1.

Električne inštalacije
1.1. Kaj so električne inštalacije?

Električne inštalacije so med seboj povezane naprave, ki prenašajo električno energijo od

proizvajacev el. energije do porabnikov el. energije. Z njimi prenašamo, razdeljujemo in pretvarjamo
el. energijo.

1.2. Čemu so namenjene?

Namenjene so napajanju električnih naprav in razsvetljavi.

1.3. Kako jih delimo glede na področje uporabe?

Delimo jih na:

a) Elektroenergetske instalacije nizke napetosti:

 v stanovanjskih, poslovnih in javnih zgradbah,

 v industriji (za elektromotorne pogone, elektrotoplotne in elektrokemijske objekte),
 za kmetijske in vrtnarske objekte,
 počitniških prikolic, kampov in montažnih objektov,
 na gradbiščih, razstaviščih, sejmiščih (so postavljeni samo določen čas),
 v pristaniščih, privezih (marine) in izletniških ladjah.

b) Inštalacije komunikacijskih sistemov v zgradbah:

 telekomunikacijske inštalacije,
 za informacijsko tehniko.

2. Označevanje vodnikov
v trifaznih sistemih
2.1. Katere barve se uporabljajo in
njihov pomen?

2.2. Katere črkovne oznake se

uporabljajo?

2.3. Katere vodnike predstavljajo

posamezni simboli v inštalacijskih
shemah?

VSI ODGOVORI SO NA PODANI SLIKI

3. Standardizacija
3.1. Kaj je standard in kaj tehnični predpis?

Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja določil glede na dejanske ali možne težave za skupno in
ponavljajočo se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju.
Dejavnost obsega predvsem procese priprave, izdajanja in uporabe standardov (Ur. l. RS, št.
59/1999).

Tehnični predpis, je predpis, ki določa tehnične zahteve, bodisi neposredno bodisi posredno tako, da
se sklicuje na vsebino standarda, tehnične specifikacije ali kodeks ravnanja ali vključuje vsebino le-
teh1.

3.2. V katerih dveh smereh je potekal razvoj standardov?

Standardi so se razvijali v dveh smereh in sicer v standarde prizvajalcev ali de facto standardi(to so
standardi, ki jih razvijejo določeni proizvajalci). Ter standardi organizacij za standardizacijo – de iure
standardi.

3.3. Kaj je to certificiranje?

Certificiranje je ugotavljanje skladnosti proizvodov, procesov, storitev, osebja ali sistema vodenja po
vnaprej določenih in preverljivih postopkih z upoštevanjem certifikacijskih pravil oziroma zahtev
tehničnih predpisov ali standardov.

3.4. Ugotovi pomen posameznih cerifikacijskih znakov

4. Nizkonapetostna taljiva varovalka
4.1. Zakaj se uporabljajo taljive varovalke in v kolikšnem času naj deluje v primeru kratkega stika?

Taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov in naprav pred preobremenitvijo in kratkimi

stiki. Pri talilnih časih, ki so krajši od 5 ms (pri izmeni- čnih tokih frekvence 50 Hz), varovalke
omejujejo toke kratkih stikov, ker jih prekinjajo že med naraščanjem.

4.2. Od česa je odvisen talilni čas varovalke in kako

ga dobimo?

Talilni čas je odvisen od velikosti prekoračitve

nazivnega toka in ga lahko odčitamo iz talilne
(izklopne) karakteristike.

4.3. Kateri dve področji (funkcionalna razreda)

ločimo in katero področje prikazuje slika?

5. Dimenzioniranje varovalk
5.1. Kateri 4 elementi so pomembni pri dimenzioniranju varovalk?

Pri dimenzioniranju varovalk so pomembni naslednji elementi:

 nazivni tok porabnika,

 zaščita vodnika oz. kabla,
 tok kratkega stika na mestu vgradnje varovalke,
 selektivnost.
5.2. Kaj je to selektivnost varovanja in kako na tej osnovi dimenzioniramo zaporedno vezane

varovalke?

Selektivnost varovanja pomeni takšno dimenzioniranje varovalk, da se ob okvari najprej aktivira

varovalka, ki je najbližja mestu okvare. Da dosežemo čim boljšo selektivnost, je potrebno varovalke,
ki so vezane zaporedno, določiti tako, da se vložki razlikujejo za dve tokovni stopnji 25 A .... 16 A).

5.3. Kaj predstavlja enačba Ib < In < Iz in I2 < 1,45 . Iz ?

Ta enačba predstavlja splošne zahteve dopustnih obremenitev vodov:

Ib - obratovalni tok (A)

In - nazivni tok zaščitne naprave (A)

Iz - trajni zdržni tok vodnika - dovoljeni tok obremenitve (A)

I2 - zgornji preizkusni tok zaščitne naprave (A)

6. Inštalacijski odklopnik
6.1. Kakšen je njihov namen?

Namenjeni so za avtomatsko zaščito nizkonapetostnih električnih vodov in porabnikov pred

preobremenitvami in kratkimi stiki. Lahko so grajeni kot enopolni (napetost 230/400 V) ali večpolni
(napetost 400 V).

6.2. Kako je zgrajen in kakšen je princip delovanja?

Inštalacijski odklopniki vsebujejo dva sprožnika:

 elektromagnetnega le-ta deluje na principu elektromagnetne sile, ki izklaplja kratkostične

tokove,
 termičnega. Termični sprožnik ima za svojo osnovo bimetalni trak, ki se segreje in s tem
odkloni v primeru preobremenitve in tako povzroči izklop.

Oba sprožnika sta tovarniško nastavljena in jih ne moremo nastavljati.

6.3. Izklopne karakteristike

7. Tokovno zaščitno stikalo RCD
7.1. Opiši zgradbo RCD stikala na sliki.

7.2. Kako deluje in pred čem nas ščiti?

Tokovno zaščitno stikalo RCD (Residual Current protective Device) je naprava, ki izklopi tokokrog če
okvarni tok preseže določeno vrednost. Ščiti pred električnim udarom, ko okvarni tok steče od
faznega na zaščitni vodnik ali po drugi poti v zemljo.

7.3. Katera dva tokova sta predstavljena z zapisom 40/0,03 A in kako se glasi enačba na kateri temelji

delovanje stikala?

To sta diferenčni tok in nazivni difernečni tok.

8. Kontaktorji
8.1. Kaj so kontaktorji in kako jih vklapljamo?

so mehanski stikalni aparati, ki imajo samo en mirovni položaj. Vklapljamo jih na daljavo. Sposobni so
vklapljati, prevajati in izklapljati tok v normalnih pogojih obratovanja, vključno s preobremenitvami.
Vklopi se vršijo s pomočjo tuljavice s kotvo, ki deluje kot elektromagnet.

8.2. Opiši kontakte kontaktorja.

Vrste kontaktorjev:

 Krmilni – pomožni kontaktorji (do In =25 A). Uporabljamo jih v pomožnih, krmilnih in
signalnih tokokrogih,
 kontaktorji moči za vklapljanje bremen (za napetosti do 1000 V izm./1500 en. in tokove do
2500 A).Uporabljamo jih za vklapljanje velikih omskih, induktivnih in kapacitivnih bremen kot
so motorji, kondenzatorji, dušilke.
8.3. Naštej 5 področij uporabe kontaktorjev za pogon elektromotorjev.

Pri elektromotorjih uporabljamo kontaktorje za:

 direktno vklapljanje in izklapljanje kratkostičnih 3-faznih asinhronskih motorjev (AM),

 menjavo smeri vrtenja elektromotorjev,
 regulacijo vrtljajev 3-faznih AM z navitim rotorjem (Dahlandrova navitja),
 avtomatski zagon zvezda-trikot trifaznih asinhronih motorjev,
 težke zagone 3fAM z predupori, avtotransformatorjem , itd.

9. Branje sheme
9.1. Kaj predstavlja slika?

9.2. Prepoznaj oznake in poimenuj elemente, s katerimi je zaščiten motor?

9.3. Opiši kako poteka vklop in izklop motorja.

10. Simbol elementa

10.1. Prepoznaj simbol elementa in opiši kontakte?

10.2. V povezavi s katerim elementom in zakaj se uporablja?

so zaščitni elementi, ki skupaj s kontaktorjem varujejo elektromotorje pred tokovnimi

preobremenitvami pri zagonu in med obratovanjem.

