori 18 - 38 30 - 60 150 - 220 17 - 37 3 - 15
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 25

4.3.2. Parametri na energetskite transformatori

4.3.2.1 Dvonamotni transformatori

Slika 4.11. Zamenska {ema na dvonamoten

transformator za direkten i inverzen sistem

Transformatorot, za razlika od sinhronite ma{ini, pretsta-

vuva stati~ka ma{ina, poradi {to impedanciite za direkten i inver-
zen redosled }e bidat me|usebno ednakvi. Toa }e bide naedno odlika i
na site preostanati elementi na EES koi se isto taka stati~ki uredi.
Spored toa, vo {emite za direkten i inverzen sistem trans-
formatorot }e se pretstavuva so edna ista zamenska {ema (sl. 4.11).
Direktnata i inverznata reaktancija na transformatorot se
ednakvi na negovata reaktancija na kusa vrska Xk , koja, kako {to e
poznato, se presmetuva preku poznatiot napon na kusa vrska so pomo{
na relacijata (4.30) :
uk % U n2
Xd = Xi = Xk = . (4.30)
100 S n
Nultata reaktancija na transformatorot pak, me|u drugoto, }e
zavisi od spregata na soedinuvawe na negovite namotki, a kaj
transformatorite so namotki vrzani vo yvezda taa }e zavisi i od
na~inot na zazemjuvawe na yvezdi{teto/yvezdi{tata.
Na slikata 4.12 se prika`ani ekvivalentnite {emi na
dvonamoten transformator za nulti sistem, pri razli~ni {emi na
vrzuvawe na namotkite.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 26

Slika 4.12. Zamenski {emi na dvonamoten transformator

za nulti sistem1

_________________________________________

1 *) Vo {emite na vrzuvawe YZY nultata reaktancija na transformatorot X0 zavisi

od izvedbata na transformatorot. Za transformatori so 4 ili 5 magnetni jadra,
reaktancijata X0 e 100 - 1000 pati pogolema od reaktancijata na kusa vrska Xk i
naj~esto se tretira kako da e beskone~no golema. Kaj transformatorite so 3
magnetni jadra nultata reaktancija e 10 - 15 pati pogolema od reaktancijata Xk .
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 27

4.3.2.2. Trinamotni transformatori

Slika 4.13. Zamenska {ema na trinamoten transformator

za direkten i inverzen sistem

Trinamotnite transformatori, sli~no kako i dvonamotnite, }e

imaat ista zamenska {ema za direktniot i inverzniot sistem.
Nejzinite parametri ne zavisat od {emata na vrzuvawe na namotkite
od transformatorot (slika 4.13). Parametrite na zamenskata {ema na
transformatorot za nulti sistem i ovde }e zavisat od {emata na
vrzuvawe i od na~inot na zazemjuvawe na nultite to~ki (yvezdi{tata)
na poedinite negovi namotki. Vo princip, ona {to va`e{e za dvo-
namotnite transformatori, }e va`i i ovde za sekoj par namotki.
Na slikata 4.14 se prika`ani zamenskite {emi za nultiot sistem
na trinamotni transformatori so razni {emi na vrzuvawe na nivnite
namotki.

2
1 2 3 1


3

*) 2
1 2 3 1 X0

3
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 28

X2 2
1 2 3 1 X1

3

X2 2
1 2 3 1 X1

X3 3

X2 +3Z22
1 2 3 1 X1 +3Z1

X3 +3Z33

Z1 Z2 Z3

2
1 2 3 1


3

X2 2
1 2 3 1 X1 +3Z1

X3 3

Z1

2
1 2 3 1


3

Slika 4.14. Zamenski {emi za nulti sistem na

trinamoten transformator so razli~ni {emi na vrzuvawe
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 29