10.3. Pred katerimi stanji varujejo elektromotorje?

Uporabljajo se za pravočasni izklop pri:

 tokovni obremenitvi zaradi prenizke napetosti,

 blokiranju rotorja,
 znižanju frekvence napajalne napetosti,
 izpadu ene faze,
 prepogostih vklopih (do 50 vklopov na uro).
11. Razredi zaščitne opreme
11.1. Koliko razredov zašite opreme poznamo in pred katero nevarnostjo nas varujejo?

Poznamo tri razrde, ti pa nas varujejo pred električnim udarom.

11.2. Nariši simbol za vsakega in ga opiši.

Oprema razred 1: Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni

dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v
inštalaciji, tako da prevodni deli ne postanejo nevarni pri poškodbi
osnovne izolacije. V to skupino spadajo električne naprave s
kovinskim ohišjem (npr. elektromotorji).

Oprema razred 2: Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali

ojačana izolacija. V to skupino spadajo električne naprave s
plastičnim ohišjem (del ohišja je lahko kovinske izvedbe - npr.
električni gospodinjski aparati).

Oprema razred 3: Z omejevanjem napetosti do vrednosti male

napetosti se zagotovi osnovna zaščita. Oprema se lahko priključi na
sistema SELV in PELV (npr. ročne električne svetilke).

12. Zaščita pred električnim udarom

12.1. Kaj pojmujemo pod nevarno napetostjo dotika in kateri so vzroki za njen nastanek?

Vzroki za njen nastanek so predvsem posledice mehanskih, toplotnih in kemičnih vplivov.

12.2. Kako izvajamo zaščito ob okvari pred posrednim dotikom?

Dosežemo jo z zaščitno ozemljitvijo, s pomočjo izenačevanja potencialov in s samodejnim odklopom
napajanja tistega dela inštalacije, na katerem je prišlo do okvare,. To naredimo tako, da povežemo
zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik. Zaščito omogočajo neprevodna tla in
galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. Poznamo jo tudi kot drugo zaščitno raven
pred nezgodami z električnim tokom.
13. Vrste sistemov električnih inštalacij
13.1. S pomočjo slike razloži pomen prve in druge črke sistema električnih inštalacij.

V sistemih električnih inštalacij se uporabljajo naslednji simboli, ki pomenijo:

- prva črka - odnos sistema proti zemlji (po izvedbi nevtralne točke napajalnega
transformatorja),
- druga črka - odnos izpostavljenih prevodnih delov električne inštalacije proti zemlji (po
načinu povezave izpostavljenih prevodnih delov).

13.2. Naštej sisteme glede na ozemljitev.

- TN sistem,
- TN-S sistem,
- TN-C sistem,
- TN-C-S sistem,

13.3. Razloži pomen oznak glede na vrste sistema vodnikov pod napetostjo.

Glede na vrste sistema vodnikov pod napetostjo se sistemi električnih inštalacij delijo na:
 enofazne izmenične sisteme z dvema vodnikoma (L-N ali L-NPE ali L1-L2),
 enofazne izmenične sisteme s tremi vodniki (L-N-PE),
 dvofazne izmenične sisteme s tremi vodniki (L1-PE-L2, L1-NPE-L2),
 dvofazne izmenične sisteme s s štirimi vodniki (L1-L2-N-PE),
 trifazne izmenične sisteme s tremi vodniki (L1-L2-L3),
 trifazne izmenične sisteme s štirimi vodniki (L1-L2-L3-PE ali L1-L2-L3-N ali L1-L2-L3-NPE),
 trifazne izmenične sisteme s petimi vodniki (L1-L2-L3-N-PE),
 enosmerne sisteme z dvema vodnikoma, in
 enosmerne sisteme s tremi vodniki.
14. Ozemljitev
14.1. Pojasnite kaj je ozemljitev.
Ozemljitev je prevodna zveza med prevodnimi deli (izpostavljeni prevodni deli), ki jih moramo
ozemljiti, in zemljo. Ozemljilo je prevodni del ali skupina prevodnih delov, ki so v zemlji in tako
zagotavljajo trajen električni stik.
14.2. Katere ozemljitve poznate in kako so izvedene ?
Referenčna zemlja – del zemljine površine, ki velja za prevodno. njen potencial je po dogovoru enak
nič.
Obratovalna ozemljitev - je ozemljitev dela naprave, ki pripada obratovalnemu tokokrogu. V TN
sistemu je to ozemljitev vodnika PEN, v TT ozemljitev zvezdišča napajalnega transformatorja.
Zaščitna ozemljitev - je neposredna ozemljitev prevodnih delov naprave, ki ne pripadajo
obratovalnemu tokokrogu, namenjena varnosti,
Funkcijska ozemljitev - je ozemljitev točke ali več točk v sistemu namenjena specijalnim nalogam in
ne električni zaščiti.
Strelovodna ozemljitev - je ozemljitev sistema zaščite, ki varuje objekte pred udarom strele (odvaja
tok strele v zemljo). Danes največkrat združujemo obratovalne, zaščitne in strelovodne ozemljitve.

15. TN-C-S sistem napajanja

15.1. Narišite in pravilno označite sistem.

15.2. Opišite sistem.

Je sistem, kjer sta, gledano z napajalne strani, funkciji zaščitnega (PE) in nevtralnega (N) vodnika
kombinirani, najprej združeni v enem (PEN) vodniku v delu inštalacije. Po ločitvi se ne smeta nikjer
več združiti.

16. TT sistem napajanja

16.1. Narišite in pravilno označite sistem.

16.2. Opišite sistem.

je sistem, v katerem sta zaščitna ozemljitev in obratovalna ozemljitev ločeni. Zaščitna ozemljitev
mora biti pri objektu, za obratovalno ozemljitev pa se sme prek nevtralnega (N) vodnika uporabiti
ozemljitev v transformatorski postaji. Če to ni dovolj, ali tako zahteva dobavitelj električne energije,
je treba obratovalno ozemljitev izvesti pri objektu, ločeno od zaščitne ozemljitve.
Temeljni pogoj zaščite s samodejnim izklopom v TT sistemu je, da izberemo karakteristiko zaščitne
naprave in vsoto upornosti ozemljila izpostavljenih prevodnih delov tako, da se ob okvari med
linijskim in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenim prevodnim delom kjerkoli v inštalaciji napajanje
samodejno odklopi.

17. Zaščita z malo napetostjo SELV

17.1. Narišite in pravilno označite sistem

17.2. Kdaj in kje uporabljamo to zaščito?

To zaščito uporabljamo takrat, kadar je nevarnost posebno velika ali ko ni možna zaščita pred
neposrednim dotikom (otroške igrače, aparati za nego telesa, ročno orodje in svetilke, žerjavi,
signalne in krmilne naprave, inštalacije v plavalnih bazenih...). Najvišja napetost tokokrogov ne sme
prekoračiti 50 V proti zemlji za izmenično in 120 V za enosmerno napetost. Napajalni vir je lahko
varnostni ločilni transformator, elektrokemični vir ipd.
17.3. Kolikšna je najvišja dopustna izmenična in enosmerna napetost
Izminična – 50V, enosmerna 120V.
18. Strelovodna ozemljitev
18.1. Kaj je strelovodna ozemljitev?
je ozemljitev sistema zaščite, ki varuje objekte pred udarom strele (odvaja tok strele v zemljo). Danes
največkrat združujemo obratovalne, zaščitne in strelovodne ozemljitve.
18.2. Od česa je odvisna njena izvedba?
Material in dimenzije ozemljil je treba izbrati tako, da bodo odporni na korozijo in bodo imeli
ustrezno mehansko trdnost. Podatki so podani v tabelah
18.3. Vrste ozemljil, oziroma kaj vse je lahko ozemljilo?
Dovoljena ozemljila so:
 temeljska,
 plošče,
 betonska armatura, razen armature prednapetega betona,
 palice ali cevi,
 kovinski plašči kablov, kovinski ovoji in
 druge kovinske podzemne konstrukcije, če ustrezajo prostorskim pogojem ali zahtevam.

Razlikujemo površinska in globinska ozemljila.

 Površinska so položena vodoravno na globini od 0,5 do 1 m.
 Globinska ozemljila so vertikalno položene cevi ali palice in jih redkeje uporabljamo.

19. Vir nevarnosti električnega toka

19.1. Katero nenevarnost prikazuje slika?

Prikazuje Neposredni dotik linijskega vodnika pri ozemljeni nevtralni točki - zvezdišču (TN in TT
sistemi)
19.2. Kaj pomenijo oznake RL , RT , RF , R0 ?
 RL... upornost linijskega vodnika,
 RT ... skupna upornost človekovega telesa,
 RF ... prehodna upornost obutve in tal na mestu stojišča,
 R0 ... upornost ozemljila nevtralne točke transformatorja (upornost obratovalne ozemjitve).
19.3. Kolikšen tok steče skozi človeško telo če sta RL , R0 << RT , RF (zapiši enačbo).

19.4. Kateri ukrep izvedemo, ko je prehodna upornost (vlažna tla) majhna.

Tok je odvisen predvsem od prehodne upornosti RF, ki pa je lahko zelo različna (obutev, tla) in je
lahko le nekaj ohmov (npr. bose noge – vlažen beton). V takih primerih moramo izvesti dodatno
zaščito pred električnim udarom z RCD stikalom z I∆n ≤ 30mA.

20. Vir nevarnosti električnega toka

20.1. Katero nenevarnost prikazuje slika?

Slika prikazuje - Prevelika napetost dotika in koraka kot posledica prehoda toka skozi ozemljitve
20.2. Kaj je to napetost koraka?
Napetost koraka je potencialna razlika, ki jo lahko premostimo z enim korakom v razdalji 1m. Z
ozemljevanjem želimo doseči, da napetost nebi padala po eksponencionalni krivulji, ampak po
premici. S tem je napetost koraka na začetku nižja in bolj enakomerno porazdeljena.
20.3. Kaj je to napetost dotika?
Napetost dotika je del okvarne napetosti ali del napetosti ozemljila, ki ga lahko premostimo z
dotikom oddaljena 1m od naprave.
20.4. V pravilnem vrstnem redu zapiši pet varstvenih pravil, ki jih moramo upoštevati pri delu na
električnih napravah.
Pri delu na električnih napravah moramo v podanem zaporedju upoštevati pet varstvenih pravil:
1) Izklopi in vidno loči naprave pred napetostjo z vseh strani!
2) Prepreči ponovni vklop!
3) Preveri breznapetostno stanje!
4) Ozemlji in kratko skleni!
5) Ogradi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo!
 21. Osnovne električne veličine

1.1. Naštejte osnovne električne veličine, zapišite njihove oznake in enote!

elektrina (q), električni potencial (v), električna napetost (u), električni tok (i)

1.2. Na kratko zapišite definicije teh veličin in enačbe!

elektrina (q) - Elektrika je naravna lastnost snovi.

električni potencial (v) - Naelektrenim telesom lahko pravimo tudi električni poli. Razlikujemo
pozitivne (+) in negativne (−) električne pole in električne potenciale.

električna napetost (u) - Posledica ločevanja elektrin sta električna potenciala naelektrenih teles.
Težnji k vzpostavljanju ravnovesja med različnimi elektrinami pravimo električna napetost.
Električna napetost je lahko vzrok toka elektrine.

električni tok (i) - Toku elektrine pravimo električni tok. Vzrok za električni tok med dvema
točkama je razlika električnih potencialov teh točk oziroma električna napetost med tema
točkama.

1.3. Opredelite snovi glede na število prostih nosilcev elektrine! Naštejte nekaj primerov!

Prevodnik – kovina, voda

Polprevodnik - silicij, germanij

Izolant – plastika, guma, stiropor

22. Upornost vodnikov kot snovno-geometrijska lastnost

22.1. Kaj vnašajo vodniki v električne kroge in kakšne lastnosti naj imajo? Od česa je odvisna
njihova upornost?

Posamezne električne elemente, kot so žarnice, stikala in vire povezujemo v električne kroge.
Za vezavo uporabljamo električne vodnike, ki so narejeni iz kovine. Vodniki povečujejo
upornost električnih tokokrogov in slabšajo razmere za delovanje porabnikov. Različne snovi
imajo različno električno prevodnost oziroma upornost. Vzrok različne prevodnosti snovi je
različno število gibljivih nosilcev elektrine na enoto prostornine snovi in različen vpliv
atomske strukture na usmerjeno gibanje le-teh v različnih snoveh
22.2. Zapišite enačbo za upornost vodnikov in opišite veličine v tej enačbi!

Električna upornost je premo sorazmerna s specifično upornostjo snovi in dolžino vodnika ter
obratno sorazmerna s prerezom vodnika.

22.3. Razložite odvisnost upornosti od temperature! Kje ta pojav uporabljamo?

Pri različnih temperaturah je upornost snovi različna.

Vzrok spremembe električne upornosti pri spremembi temperature si razlagamo s spremembo

intenzivnosti nihanja atomov tokokrog svojih osrednjih leg in s spremembo števila prostih elektronov
snovi. Oba pojava imata neposredni vpliv na pretok prostih elektronov skozi vodnik in s tem na
prevodnost (upornost) vodnika.

Električna upornost čistih kovin in nekaterih zlitin z naraščajočo temperaturo narašča, pri drugih
zlitinah in elektrolitih pa pada.

ELEKTROTEHNIK / ELEKTROTEHNICA

DRUGI PREDMET - ELEKTROTEHNIKA 3

23. Temperaturna odvisnost električne upornosti

a. Kaj pove temperaturni koeficient upornosti (oznaka, definicija, enota)?

Spremembi upornosti 1 Ω pri spremembi temperature za 1 K, pravimo temperaturni koeficient

upornosti.

Temperaturni koeficient upornosti merimo v K*-1

Oznaka: α
23.2. Navedite primer, kjer je temperaturna odvisnost upornosti nezaželen pojav in primer, kjer ta

pojav praktično izkoriščamo? Razložite, kaj pomeni oznaka PTK?

b. Zapišite enačbo za temperaturno odvisnost upornosti in opišite veličine!

Sprememba upornosti zaradi spremembe temperature je premo sorazmerna z upornostjo pri 20 ºC, s
spremembo temperature glede na 20 ºC in temperaturnim koeficientom upornosti.

24. Pretvarjanje električne energije

24.1. Kaj so električni porabniki? Opišite pretvarjanje električne energije v ostale oblike energij in

narišite en primer!

Električni porabniki so vsi elementi, ki porabljajo električno energijo.

Pretvorbo oblike energije vedno spremlja določena »izguba« energije.

Energija W, ki jo pretvorimo v druge oblike energij, je po zakonu o ohranitvi energije enaka vsoti
koristne energije Wk in energije izgub Wi.

24.2. Katera veličina povezuje dovedeno in odvedeno delo oziroma moč? Zapišite enačbo!

Izkoristek - Razmerju koristnega dela Wk in električnega dela W pravimo izkoristek (η1) električnega
pretvornika ali porabnika. Izkoristek električnega porabnika je določen tudi z razmerjem med
koristno in električno močjo porabnika.
24.3. Od česa je odvisna toplotna obremenitev vodnikov? Opišite vzroke za segrevanje vodnikov in

kako jih zaščitimo pred škodljivimi vplivi segrevanja!

Pri znanem toku izberemo prerez vodnika tako, da dejanska gostota toka ne preseže dopustne.
Vodnike ščitimo z varovalko.

25. Vzporedna vezava porabnikov

25.1. Narišite primer vzporedne vezave porabnikov (kdaj so vezani vzporedno?). Na primeru
razložite vozliščni zakon oz. 1. Kirchoffov zakon (definicija, enačba, pravilo označevanja tokov).

Kirchhoffov zakon TOKOVNEGA VOZLIŠČA - Vsota tokov, ki pritekajo v neko vozlišče v električnem
krogu, je enaka vsoti tokov, ki iz tega vozlišča odtekajo, ali drugače povedano, vsota tokov v vozlišču
je enaka 0.

i1 + i4 = i2 + i3

Bolj strokovno povedano: I. Kirchhoffov izrek pravi, da je pri vzporedni vezavi uporov na vseh uporih
napetost enaka, tok vira pa se razdeli na posamezne upore.