2
1 2 3 1 X1

X3 3

X2 2
1 2 3 1 X1

X3 3

X2 + 3Z2 2
1 2 3 1 X1 + 3Z1

X3 3

Z1 Z2

Slika 4.14 (prodol`enie) Zamenski {emi za nulti sistem

na trinamoten transformator so razli~ni {emi na vrzuvawe

4.3.3. Reaktancii na nadzemnite vodovi i kablite

Direktnata i inverznata reaktancija kaj nadzemnite vodovi i

kablite e ednakva na nivnata pogonska reaktancija. Nea mo`eme da ja
presmetame dokolku ja znaeme pogonskata podol`na reaktancija na
vodot x i negovata dol`ina l, t.e.
Xd = Xi = X = xl . (4.31)
Podol`nata pogonska reaktancija x zavisi od geometriskiot
raspored na faznite sprovodnici i me|usebnite oddale~enosti, a
donekade i od nivniot presek. Dokolku ni se poznati dispozicijata na
faznite sprovodnici na glavata na stolbot kaj nadzemnite vodovi i
presekot na faznite sprovodnici, toga{ podol`nata reaktancija x }e
mo`eme da ja presmetame so poznatata relacija:
x = 0,1445 log (Dm /r) + 0,0157 (/km) , (4.32)
vo koja Dm pretstavuva sredno-geometrisko rastojanie na faznite
sprovodnici, dodeka r e nadvore{niot radius (polupre~nik) na
sprovodnicite.
Goleminata na podol`nata pogonska reaktancija kaj nadzemnite
vodovi obi~no se dvi`i vo granicite od 0,35 /km (za srednonapons-
kite vodovi so nominalen napon 35 kV i pomalku) do 0,4 /km za vodo-
vite so nominalen napon nad 35 kV (sl. 4.15). Pogonskite podol`ni
reaktancii kaj kablite se, poradi malite me|usebni rastojanija
pome|u sprovodnicite, zna~itelno pomali i se dvi`at naj~esto vo
granicite 0,08 0,12 /km (slika 4.16).
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 30

Slika 4.15. Direktni i inverzni reaktancii kaj nadzemnite vodovi

Slika 4.16. Direktni i inverzni reaktancii kaj energetskite kabli

a) so 3 zasebni pla{tovi; b) ekranirani H-kabli; v) pojasni kabli

Nultata reaktancija na nadzemnite vodovi Xo e sekoga{ pogolema

od direktnata za nekolku pati. Odnosot Xo/Xd kaj niv vo najgolema mera
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 31

zavisi od specifi~nata otpornost na tloto nad koe minuva daleku-

vodot, kako i od prisustvoto i tipot na upotrebenite za{titni
(zemjovodni) ja`iwa, a pomalku zavisi od presekot na faznite
sprovodnici. Kaj vodovite bez za{titno ja`e podol`nata nulta reak-
tancija na vodot x0 e za 3,5 do 4 pati pogolema od soodvetnata pogonska
podol`na reaktancija, zavisno od goleminata na specifi~nata otpor-
nost na tloto i zavisno od presekot na sprovodnicite. Nejzinata
vrednost pribli`no mo`eme da ja opredelime koristej}i go dija-
gramot prika`an na slikata 4.17.
Koga nadzemniot vod ima edno ili dve za{titni ja`iwa, toga{
nultata podol`na reaktancija se namaluva. Pribli`no mo`e da se
zeme deka nultata reaktancija na nadzemnite vodovi iznesuva:
za edine~en vod bez za{titno ja`e x0 3,5x
za edine~en vod so ~eli~no za{titno ja`e x0 3,0x
za edine~en vod so za{t. ja`e Al/^ ili alumoveld (AW) x0 2,0x
za dvosistemski vod bez za{titno ja`e x0 5,5x
za dvosistemski vod so ~eli~no za{titno ja`e x0 4,7x
za dvosistemski vod so z. ja`e Al/^ ili alumoveld (AW) x0 3,0x