25.2. Razložite zakonitost delitve toka v vzporedni vezavi porabnikov in jo prikažite z enačbo. Kako

izračunamo skupno upornost in moč?

25.3. Kolikšna naj bo upornost soupora v primerjavi z upornostjo porabnika, če želimo porabnik

vključiti v električni tokokrog s 3–krat večjim tokom od dopustnega toka porabnika?

26. Zaporedna vezava porabnikov
26.1. Narišite primer zaporedne vezave porabnikov. Kako imenujemo takšno vezavo, če na
porabnikih opazujemo le napetosti? Na primeru razložite zančni zakon oz. 2. Kirchoffov zakon
(definicija, enačba, pravilo označevanja napetosti). (5 točk)

Tako vezavo imenujemo delilnik napetosti, saj se pri zaporedni vezavi porabnikov napetost razdeli.

Drugi Kichoffov zakon se glasi: Vsota vseh napetosti znotraj sklenjene zanke je enaka nič.
(Uv=U1+U2 ; Uv-U1-U2=0)

V zanki izberemo smer opazovanja napetosti: npr. smer urinega kazalca. Napetosti označimo s
puščico (puščica je usmerjena od + na - napetost). Če se smer puščice ujema s smerjo opazovanja, naj
bo napetost pozitivna, v nasprotnem primeru pa negativna.

26.2. Razložite zakonitost delitve napetosti v zaporedni vezavi porabnikov in jo prikažite z enačbo.
Kako izračunamo skupno upornost in moč? (6 točk)

U v∗R1 U v∗R2 U 2∗R 1 U 1∗R 2

U 1= U 2= U 1= U 2=
R1 + R2 R1 + R2 R2 R1

Delilnik napetosti deli napetost v premem sorazmerju z upornostmi delilnika. Na uporu z manjšo
upornostjo je napetost manjša in obratno.

Rn=R1+R2 ; P=U 2 /R

26.3. Kolikšna naj bo upornost predupora v primerjavi z upornostjo porabnika, če želimo porabnik
vključiti v električni tokokrog s 5–krat večjo napetostjo od nazivne napetosti porabnika? (3 točke)

?
27. Delilnik napetosti
27.1. Kaj je delilnik napetosti? Narišite shemo in jo pravilno označite!

Delilnik napetosti je vezje, ki ga sestavljata dva ali več zaporedno vezanih uporov.

27.2. Kje lahko uporabimo delilnik napetosti? Napišite enačbo deljenja napetosti!

U v∗R1 U v∗R2 U 2∗R 1 U 1∗R 2

U 1= U 2= U 1= U 2=
R1 + R2 R1 + R2 R2 R1

27.3. Kaj se zgodi z izhodno napetostjo, če delilnik na izhodu obremenimo?

Če delilnik obremenimo se napetost na izhodnih sponkah zmanjša.

28. Realnost električnih tokokrogov

28.1. Narišite shemo realnega izvora napetosti in jo razložite!
O realnem napetostnem viru govorimo ko izvor napetosti ni idealen ampak ima neko notranjo
upornost Rn

28.2. Kaj se dogaja z napetostjo na sponkah realnega vira napetosti ob obremenitvi in zakaj?

Ob obremenitvi se napetost na sponkah zmanjša zaradi upornosti bremena.

28.3. Kaj se zgodi z notranjo upornostjo izvora, ki ga sestavimo iz več vzporedno (zaporedno) vezanih
galvanskih členov v primerjavi z notranjo upornostjo enega samega člena?

Če izvor sestavimo iz več zaporedno vezanih galvanskih členov, se notranja upornost izvora poveča
(Notranja upornost baterije z zaporedno vezavo galvanskih členov je enaka produktu med notranjo
upornostjo enega člena in števila členov)

če pa imamo vzporedno vezane galvanske člene se notranja upornost izvora zmanjša (Notranja
upornost baterije z vzporedno vezavo galvanskih členov je enaka kvocientu med notranjo upornostjo
enega člena in števila členov.)

29. Realnost električnih tokokrogov z dolgimi vodniki

29.1. Narišite shemo realnega tokokroga z dolgimi vodniki in jo razložite!

Pri realnih tokokrogih s kratkimi vodniki lahko upornost vodnikov zanemarimo, medtem ko če
uporabimo dolge vodnike tega ne moremo storiti.

 Realno obravnavani enostavni električni tokokrog z daljšimi vodniki je zaporedni tokokrog

 Napetost obremenjenega izvora se v električnem tokokrogu z daljšimi vodniki razdeli na
vodnika in porabnik.
 Napetost na porabniku je manjša od napetosti obremenjenega izvora za padec napetosti na
vodnikih.
 Padec napetosti na vodnikih je premo sorazmeren s tokom in upornostjo vodnikov.
 29.2. Kaj se dogaja z napetostjo na koncu obremenjenega električnega kroga in zakaj?

Napetost na sponkah bremena je torej v primeru daljših vodnikov lahko občutno manjša od
napetosti na sponkah obremenjenega izvora (Ub). Zato jo označimo z U'b. Napetost je manjša
zaradi velike upornosti vodikov. Spremembo napetosti na bremenu zaradi padca napetosti na
obeh vodnikih pogosto označimo z ∆Uv. U'b = Ub - · ∆Uv

29.3. Od česa je odvisen padec napetosti na vodnikih, ki povezujejo izvor napetosti z bremenom?
Trditev dokažite z enačbo!

Padec napetosti na vodnikih je odvisen od upornosti vodnikov in toka, ki steče skozi vodnike.

Uv = I · Rv

30. Vezave napetostnih virov

30.1. Kaj želimo doseči z zaporedno in kaj z vzporedno vezavo napetostnih virov? Navedite
kakšen praktični primer!

Z zaporedno vezavo dosežemo večjo napetost, saj se notranja upornost vira poveča. Z vzporedno
pa zvečamo tok, saj se notranja upornost vira zmanjša.

Pri tem primeru dobimo pri zaporedni vezavi treh baterij na izhodu trikrat večjo napetost.

30.2. Narišite nadomestno vezavo realnega napetostnega vira, ki ga dobimo, če tri enake realne
napetostne vire povežemo zaporedno. Utemeljite.
 Dobimo trikrat večjo notranjo upornost, kar pomeni trikrat večjo napetost. Rn=3*R; U=I*Rn

30.3. Na kaj moramo biti pozorni pri vzporedni vezavi napetostnih virov? Kaj dosežemo, če
napetostne vire vežemo vzporedno in zaporedno?

Pomembno je, da imajo viri napetosti (baterije) enako nazivna napetost.

31. Merjenja toka in napetosti

31.1. Narišite priključitev bremena na napetostni vir. V shemo vključite A-meter, s katerim želimo
izmeriti tok skozi porabnik, ter V-meter, s katerim želimo izmeriti napetost na porabniku.

31.2. Razložite, zakaj mora imeti A-meter čim manjšo notranjo upornost, V-meter pa čim večjo.

A-meter mora imeti čim manjšo notranjo upornost, da se pri vezavi ampermetra tok v vezju čim
manj spremeni.

V-meter mora imeti čim večjo notranjo upornost, da je se padec napetosti na bremenu čim manj
spremeni.

31.3. Narišite shemo za razširitev merilnega območja V-metra in dimenzionirajte predupor za

merjenje 10 krat večje napetosti od merilnega območja V-metra z notranjo upornostjo Rv = 10
kΩ!

U0-napetost, ki jo želimo izmeriti (recimo 100V)

U1-napetost, ki jo voltmeter lahko izmeri (10V)

Rv*10kΩ

Uv Rv Up∗Rv
= Rp=
Up Rp Uv
 Rp= (U1-U0)*(RV/U0)= (100V-10V)*(10000Ω/10V); Rp=90kΩ

32. Razširjanje merilnega območja A-metra

32.1. Kako povečamo merilni doseg ampermetra? Nariši shemo in jo pravilno označi!

Tako, da vežemo vzporedno k ampermetru soupor Rs.

32.2. Kolikšna naj bo notranja upornost A-metra in zakaj?

Notranja upornost naj bo čim manjša, idealno bi bila 0, da ne pride do spremembe toka v vezju in
čim manjšo napako pri merjenju.

32.3. Izpelji enačbo za izračun upornosti upora za povečanje merilnega dosega A-metra!

Ia Rs Ia∗Ra
= Rs=
Is Ra Is

33. Razširjanje merilnega območja V-metra

33.1. Kako povečamo merilni doseg voltmetra? Nariši shemo in jo pravilno označi!

33.2. Kolikšna naj bo notranja upornost V-metra in zakaj?

V-meter mora imeti čim večjo notranjo upornost, da je se padec napetosti na bremenu čim manj
spremeni.
 33.3. Izpeljite enačbo za izračun upornosti upora za povečanje merilnega dosega V-metra!

Uv Rv Up∗Rv
= Rp=
Up Rp Uv

35. Električna upornost

35.1. Definirajte pojem električne upornosti (oznaka, definicija, enota). Katere snovno-
geometrijske lastnosti snovi vplivajo na električno upornost vodnikov? Zapišite enačbo. Kaj pove
specifična upornost snovi?

Električna upornost (R) je definirana z napetostjo, ki je potrebna za enoto toka. Enota je ohm (Ω)

U
R=
I

ρ∗l
Rv=
A
Upornost vodnika je odvisna od specifične upornosti vodnika, njegove dolžine in preseka.

Specifična upornost snovi nam pove kakšno upornost ima vodnik 1mm2 preseka, 1m dolžine pri
20 stopinjah celzija.

35.2. Kakšen je električni porabnik, kjer se električni tok skozenj dvakrat poveča, če napetost
dvakrat povečamo? Kaj lahko sklepamo iz dane UI-karakteristike izbranega porabnika? Navedite
kakšen primer.

Porabnik je linearen oz. ohmski (npr. upor). Njegova moč je delovna moč P (P=U*I).

Slika 1: Karakteristika nelinearnega porabnika

Slika 2: Karakteristika linearnega porabnika

 35.3. Razložite, zakaj imajo različne snovi pri ostalih enakih pogojih (temperatura, geometrija)
različne upornosti?

Upornost vodnika (snovi) je drugačna, ker ima vsaka snov drugačno specifično upornost.
Specifično upornost imajo različno, ker ima vsak material različno število prostih nosilcev
elektrine (prostih elektronov).

36. Neprevodna snov v električnem polju

36.1. Kakšen vpliv ima plošča izolacijske snovi – dielektrika na električno polje in zakaj?

Dielektrik je snov z zelo veliko specifično upornostjo. V dielektriku se pozitivni ioni pomaknejo
proti negativni elektrodi, negativni ioni pa proti pozitivni, nastanejo dipoli in snov se polarizira.
Električno polje se poveča

36.2. Kaj je dielektrična polarizacija? Opišite!

V dielektriku se pozitivni ioni pomaknejo proti negativni elektrodi, negativni ioni pa proti pozitivni,
nastanejo dipoli in snov se polarizira.

36.3. Kako se spremeni gostota električnega pretoka med ploščatima elektrodama, priključenima na
določeno napetost, če dielektrik z 𝜀𝑟 = 6 zamenjamo z dielektrikom z 𝜀𝑟 = 2? Kako se z enako
zamenjavo spremeni električna poljska jakost?

Gostota električnega pretoka se trikrat zmanjša. S takšno zamenjavo bo poljska jakost trikrat večja.

𝜀x=E0/𝜀r
37. Kako se imenuje osnovna lastnost kondenzatorja in kako je definirana?

Lastnosti električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo elektrino,
pravimo kapacitivnost.
Merilo kapacitivnosti električno prevodnih teles je elektrina na enoto napetosti, ki je
povzročila naelektrenje.
 37.2 Pojasnite, kaj predstavlja kondenzator za enosmerne toke in kaj za
izmenične električne toke.
V enosmernem električnem krogu s kondenzatorjem lahko steče le kratkotrajni električni tok
polnjenja ali praznjenja kondenzatorja z elektrino.
Napolnjen kondenzator predstavlja v enosmernem električnem krogu neskončno upornost.
Izmenični tok kondenzator navidezno prevaja. Izmeničnem toku se kondenzator upira s
kapacitivno upornostjo XC:

37.3 Dva kondenzatorja povežemo tako, da je skupna kapacitivnost manjša

od posamezne. Kako smo povezali kondenzatorja in kakšna je elektrina na
njunih ploščah?
Povezali smo jih zaporedno. Elektrina na njunih ploščah je večja kot skupna.

38. Kapacitivnost

ELEKTROTEHNIK / ELEKTROTEHNICA
DRUGI PREDMET - ELEKTROTEHNIKA 5

38.1. Definirajte pojem električne kapacitivnost (oznaka, definicija, enota). Katere

snovnogeometrijske lastnosti vplivajo na velikost kapacitivnosti? Zapišite enačbo za
izračun
kapacitivnosti ploščnega kondenzatorja.
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti
sprejmejo elektrino. Razmerje med količino sprejete elektrine in nastalega potenciala se
imenuje kapacitivnost telesa. Merilo kapacitivnosti električno prevodnih teles je elektrina na
enoto napetosti, ki je povzročila naelektrenje.
C = Q/U (C/V = F)
Farad je zelo velika enota. V elektrotehniki in v naravi ni tako velikih kapacitivnosti, da bi jih
morali meriti s faradi, zato so v uporabi le manjše enote
1 mikrofarad = 1uF =10-6 F
1 nanofarad = 1 nF = 10-9 F
1 pikofarad = 1 pF = 10-12 F
38.2. Razložite pravila za računanje skupne kapacitivnosti vzporedne in zaporedne
vezave
kondenzatorjev? Prikažite na primeru.
Vzporedna vezava kondenzatorjev pomeni povečevanje plošč kondenzatorja. Elektrina, ki jo
sprejme vzporedna vezava, je enaka vsoti elektrin posameznih kondenzatorjev.

Kapacitivnost vzporedne vezave kondenzatorjev je enaka vsoti kapacitivnosti posameznih

kondenzatorjev.

Vzporedna vezava kondenzatorjev razdeli elektrino premosorazmerno s kapacitivnostjo

kondenzatorjev.

Zaporedna vezava kondenzatorjev pomeni povečevanje medsebojne razdalje plošč

kondenzatorja. Zato zaporedna vezava kondenzatorjev sprejme manj elektrine kot en
kondenzator ali kondenzator z najmanjšo kapacitivnostjo.
Obratna vrednost kapacitivnosti zaporedno vezanih kondenzatorjev je enaka vsoti obratnih
vrednosti kapacitivnosti posameznih kondenzatorjev.

Vsi kondenzatorji so, ne glede na kapacitivnost, naelektreni z enako elektrino. Zaporedna

vezava razdeli napetost izvora v obratnem sorazmerju s kapacitivnostjo kondenzatorja:

Vzporedno in zaporedno vezavo uporabljamo kot nadomestni kondenzator s kapacitivnostjo,

ki z enim kondenzatorjem ni dosegljiva. Zaporedno vezavo uporabljamo tudi kot delilnik
napetosti. To vezavo uporabljamo v primerih, ko je delovna napetost kondenzatorja manjša
od napetosti električnega kroga.

38.3. Kako moramo povezati kondenzatorja, da bo njuna skupna kapacitivnost manjša

od
posamezne?
Povezati jih moramo zaporedno.

39. Uporaba magnetnih učinkov

39.2 Narišite in opišite magnetno silo na tokovodnik v magnetnem polju!

Na tokovodnik, ki je v magnetnem polju prečno na magnetne silnice, deluje magnetna sila.

39.3 Od česa je odvisna sila na tokovodnik?

Sila na tokovodnike je odvisna od različne gostote magnetnega pretoka ob tokovodniku.

39.4 Kakšna je smer magnetne sile in po katerem pravilu jo določamo? Kako

se glasi? Kje izkoriščamo ta pojav?