Slika 4.17. Nulti reaktancii kaj nadzemnite vodovi

Nultata pogonska reaktancija na energetskite kabli zavisi ne

samo od zaemniot raspored na `ilite vo samiot kabel, tuku taa zavisi
vo golema mera i od sprovodnosta na povratniot pat na strujata niz
zemjata i od prisustvoto na razni metalni delovi vo zemjata dol`
trasata na kabelot, no zavisi i od samata negova konstrukcija, t.e. od
prisustvoto na metalen pla{t vo nea. Pritoa kablite so metalen
pla{t imaat sekoga{ pomala nulta reaktancija vo odnos na kablite
koi nemaat metalen pla{t. Spored toa, taa }e zavisi od mnogu
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 32

faktori kako {to se: specifi~nata otpornost na tloto dol` trasata

na kabelot ; prisustvoto na razni metalni konstrukcii vo blizina na
trasata ; prisustvoto na drugi kabli, polo`eni paralelno so
posmatraniot kabel ; i drugo. Zna~i nultata reaktancija na eden ist
tip kabel ne e konstantna i taa mo`e da varira vo {iroki granici,
zavisno od na~inot i uslovite na negovoto polagawe. Zatoa nultata
reaktancija kaj energetskite kabli te{ko se presmetuva i taa naj~e-
sto se dobiva po eksperimentalen pat, so merewe. Dokolku ne postojat
mo`nosti za nejzinoto merewe, mo`e orientaciono da se usvoi:
x0 (3,5 - 4,5)x .

4.3.4. Reaktancii na potro{uva~ite

Vo soglasnost so napred vovedenite uprostuvawa (to~ka 4.1.5),

site pasivni potro{uva~i se isfrlaat od ekvivalentnite {emi na
mre`ata i nivnoto postoewe se uva`uva dopolnitelno, po
presmetuvaweto na struite na kusa vrska na neoptovarenata mre`a,
preku zgolemuvawe na taka dobienite vrednosti na struite za
opredelen iznos. Edinstveno sinhronite motori i sinhronite
kompenzatori (dokolku postojat), koi spa|aat vo grupata na
takanare~enite "aktivni potro{uva~i", u~estvuvaat vo sozdavaweto
na struite na kusa vrska i vo analizite }e se tretiraat na napolno ist
na~in kako i sinhronite generatori.
Asinhronite motori isto taka se "aktivni potro{uva~i" i
u~estvuvaat vo sozdavaweto na strujata na kusa vrska. Me|utoa, poradi
maloto koli~estvo na elektromagnetska energija {to tie obi~no ja
poseduvaat vo re`imot koj prethodel na kusata vrska, nivnoto
u~estvo vo sozdavaweto na strujata na kusa vrska e sosema kratko (samo
nekolku desetini milisekundi) i zavr{uva u{te vo suptranzientniot
period. Pritoa pomalite asinhroni motori so nominalna mo}nost do
100 kW prakti~no i ne u~estvuvaat vo sozdavaweto na strujata na kusa
vrska, bidej}i obi~no poseduvaat sosema malo koli~estvo
akumulirana energija i procesite vo niv se pridu{uvaat u{te pred
momentot koga strujata na kusa vrska ja dostignuva svojata udarna
vrednost. Zatoa nivnoto u~estvo vo re`imot na kusa vrska e
prakti~no bezna~ajno i nivnoto postoewe mo`eme slobodno da go
zanemarime.
[to se odnesuva do pogolemite asinhroni motori koi imaat
nominalna mo}nost nad 100 kW, tie se odnesuvaat kako aktivni
potro{uva~i i kratkotrajno u~estvuvaat vo sozdavaweto na strujata
na kusa vrska. Zatoa nivnoto prisustvo se zema predvid samo vo
suptranzientniot period, dodeka vo tranzientniot i trajniot period
tie ne u~estvuvaat vo sozdavaweto na strujata na kusa vrska.
Soglasno so ova, golemite asinhroni motori se pretstavuvaat vo
soodvetnite {emi na mre`ata so svoite zamenski {emi za direkten,
inverzen i nulti sistem (slika 4.18). Pritoa elektromotornata sila
E", koja figurira edinstveno vo {emata za direktniot sistem, }e
postoi samo vo suptranzientniot period. Vo tranzientniot i trajniot
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 33

period taa }e ima vrednost E" = 0, t.e. zamenskata {ema na motorot za

direktniot sistem }e bide kako i ostanatite pasivna, bez vnatre{en
izvor na napon ili struja.

Slika 4.18. Zamenski {emi na golemi asinhroni motori

za direkten, inverzen i nulti sistem

Direktnata i inverznata reaktancija na asinhronite motori se

pribli`no ednakvi na negovata reaktancija na kusa vrska Xk , t.e. Xd =
Xi Xk. Reaktancijata Xk mo`eme da ja presmetame dokolku ni e poznata
strujata na vpu{tawe na motorot Ip , odnosno dokolku ni e poznat
faktorot na vpu{tawe na motorot kp = Ip / In. Pritoa imame:
U nf 1 U n2
X d = Xi = X k = = . (4.33)
Ip k p Sn

Kaj golemite asinhroni motori faktorot kp se dvi`i vo grani-

cite od 3 do 5, odnosno reaktancijata Xk , izrazena vo relativni edi-
nici, naj~esto se dvi`i vo granicite od 0,2 do 0,3.
Nultata reaktancija X0 na asinhronite motori e sekoga{ pomala
od reaktancijata na kusa vrska. Me|utoa, koga statorskite namotki na
motorot se vrzani vo triagolnik ({to e naj~est slu~aj) ili pak koga
tie se vrzani vo yvezda so nezazemjeno yvezdi{te, reaktancijata X0 }e
ima beskone~na vrednost, t.e. niz motorot nema da te~at strui so
nulti redosled.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 34

4.5. EKVIVALENTNI [EMI NA MRE@ATA

ZA ODDELNITE REDOSLEDI

Analizata na nesimetri~niot re`im na rabota na edna simet-

ri~na mre`a, a isto taka i analizata na re`imot na nesimetri~na
kusa vrska vo edna simetri~na mre`a se vr{i so pomo{ na metodot na
simetri~ni komponenti. Spored ovoj metod nesimetri~niot sistem na
naponi (strui) se razlo`uva na tri trifazni simetri~ni sistemi.
Pritoa struite so direkten redosled }e te~at vo {emata (koloto) na
EES za direkten sistem, ili, pokratko re~eno, vo direktniot sistem,
dodeka struite so inverzen odnosno nulti redosled }e te~at vo
inverzniot odnosno nultiot sistem.
Direktniot sistem pretstavuva elektri~no kolo so napolno ista
konfiguracija kako i posmatranata mre`a, no so ne{to izmeneta
struktura. Imeno, sekoj element na mre`ata vo direktniot sistem se
pretstavuva so soodvetnata ekvivalentna (zamenska) {ema za direkten
sistem, pri {to mestoto i na~inot na nivnoto zaemno povrzuvawe se
napolno isti kako i vo izvornata mre`a. Na toj na~in direktniot
sistem pretstavuva model na mre`ata vo koja, sekoj element se
modelira so soodvetnata {ema za direkten sistem.
Analogno na direktniot se definiraat i inverzniot i nultiot
sistem. Inverzniot sistem, na primer, se formira na toj na~in {to
sekoj element od izvornata mre`a }e se zameni so soodvetnata
zamenska {ema za inverzen sistem, pri {to se zapazuva sosema istata
konfiguracija i na~in na povrzuvawe na elementite kako i vo
izvornata mre`a, a istoto toa va`i i za nultiot sistem.
Na toj na~in se formiraat ekvivalentnite {emi na mre`ata za
direkten, inverzen i nulti sistem.
Od dosega re~enoto proizleguva deka direktniot sistem pretsta-
vuva aktivna mre`a vo koja, pokraj reaktanciite na elementite za
direkten redosled, figuriraat i elektromotornite sili na sinhro-
nite generatori, koi se vsu{nost naponski generatori, dodeka inverz-
niot i nultiot sistem pretstavuvaat ~isto pasivni mre`i, bidej}i ne
sodr`at izvori na napon i struja.
Spored Tevenenovata teorema sekoja linearna aktivna mre`a,
posmatrana vo odnos na bilo koj par jazli, mo`e da se pretstavi
(ekvivalentira) so eden naponski generator. Negovata vnatre{na
impedancija e ednakva na vleznata impedancija na mre`ata, merena
pome|u posmatranite jazli, dodeka negovata vnatre{na e.m. sila e
ednakva na naponot na prazen od pome|u istite tie jazli. Se razbira
deka dokolku posmatranata mre`a e pasivna, toga{ nejziniot ekviva-
lent odnosno model }e pretstavuva isto taka pasivna mre`a, bidej}i
naponot pome|u bilo koi dva jazli vo edna pasivna mre`a e sekoga{
ednakov na nula.
Zna~i, dokolku go posmatrame direktniot sistem pome|u mestoto
na nastanuvawe na kusata vrska (jazel "K") i referentniot jazel, t.e.
zemjata (jazel "0"), toj }e mo`e da se pretstavi, t.e. zameni so
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 35