Smer magnetne sile na tokovodnik je odvisna od smeri električnega toka in magnetnih

silnic.
Smer magnetne sile na tokovodnik je iz gostejšega magnetnega polja v redkejše in je
odvisna od smeri toka in smeri magnetnih silnic.
Pravilo leve roke:
 Če položimo odprto dlan leve roke v magnetno polje ob tokovodnik tako,
da prsti kažejo v smeri toka, magnetne silnice pa vstopajo v dlan, kaže
iztegnjeni palec smer magnetne sile na tokovodnik.

40. Elektromagnetna indukcija

40.2 Opredelite pojem inducirane napetosti (oznaka, definicija, enota).

Napetosti, ki jo v vodniku vzbudimo s prečkanjem magnetnega polja, pravimo inducirana1
napetost.

Oznaka: Ui
Enota : V

40.3 Razložite, kdaj se v ovojih navitja inducira električna napetost in od česa

je odvisna velikost inducirane napetosti?

40.4 Naštejte primere naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo indukcijo

napetosti zaradi spreminjanja magnetnega pretoka!

41. Magnetne lastnosti ravnega tokovodnika, tokovne zanke in tuljave

41.2 Narišite in opišite magnetne lastnosti ravnega tokovodnika, tokovne

zanke in tuljave!
Električni tok povzroča magnetno polje.
Silnice magnetnega polja okrog ravnega tokovodnika imajo obliko koncentričnih krogov.

41.3 Kako določimo smer magnetnih silnic in magnetna pola?

Smer magnetnih silnic okrog tokovodnika je odvisna od smeri toka.

41.4 Kako zamenjamo magnetna pola pri ovoju in tuljavi? Kakšno je

magnetno polje pri tuljavi v primerjavi s tokovno zanko pri istem toku? Zakaj?
S spremembo smeri toka se magnetna pola zanke zamenjata.

Elektromagneti imajo magnetne lastnosti le, če je skoznje električni tok.

Na jakost in polariteto elektromagneta lahko vplivamo z velikostjo in smerjo toka ter številom
ovojev.

42. Kompenzacija jalove moči

42.2 Kaj pomeni »kompenzacija jalove moči porabnikov«?

Prestrezanju jalove energije, ki jo porabniki vračajo proti generatorju in s tem razbremenitvi
vodnikov in naprav elektroenergetskih omrežij, pravimo kompenzacija jalove moči
porabnikov.

42.3 Narišite, kako izvedemo kompenzacijo jalove moči posameznega

električnega porabnika! Vezje pravilno označite!

42.4 Kaj dosežemo s kompenzacijo jalove moči porabnikov?

43. Trifazni sistemi

 43.2 Narišite shemo trifaznega sistema v vezavi trikot in označite vse
linijske in fazne toke ter vse napetosti!

43.3 Zapišite odnos med linijskimi in faznimi tokovi ter narišite kazalčni
diagram napetosti in tokov!

43.4 Pojasnite, kakšne porabnike lahko priključujemo na sistem

napetosti v vezavi trikot in kje to vezavo uporabljamo!
V vezavi trikot priključimo simetrične porabnike.

44. Trifazni sistemi

44.2 Narišite shemo trifaznega sistema v vezavi zvezda in označite vse

fazne in medfazne napetosti ter vse tokove!
 44.3 Zapišite odnos med linijskimi in faznimi napetostmi ter narišite
kazalčni diagram napetosti in tokov!
V vezavi zvezda-zvezda sta dve vrsti napetosti. Napetosti med linijskimi vodniki in ničelnim
vodnikom imenujemo fazne napetosti, označujemo pa jih z Uf . Napetosti med linijskimi
vodniki imenujemo medfazne napetosti, označujemo pa jih z U. V nizkonapetostnih sistemih
so najbolj razširjene fazne napetosti 230 V. Medfazn napetosti so razlike faznih napetosti:

44.4 Pojasnite, kaj pomeni nesimetrična obremenitev v vezavi zvezda in

kakšne porabnike lahko priključujemo na ta sistem!

Trifazni sistem v zvezdi je v splošnem obremenjen nesimetrično.

Ničelni tok I0 je enak geometrični vsoti linijskih tokov.
Pri nesimetrični obremenitvi se med seboj razlikujejo po velikosti in fazi.

45. Glajenje usmerjene napetosti s kondenzatorjem

45.2 Narišite in opišite priključitev gladilnega kondenzatorja.

45.3 Narišite in razložite časovni diagram glajene polvalno usmerjene

napetosti.
Prejšni odgovor na vprašanje

45.4 Kolikšna je maksimalna izhodna napetost, če je sekundarna

napetost transformatorja

ELEKTROTEHNIK / ELEKTROTEHNICA
DRUGI PREDMET - ELEKTROTEHNIKA 6
Uef = 20V?

46. Greatz-ov usmerniški mostič

46.2 Narišite usmerniško vezje in zapišite enačbo za izračun srednje

vrednosti na bremenu.

46.3 Razložite delovanje vezja in narišite časovni diagram izhodne

napetosti.
Delovanje:
 V pozitivni polperiodi steče tok iz transformatorja skozi diodo in breme. Na bremenu
dobimo padec napetosti, ki ima enako obliko, kot napetost na transformatorju.
 V negativni polperiodi dioda ne prevaja, zato ni toka skozi breme in s tem tudi padca
napetosti na njem. Vsa napetost transformatorja bo na diodi.

46.4 Kaj pomeni oznaka na Greatz-u ( B80C4700/3300 )

47. Diode: Zener dioda, kapacitivna dioda, fotodioda

47.2 Narišite simbol za vsako od naštetih diod.

47.3 Za vsako diodo narišite in razložite njeno UI-karakteristiko ter

navedite vsaj en primer uporabe.

Navadna diode

Zener dioda

47.4 Narišite vzporedni nihajni krog z kapacitivno diodo in zakaj se

uporablja.

48. Polvalni usmernik

48.2 Narišite usmerniško vezje in zapišite enačbo za izračun srednje

vrednosti napetosti na bremenu.
 48.3 Razložite delovanje vezja in narišite časovni diagram izhodne
napetosti.

Delovanje:
 V pozitivni polperiodi steče tok iz transformatorja skozi diodo in breme. Na bremenu
dobimo padec napetosti, ki ima enako obliko, kot napetost na transformatorju.
 V negativni polperiodi dioda ne prevaja, zato ni toka skozi breme in s tem tudi padca
napetosti na njem. Vsa napetost transformatorja bo na diodi.

48.4 Utemeljite, katere tokove in napetosti mora dioda prenesti v

prevodni in zaporni smeri.
 V prevodni smeri prenesti srednji tok, ki teče skozi diodo. Ta tok teče skozi porabnik.
 V zaporni smeri mora prenesti vso napetost transformatorja, dobimo jo iz maksimalne
napetosti negativna polperiode.
 Prenesti mora določeno moč, ki jo dobimo iz srednjega toka in padca napetosti na
njej, ko prevaja:
 49. Močnostni polprevodniški elementi

49.2 Naštej katere močnostne polprevodniške elemente poznamo in za

vsakega nariši simbol.
Poznamo:
 Polprevodniška stikala (diode, tranzistorji, tiristorji)
 Energijske posode (inkutivnosti, kapacitivnosti)
 Transformatoji
 pnpn dioda, diac, tiristor, triak, IGBT.

49.3 Razložite delovanje teh elementov.

49.4 Narišite njihove karakteristike in uporabo.

Triac

Diac
Tiristor

50. Ojačevalnik s tranzistorjem

50.2 Narišite vezje enostopenjskega ojačevalnika s tranzistorjem.

 50.3 Razložite vlogo in posledico priključitve veznih kondenzatorjev ter
emitorskega kondenzatorja.

/
50.4 Nariši vezje diferencialnega ojačevalnika in njegovo uporabo.

Diferencialni ojačevalnik se med drugim uporablja pri prenosu signalov po daljših vodnikih,
kjer se pojavljajo razne motnje (povzročajo jih energetske naprave: iskrenje kontaktov
elektromotorja ali relejev, vklopi in izklopi toka, kratki stiki in podobno).