ekvivalentnata {ema prika`ana na slikata 4.19 a. Veli~inite E i Zd ,

koi figuriraat vo ovaa {ema zavisat od momentot na posmatrawe na
kusata vrska i se menuvaat so tekot na vremeto. Tie se na primer E" i
Zd vo suptranzientniot period, E' i Zd vo tranzientniot, itn.
Na sli~en na~in, so primena na Tevenenovata teorema, gi dobi-
vame i ekvivalentnite {emi za inverzniot i nultiot sistem. Tie se
prika`ani na slikata 4.19 b i 4.19 v, respektivno.

Slika 4.19. Tevenenovi ekvivalenti na mre`ata

za direkten, inverzen i nulti sistem

Bidej}i vo inverzniot i nultiot sistem ne postojat izvori na

napon i struja, soodvetnite ekvivalentni {emi }e bidat pasivni.
Veli~inata Zi , koja figurira vo ekvivalentnata {ema za inverzniot
sistem, pretstavuva vlezna impedancija vo koloto za inverzen sistem,
posmatrana pome|u jazelot "K" i zemjata. Sli~no, veli~inata Z0 , koja
figurira vo ekvivalentnata {ema za nultiot sistem, pretstavuva
vlezna impedancija vo koloto za nulti sistem, merena isto taka
pome|u jazlite "K" i "0".
Ako so Ud , Ui , U0 gi ozna~ime simetri~nite komponenti na
faznite naponi na mestoto na kusata vrska, t.e. vo jazelot "K" , a so Jd ,
Ji , J0 gi ozna~ime simetri~nite komponenti na faznite strui koi
te~at od povredeniot jazel "K" sprema zemjata, toga{, vrz osnova na
poslednite tri ekvivalentni {emi, mo`eme da gi napi{eme slednite
relacii:
E =Ud + Zd Jd ,
0 =Ui + Zi Ji , (4.34)

0 =U0 + Z0 J0 .
Relaciite (4.34) pome|u simetri~nite komponenti na faznite
naponi i strui na mestoto na kusata vrska se op{ti i va`at za sekoj
vid na kusa vrska ili nesimetrija. Niv gi dobivame neposredno od
samite ekvivalentni {emi na mre`ata.
Od druga strana, sekoj tip na kusa vrska se karakterizira so u{te
tri novi relacii koi zavisat samo od tipot na kusata vrska. Vo
kombinacija so op{tite ravenki (4.34), tie davaat linearen sistem od
6 ravenki so 6 nepoznati, pri {to nepoznatite se simetri~nite
komponenti Ud , Ui , U0 i Jd , Ji i J0 .
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 36

So negovoto re{avawe najnapred gi opredeluvame prilikite na

mestoto na kusata vrska, a potoa, re{avaj}i gi kolata za direkten,
inverzen i nulti sistem so pomo{ na osnovnite zakoni na
elektrotehnikata, ja opredeluvame raspredelbata na strui i naponi
vo sekoj od simetri~nite sistemi. Na toj na~in gi dobivame
simetri~nite komponenti na site naponi i strui vo mre`ata, preku
koi, so pomo{ na transformacionite odnosi (4.24), lesno }e gi
presmetame faznite naponi i strui vo bilo koj element od mre`ata.

4.6 PRESMETUVAWE NA RE@IMOT

NA KUSA VRSKA

Sekoj vid na kusa vrska vo trifaznata mre`a dava tri relacii

pome|u faznite naponi i strui na mestoto na kusata vrska,
specifi~ni za toj vid gre{ka. Od tie tri relacii, so pomo{ na trans-
formacionite odnosi (4.23), }e dobieme tri relacii vo koi }e
figuriraat simetri~nite komponenti na faznite naponi i strui Ud ,
Ui , U0 i Jd , Ji , J0 . Poslednite tri relacii vo kombinacija so sistemot
ravenki (4.34), koj e op{t i ne zavisi od tipot na kusata vrska,
formiraat sistem od 6 ravenki so 6 nepoznati. So negovoto re{avawe
gi dobivame simetri~nite komponenti Ud , Ui , U0 i Jd , Ji , J0 na naponite
i struite vo povredeniot jazel "K".

Potoa so inverznata transformacija (4.24) gi dobivame faznite

naponi i strui na mestoto na kusata vrska. Dokolku sakame da gi
opredelime prilikite i vo ostanatiot del od mre`ata vo re`imot na
kusa vrska, toga{ najnapred }e treba da gi opredelime simetri~nite
komponenti na naponite vo jazlite i struite niz grankite vo kolata
za direkten, inverzen i nulti sistem, pa duri potoa, so pomo{ na
transformacionite odnosi (4.24), da gi opredelime i soodvetnite
fazni naponi i strui.
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 37

4.6.1. Trifazna kusa vrska

Slika 4.20. Trifazna kusa vrska

Trifaznata kusa vrska pretstavuva direkten spoj na site tri

fazi (slika 4.20) i se karakterizira so slednite tri ravenki:
J A + J B + J C = 0;
(4.35)
U A = U B = UC.
Od prvata ravenka vo (4.35) sleduva deka nultata komponenta na
strujata, soglasno (4.23), }e bide ednakva na nula, t.e.
1
J 0 = (J A + J B + J C ) = 0 . (4.36)
3
Imaj}i predvid deka e J0 = 0, od poslednata ravenka na (4.34)
sleduva:
U0 = Z0J0 = 0 . (4.37)
Direktnata i inverznata komponenta na naponot vo povredeniot
jazel }e bidat:
1
U d = (U A + a U B + a 2 U C ) = 0 , (4.38)
3
1
U i = (U A + a 2 U B + a U C ) = 0 . (4.39)
3
Zna~i, od trite relacii pome|u faznite naponi i strui (4.35)
proizlegoa relaciite (4.36), (4.38) i (4.39) pome|u nivnite simetri~ni
komponenti. Ovie pak vo kombinacija so op{tite relacii (4.34) }e go
dadat slednoto re{enie:
Ud =Ui =U0 = 0 (4.40)
Jd = E / Zd;
(4.41)
J i = J 0 = 0.
Sega lesno }e se dobijat faznite naponi i strui na mestoto na
kusata vrska, so pomo{ na relaciite (4. 24) :
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 38

U A = U B = UC = 0 (4.42)
J A = Jd;
J B = a2 J d ; (4.43)
JC = a Jd.
Od ravenkite (4.42) i (4.43) mo`eme da zaklu~ime deka
trifaznata kusa vrska pretstavuva simetri~en re`im.

4.6.2. Dvofazna kusa vrska

Slika 4.21. Dvofazna kusa vrska

Dvofaznata kusa vrska pretstavuva spoj na bilo koi dve fazi

(npr. spoj na fazite B i C). Za ovoj vid na kusa vrska (slika 4.21)
mo`eme da gi napi{eme slednite ravenki:
JA = 0 ,
JB + JC = 0 , (4.44)
UB = UC .