51. Neinvertirajoča vezava operacijskega ojačevalnika

51.1. Narišite vezje in zapišite enačbo za izračun napetostnega ojačenja.

AU=1+R2/R1.
51.2. Razložite, zakaj vezavo imenujemo neinvertirajoča.

Izhodni signal je v fazi z vhodnim signalom. Med njima ni fazne premaknitve, zato takšno vezavo
imenujemo neinvertirajoča.

51.3. Katero vrsto povratne zanke uporabljamo in zakaj? Razložite vezje napetostnega sledilnika?

Ojačevalnik v podanem primeru uporablja napetostno-napetostno povratno vezavo.

Napetostni sledilnik dobimo kadar ves izhodni signal pripeljemo neposredno na vhod ojačevalnika, to
je pri faktorju povratne vezave β=1, kar dosežemo pri R2=0 in R1=∞.

52. Invertirajoča vezava operacijskega ojačevalnika

52.1. Narišite vezje in zapišite enačbo za izračun napetostnega ojačenja.

AU=-R2/R1.

52.2. Razložite, zakaj vezavo imenujemo invertirajoča.

Izhodni signal je v proti fazi z vhodnim signalom. Med njima je fazna premaknitev 180°, zato to
vezavo imenujemo invertirajoča.

52.3. Katero vrsto povratne zanke uporabljamo in zakaj? Naštejte in opišite električne lastnosti

operacijskega ojačevalnika.
Ojačevalnik v podanem primeru uporablja napetostno-tokovno povratno vezavo. Na izhodu preko
upora R2 zajemamo izhodno napetost UIZH. Z uporom R2 pretvorimo izhodno napetost v izhodni tok
povratne vezave Iβ.

Električne lastnosti operacijskega ojačevalnika so:

 veliko napetostno oz. diferenčno ojačanje ki znaša 105 in tudi več

 velika vhodna upornost, ki znaša več kot 106Ω
 mala izhodna upornost, ki znaša približno 100Ω in
 velik razpon linearnega delovanja od UBAT+ do UBAT-.

Delovanje bipolarnega tranzistorja

53.1. Narišite simbol NPN tranzistorja in označite priključke.

53.2. Na koliko načinov orientacije) lahko priključimo tranzistor?

53.3. Kaj določata ojačevalna faktorja α in β (definicija, enačba). Razložite vlogo emitorja, baze in

kolektorja. Na katere omejitve moramo biti pazljivi pri izbiri tranzistorja?

Oba faktorja sta kratkostična zato, ker veljata, ko je izhod

kratkostičen (upornost bremena je 0). Kolektorski tok je
skoraj enak emitorskemu, zato ima faktor ojačenja α
vrednost blizu 1 (okrog 0,99) in je vedno manjši od 1. Ker je bazni tok majhen, je faktor ojačenja β
mnogo večji od 1 (tipično 100).

Tranzistor ima tri priključke in sicer emitor baza in kolektor.

54. Nastavitev delovne točke tranzistorja

54.1. Narišite osnovno vezje za nastavitev delovne točke. Kateri dve veličini določata lego delovne

točke?

Lego delovne točko določata Ic in Uce

54.2. Prikažite lego delovne točke v polju izhodnih karakteristik. Označite lego delovne točke v

aktivnem področju delovanja in v področju nasičenja.

54.3. Nariši kako stabiliziramo delovno točko z emitorskim uporom in ga razloži.

Emitorski upor RE deluje kot negativna povratna vezava za

enosmerni bazni tok. Predpostavimo, da se zaradi povečanja
temperature okolice poveča temperatura PN spojev v
bipolarnih tranzistorjih. Povečanje temperature ima za
posledico povečanje kolektorskega toka. S povečanjem
kolektorskega toka in s tem tudi emitorskega toka saj velja
IC≈IE , se poveča padec napetosti na emitorskem uporu RE.

Z upoštevanje Kirchhoffov zakona zanke (UBAT=URB+UBE+URE ), vidimo, da pride do zmanjšanja padca

napetosti na baznem uporu RB. S tem se tudi zmanjša bazni tok.

55. Osnove izmeničnih veličin

55.1. Kaj je maksimalna vrednost Um in začetni fazni kot αU ali αI

Um
U=
√2
Maksimalna vrednost Um je največja vrednost, ki jo doseže sinusno valovanje. α je kot na začetku
našega opazovanja (t=0).

55.2. Definicija frekvence f in periode T, enačba f =?

Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh, imenujemo perioda (T).
Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca (f).

1
f=
T
55.3. Definicija efektivne vrednosti izmenične sinusne veličine

Izmenični napetosti po učinku ekvivalentno enosmerno napetost, imenujemo efektivna napetost

izmenične napetosti. Učinke elek. Količin računamo z efektivnimi vrednostmi na osnovi zakonitosti
enosmerne količine.

56. Časovni in kazalčni diagram

56.1. Časovni diagram sinusne veličine: nariši primer sinusne veličine in komentiraj

Na sliki je časovni diagram napetosti v odvisnosti od časa. Nihanje napetosti poteka v obliki
sinusnega valovanja, torej poteka iz poz. polperiode v neg. En hrib in ena dolina predstavljata eno
periodo.

56.2. Kazalčni diagram sinusne veličine : nariši primer za sinusno veličino in komentiraj
57. Fazni kot ϕ in začetni kot α0u ali α0i
57.1. Kaj je fazni kot in kaj je začetni kot?

Fazni premik med tokom in napetostjo imenujemo fazni kot. Označujemo ga s črko φ, merimo pa v
kotnih stopinjah. α je kot na začetku našega opazovanja (t=0).

57.2. Nariši primer in ga komentiraj?

58. Izmenični krog z idealiziranim uporom R

58.1. Kako se imenuje osnovna lastnost upora in kako je definirana?

Osnovna lastnost upora je upornost, definirana je kot razmerje med napetostjo in tokom.

U
R=
I
ρ ×l
Lahko pa je tudi z: R=
A
kjer je l dolžina, A presek vodnika in ρ specifična upornost.

58.2. Kako se obnaša upor pri enosmerni in kako pri izmenični napetosti?

Porabnik z čisto ohmsko upornostjo enako prevaja enosmerni in izmenično tok. Sinusna izmenična
napetost požene v električnem krogu s čisto ohmsko upornostjo sinusni izmenični tok, ki je v fazi z
napetostjo, Fazni kot φ = 0°. Sinusni izmenični tok povzroči na ohmski upornosti sinusni padec
napetosti, ki je v fazi s tokom.

58.3. Kakšen je fazni premik med tokom in napetostjo na uporu če je ?

Sinusna izmenična napetost požene v električnem krogu s čisto ohmsko upornostjo sinusni
izmenični tok, ki je v fazi z napetostjo, Fazni kot φ = 0°.

58.4. Moč in energija na uporu?

Moč delovnega toka imenujemo delovna moč (P), merimo jo v vatih (W). V primeru faznega kota φ =
0° je v izmeničnem krogu prisotna delovna moč. Efektivna delovna moč je določena s produktom
efektivne napetosti in efektivnega toka. Električna energija v delovni obliki zapusti električni krog.
Imenujemo jo delovna energija.

59. Izmenični krog z idealizirano tuljavo L

59.1. Kako se imenuje osnovna lastnost tuljave L in kako je definirana?

Imenuje se induktivnost in je definirana z:

59.2. Kaj predstavlja tuljava za enosmerno in izmenično napetost?

Tuljava dobro prevaja enosmerni tok. Tuljava se upira izmeničnemu toku poleg z ohmsko
upornostjo navitja še z induktivno upornostjo (Xl). V enosmernem krogu ima samo ohmski značaj.

59.3. Kakšen je fazni premik če je ?

59.4. Moč in energija na tuljavi?

Moč na tuljavi imenujemo jalova moč. Energija se v induktivnem izmeničnem krogu brez učinka
(jalovo), z dvojno frekvenco toka, le preliva iz generatorja v tuljavo in obratno. Imenujemo jo
jalova energija.

60. Določi lastnosti XL -BL in QL

60.1. Napiši in komentiraj enačbo za XL

Xl=ωL
60.2. Nariši diagram odvisnosti XL od frekvence toka

60.3. Napiši enačbo za QL in jo komentiraj

61. Izmenični krog z idealiziranim kondenzatorjem C

61.1. Kako se imenuje osnovna lastnost kondenzatorja C in kako je definirana?

Q
Osnovna lastnost je kapacitivnost in je definirana z: C=
U
61.2. Kaj predstavlja kondenzator za enosmerno in izmenično napetost?