Prvite dve ravenki od (4.44) davaat:

1
J o = (J A + J B + J C ) = 0 . (4.45)
3
Sega, so zamena na (4.45) vo poslednata ravenka od (4.34), se
dobiva:
Uo = ZoJo = 0 . (4.46)
Ponatamu, poslednata ravenka od (4.44) ja dava slednata relacija:
a U d + a 2U i + U 0 = a 2U d + a U i + U 0 (4.47)
od kade se dobiva:
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 39

Ud = Ui . (4.48)
Ponatamu, so ogled na prvite dve ravenki od (4.44), imame:
J d =( J A + a J B + a 2 J C ) / 3 = (0 + a J B a 2 J B ) / 3 (4.49)

J i =( J A + a 2 J B + a J C ) / 3 = (0 + a 2 J B a J B ) / 3 = J d (4.50)
Spored toa, od sistemot ravenki (4.44) proizlegoa slednite
relacii pome|u simetri~nite komponenti na faznite naponi i strui
na mestoto na kusata vrska:
Jo = 0 ; Ud = Ui ; Ji = Jd (4.51)
Relaciite (4.51) vo kombinacija so op{tite relacii (4.34) go
davaat slednoto re{enie:
Jd = E/Zd ; Ji = Jd ; Jo = 0.

Ud = EZi/(Zd+Zi) ; Ui = Ud ; Uo = 0.

So inverzna transformacija na re{enieto (4.52) se dobivaat

faznite naponi i strui na mestoto na kusata vrska:
JA = 0 ;
JB = j 3 .Jd ;
JC = JB ;
(4.53)
E Zi
U A = 2U d = 2 ;
Zd + Zi
E Zi
UB = ;
Zd + Zi
UC = U B .
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 40

4.6.3. Dvofazna kusa vrska so zemja

Slika 4.22. Dvofazna kusa vrska so zemja

Posmatrame spoj na dve fazi ("B" i "C") pridru`en istovremeno

so spoj so zemja (slika 4.22). Za ovoj vid na kusa vrska mo`eme da go
napi{eme sledniot sistem ravenki:
J A = 0;
(4.54)
UB = UC = 0
Primenuvaj}i gi transformacionite odnosi (4.24) na ravenkite
(4.54), dobivame:
Ud =Ui =U0; (4.55)
Jd + Ji + J0 = 0. (4.56)
Relaciite (4.55) i (4.56) zaedno so op{tite relacii (4.34)
formiraat sistem od 6 ravenki so 6 nepoznati, ~ie re{enie glasi:
E Zo Jd Zi J d
Jd = ; Ji = ; Jo = (4.57)
Zd + Zk Zi + Zo Zi + Zo
EZk
Ud = ; Ui =Ud ; Uo =Ud (4.58)
Zd + Zk
Vo ravenkite (4.57) i (4.58) e vovedena veli~inata Zk , nare~ena
"impedancija na kusata vrska". Vo konkretniot slu~aj taa iznesuva:
Zi Zo
Zk = Zi Zo = . (4.59)
Zi + Zo
Sega, koga se opredeleni simetri~nite komponenti, lesno se
dobivaat faznite naponi i strui so inverzna transformacija:
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 41

J A = 0;
( a 2 1) Zi + ( a 2 a ) Z 0
JB = E; (4.60)
Z d Zi + Z d Z 0 + Z i Z 0
( a 1) Z i + ( a 2 a ) Z 0
JC = E = JB .
Z d Z i + Z d Z 0 + Zi Z 0
EZk
U A = 3U d = 3 ;
Zd + Zk
U B = 0; (4.61)
U C = 0.

4.6.4. Ednofazna kusa vrska

Slika 4.23. Ednofazna kusa vrska

Prilikite pri ednofazna kusa vrska, nastanata na primer na

fazata "A" (slika 4.23), se opi{ani so slednite ravenki:
U A = 0;
J B = 0; (4.62)
J C = 0.
So pomo{ na transformacionite odnosi (4.24), sistemot ravenki
(4.62) se transformira vo slednite tri relacii pome|u simetri~nite
komponenti na naponite i struite:
Jd = Ji = J0 , (4.63)
U d +U i +U 0 = 0 . (4.64)

Ako povtorno ja vovedeme impedancijata na kusata vrska Zk , koja

vo slu~ajot na ednofazna kusa vrska }e iznesuva:
Zk = Zi + Z0 , (4.65)
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 42

toga{ relaciite (4.63) i (4.64) vo kombinacija so op{tite relacii

(4.34) }e go dadat slednoto re{enie:
E E
Jd = = ;
Zd + Zi + Z0 Zd + Zk
Ji = J d ; (4.66)
J0 = Jd .
EZk
Ud = ;
Zd + Zk
U i = Z i J i ; (4.67)
U 0 = Z 0 J 0 .
Faznite naponi i strui na mestoto na kusata vrska se dobivaat so
inverzna transformacija na relaciite (4.66) i (4.67):
3E
J A = 3J d = ;
Zd + Zi + Zo
J B = 0;
, (4.68)
J C = 0.