Enosmerne napetosti ne prevaja, izmeničnega pa navidezno prevaja. Za enosmerni tok predstavlja

neskončno, za izmenični pa končno upornost.

61.3. Kakšen je fazni premik če je ?

61.4. Moč in energija na kondenzatorju

Energija se v kapacitivnem izmeničnem krogu brez učinka (jalovo), z dvojno frekvenco toka, le
preliva iz generatorja v kondenzator in obratno. Imenujemo jo jalova energija. Moč se imenuje
jalova moč.

62. Določi lastnosti BC; XC in QC

62.1. Napiši in komentiraj enačbo za BC in XC

1
Xc=
ωC
Kapacitivna upornost je obratno sorazmerna z frekvenco in kapacitivnostjo.

1
Bc=
Xc
Kapacitivna prevodnost je premo sorazmerna s frekvenco sinusnega toka in kapacitivnostjo
kondenzatorja.

62.2. Nariši diagram odvisnosti XC od frekvence toka

62.3. Napiši enačbo za QC in jo komentiraj

Qc=Uc × Ic
Odvisna je od napetosti in toku na kondenzatorju. Merimo jo v Var.

63. Polna upornost Z in polna prevodnost Y

63.1. Kaj je polna upornost Z ?

Upornost izmeničnega kroga s poljubno vezavo upora, tuljave in (ali) kondenzatorja, imenujemo
impedanca , označujemo pa jo s črko Z.
63.2. Kaj polna prevodnost Y ?

Prevodnost sestavljenega izmeničnega kroga imenujemo admitanca , označujemo pa jo z veliko

črko Y.

63.3. Izrazi obe z enačbama.

Um
Z= ℑ

1
Y=
Z

64. RL zaporedno
64.1. Nariši vezalno shemo zaporednega RL kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
diagram

64.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Fazni premik zavzame od 0 do 90 stopinj. Odvisen je od velikosti Xl in Ul.

64.3. Nariši impedančni in močnostni kazalčni diagram in zapiši enačbe

65. RLC zaporedno

65.1. Nariši vezalno shemo zaporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
diagram za primer, ko je UL > UCC
65.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Fazni premik zavzame pozitivne vrednosti.. Odvisen je od razlike Ul in Uc.

65.3. Nariši impedančni in močnostni kazalčni diagram

66. RLC zaporedno

66.1. Nariši vezalno shemo zaporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni

diagram za primer, ko je UL<UC.

66.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Fazni premik zavzame pozitivne vrednosti. Odvisen je od razlike med Uc in Ul.

66.3. Nariši impedančni in močnostni kazalčni diagram.

67. RLC zaporedno

67.1. Nariši vezalno shemo zaporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
67.2. diagram za primer, ko je UL=UC .

67.3. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Fazni premik je 0 stopinj.

67.4. Zapiši osnovne enačbe.

68. RC vzporedno
68.1. Nariši vezalno shemo vzporednega RC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni

diagram.

68.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Fazni kot zavzame negativne vrednosti, odvisen je od Bc in Ic.

68.3. Nariši admitančni in močnostni kazalčni diagram.

69. RLC vzporedno

69.1. Nariši vezalno shemo vzporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
diagram za primer, ko je IC > IL .
69.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

Zavzame negativne vrednosti, odvisen od Ic.

69.3. Nariši admitančni in močnostni kazalčni diagram.

70. RLC vzporedno

70.1. Nariši vezalno shemo vzporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
diagram za primer, ko je IL > IC
70.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

70.3. Nariši admitančni in močnostni kazalčni diagram.

71. RLC vzporedno

71.1. Nariši vezalno shemo vzporednega RLC kroga , označi vse veličine in nariši pripadajoč kazalčni
diagram za primer, ko je IL =IC .

71.2. Kakšne vrednosti zavzame fazni premik ϕ in od česa je odvisen?

71.3. Zapiši osnovne enačbe.

73. Kakšne številske sisteme uporabljamo v digitalni tehniki?

73.1. Kako zapišemo števila v digitalni tehniki?

Dvojiške, šestnajstiške, osmiške, desetiške.

73.2. Kako spremenimo število iz desetiškega v dvojiški številski sistem in obratno?

73.3. Kako spremenimo število iz desetiškega v šestnajstiški številski sistem in obratno?

To je po tabeli hex

73.4. Kako spremenimo število iz dvojiškega v šestnajstiški številski sistem in obratno?

Gledamo 4 člene skupaj

Potem pa tem 4 členom določimo število po tabeli

73.5. Kako računamo v digitalni tehniki - seštevanje, odštevanje, odštevanje (cela števila) –
negativni rezultat?

Obe števili si pretvorimo v isti sistem in potem po pravilu seštevanja oz odštevanja izvedemo.

74. Praktični primer ALI, IN in NE logične funkcije.

74.1. Opišite funkcijo - zapišite logično funkcijo, narišite simbol, narišite logično tabelo, nariši
časovni diagram.
74.2. Sestavite praktično vezje za podane logično funkcije
Z razumevanjem funkcij si izmislimo primer.

75. Osnovni gradniki sekvenčnih vezij.

75.1. Osnovna pomnilna celica (brez in z reset funkcijo)Kaj je RS-pomnilna celica in kako je
sestavljena?
sestavljena je iz dveh or logičnih funkcij ki so na koncu negirane.

75.2. Narišite simbol in tabelo RS-pomnilne celice.

75.3. Razložite delovanje RS pomnilne celice.
Deluje tako, da ko pritisnemo set le ta ostane pritisnjen dokler ne resetiramo s tipko reset

76. Kako s pomočjo NEIN vrat sestavimo NE, IN, ALI vrata?
76.1. Opišite kako je sestavljeno NE, IN, ALI vezje z NEIN vrati.

76.2. Zapišite logično enačbo za sestavljena logična vezja.

76.3. Zapišite pravilnostno tabelo za sestavljena logična vezja.

77. Kako poenostavljamo logične izraze s pomočjo Veitchevega

diagrama (do 3 spremenljivke)
77.1. Kako sestavimo Veitchev diagram?

77.2. Kako razporedimo spremenljivke na diagramu?

77.3. Kaj vpisujemo v Veitchev diagram?
Iz minimizacije po zgornji tabeli zapisujemo 0
oziroma 1 v kvadrate odvisno od prvotnega
navodila.

89. Za logično funkcijo NOR:

simbol pravilnosta tabela

z besedami
enačba : Y=
90. Podano imate električno shemo.
?ni sheme?

Iec simboili

91. Podano imaš desetiško število 115.

92. podano logično vezje

Ni vezja ?

veitchev diagram
93. Podano je dvojiško število 0101 0110 = 86 v desetiškem

0101 0110 – prvi najmočnejši bit 0 predstavlja predznak +, zato ga zamenjamo z 1. eniški komponet
dobimo da zamenjamo 1 z 0 in obrato.

Novo število= 1010 1001 eniški komponent števila.

Dvojipki kompoment dobimo tako da eniškemu prištejemo 1 torej =1010 1010

Z uporabo dvojiškega komplementa se izvede odštevanje v računalniku

93.4. Kolikšna je vsota podanega števila in njegovega dvojnega komplementa?

Vsota je 0 saj se eden od drugega odštejeta.

94. Podana je naslednja vezava:

Ni vezave?

95. Katera funkcija ustreza naslednjemu simbolu?

Ni simbola

96. Označite pravilni trditvi

97.1. Če seštejemo dvojiški števili 11101101(2) in 11011010(2)

dobimo?
455
98. Označite pravilno trditev
Ni vezja?

99.1. Katero minimalno obliko enačbe v disjunktivni obliki dobimo iz

narisanega Veitchevega diagrama?
Ni dieagrama?

http://www2.arnes.si/~sspbvrec/ELN/Literatura/elevmeh/
14._LASTNOSTI_IN_ZAKONITOSTI_IZMENICNIH_KROGOV.pdf