U A = 0;
(a 2 a) Z i + (a 2 1) Z 0
UB = E; (4.69)
Zd + Zi + Z0
(a a 2 ) Z i + (a 1) Z 0
UC = E.
Zd + Zi + Z0
Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 43

4.6.5. Zaklu~ok

Vrz osnova na napred re~enoto mo`e da se zaklu~i deka pri

analizata na bilo koj vid na kusa vrska prilikite na mestoto na
kusata vrska }e gi dobieme na sledniot na~in.
Direktnata komponenta Jd na strujata na kusa vrska {to izleguva
od povredeniot jazel, kako i direktnata komponenta na naponot na
mestoto na kusa vrska Ud, vo op{t slu~aj, mo`at da se dobijat so pomo{
na {emata prika`ana na slikata 4.24. Od ovaa {ema proizleguvaat
slednite dve relacii:
E
Jd = ;
Zd + Z k
(4.70)
Z E
Ud = Zk Jd = k
Zd + Zk
Vo {emata od slikata 4.24 i vo relaciite (4.70) figuriraat
parametrite na direktniot sistem E i Zd, kako i impedancijata na
kusata vrska Zk, koja se priklu~uva popre~no na mestoto na kusata
vrska. Nejzinata golemina zavisi od tipot na kusata vrska (k) i taa
sekoga{ pretstavuva odredena kombinacija od direktnata i nultata
impedancija Zi i Z0, koi se vsu{nost vlezni impedancii vo inverzniot
i nultiot sistem na mre`ata.
Prilikite vo inverzniot i nultiot sistem ponatamu mo`at da se
presmetaat so pomo{ na {emite prika`ani na sl. 4.25. Slikata 4.25 a
ja pretstavuva ekvivalentnata {ema na inverzniot sistem vo koj na
mestoto na kusata vrska (jazel "K") e priklu~ena edinstvenata
eksitacija struen generator so struja Ji. Istoto zna~ewe go ima i
slikata 4.25 b i taa se odnesuva na nultiot sistem.
Struite Ji i J0 na soodvetnite eksitacii vo inverzniot i nultiot
sistem se naedno inverznata, odnosno nultata komponenta na strujata
na kusa vrska na mestoto na kusata vrska i tie se sekoga{
proporcionalni na direktnata komponenta na strujata Jd , t.e.

Slika 4.24. Presmetuvawe na komponentite Jd i Ud

Glava IV, Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 44

Slika 4.25 a.Zamenska {ema za presmetka na prilikite

vo inverzniot sistem

Z0 J0
K

U0

0
Slika 4.25 b.Zamenska {ema za presmetka na prilikite
vo nultiot sistem

J i = pk J d ; J 0 = qk J d (4.71)

Mno`itelite p k i q k vo op{t slu~aj pretstavuvaat kompleksni

broevi. Nivnata golemina zavisi od tipot na kusata vrska i od
impedanciite na inverzniot i nultiot sistem Zi i Z0.
Vrednostite na veli~inite Z k , p k i q k , za raznite tipovi na
kusi vrski, se sistematizirani vo tabelata 4.2:

Tabela 4.2. Vrednosti na veli~inite Z k , pk i qk vo zavisnost od vidot

na kusata vrska

Vid na kusata vrska {ema Zk pk qk

Trifazna (k = 3) 0 0 0
Dvofazna (k = 2) Zi 1 0
Dvofazna so zemja (k = 2z) Zi Z0 Z0 /(Zi+Z0) Zi /(Zi+Z0)
Ednofazna (k = 1) Zi + Z0 1 1