SEZNAM VPRAŠANJ ZA DRUGO PISNO OCENJEVANJE ZNANJA IZ NARAVOSLOVJA 7

VALOVANJE

1. Skiciraj prečno valovanje ter označi valovno dolžino na tri načine.

2. Ob skici vzdolžnega valovanja pojasni, kaj je valovna dolžina.

Valove na vodni gladini lahko opišemo tako, da povemo kako visoki so, kolikšna je razdalja med
dvema sosednjima vrhovoma in s kolikšno hitrostjo potujejo. Na podoben način lahko opišemo tudi
potovanje valov na vrvici.

Valovanje po vodni gladini in po vrvici sta PREČNI VALOVANJI, kjer se valovanje razširja kot
potovanje hribov in dolin. Razdaljo med dvema sosednjima hriboma ali dolinama
imenujemo valovna dolžina.

Tudi pri vzdolžnem valovanju, ki si ga spoznal na vzmeti, govorimo o valovni dolžini valovanja. V tem
primeru je valovna dolžina razdalja med dvema sosednjima zgoščinama ali razredčinama.  

1
Valovna dolžina valovanja se lahko tudi spreminja in je odvisna od frekvence valovanja.

Izvor, ki povzroča valovanje, se trese z določeno frekvenco. Če nihamo konec vrvice, je frekvenca

valovanja enaka številu nihajev, ki jih naredimo v določenem času. Če s prstom udarjamo po vodni
gladini, je frekvenca valovanja enaka številu udarcev v časovni enoti.

PREČNO VALOVANJE
Primer prečnega valovanja je valovanje na vrvici. Premikaj konec vrvice v prečni smeri gor in dol,
tako da se po vrvici širijo valovi in opazuj posamezne dele vrvice. Del vrvice lahko opazuješ tako, da
ga obarvaš oziroma označiš s trakcem. Opazil boš, da deli vrvice ne potujejo z valovi, ampak se
premikajo v prečni smeri glede na širjenje valov. Takšno valovanje zato imenujemo prečno
valovanje.

Podobno je tudi z valovanjem na vodni gladini. Če opazuješ predmet, ki plava na vodni gladini, boš
opazil, da ta ne potuje z valovi, ampak se premika gor in dol.

VZDOLŽNO VALOVANJE
Pri vzdolžnem valovanju se delci snovi premikajo v smeri širjenja valovanja, podobno kot pri
podiranju domin, kjer se posamezne domine gibljejo v smeri širjenja potujočega vala.

Primer vzdolžnega valovanja lahko prikažemo na dolgi napeti vzmeti. Vzmet položi na mizo ali tla in
jo raztegni. En konec vzmeti premikaj v smeri dolžine vzmeti, tako da vzmet nekoliko stisneš in
ponovno raztegneš. S tem se ovoji vzmeti na nekaterih mestih zgostijo, na drugih pa razredčijo.
Nastanejo zgoščine in razredčine, ki se širijo vzdolž vzmeti v obliki valov. Ker se posamezni deli
vzmeti premikajo vzdolž širjenja valov, imenujemo takšno valovanje vzdolžno valovanje. 

2
POTRES
Kadar pride v notranjosti Zemlje do premikov plasti, nastanejo potresni sunki, ki se širijo skozi
zemeljske plasti v obliki potresnih valov. Nastanejo tako vzdolžni kot prečni potresni valovi,

3. Skiciraj tri valovanja s tremi različnimi frekvencami.

Skica enaka kot v 1.vprašanju le z različnimi vijugami (ene so bolj skupaj, druge bolj narazen)

4. Zakaj pravimo, da je zvok vzdolžno mehansko valovanje?

Ko zvočilo zaniha, se tresljaji prenašajo na okoliško snov. Kot primer omenimo glasbene vilice. Ko se

vrh glasbenih vilic premakne v določeno smer, se s tem premakne tudi okoliški zrak, ki se na
določenih mestih zgosti, na določenih pa razredči. Nastanejo zgoščine in razredčine, ki se širijo po
zraku v vse smeri. To širjenje imenujemo širjenje zvoka = VZDOLŽNO MEHANSKO VALOVANJE

Zvok se ne širi samo po zraku, širi se lahko po različnih snoveh (vodi, železu, lesu, steklu ...).
Tresljaji, ki jih povzroča zvočilo, se lahko prenašajo po snoveh tako, da gradniki snovi (atomi,
molekule) trkajo drug ob drugega. Če snovi nimamo, se zvok ne more širiti, saj nimamo gradnikov
snovi, da bi prenašali tresljaje, ki jih povzroča zvočilo.

V znanstvenofantastičnih filmih večkrat slišimo, kako vesoljska ladja brni po vesolju – to ni mogoče,
saj v vesolju ni zraka (ker ni snovi, se zvok ne more širiti)

5. Naštej tri predmete, s pomočjo katerih lahko prikažemo vzdolžno in prečno valovanje.

Vrvica, vzmet, struna na kitari, struna kontrabasu

3
ZVOK

1. Pojasni pojme: TON, ŠUM, FREKVENCA, INFRAZVOK, ULTRAZVOK.

TON: to je zvok, ki ga sestavlja le ena frekvenca (npr. glasbene vilice). V naravi ga praktično ne
slišimo. Zvok s točno določeno frekvenco imenujemo ton.

ŠUM: je mešanica različnih frekvenc od katerih od katerih nobena ne prevladuje (npr. šumenje
slapov)

FREKVENCA: Število nihajev gradnikov snovi v časovni enoti (eni sekundi) nam pove frekvenco zvoka.
z njo opišemo hitrost zvoka in določa višino tona.

INFRAZVOK: to je zvok z nižjo frekvenco. Človeško zaznavanje zvoka je med 20 Hz in 20 000 Hz.
Infrazvok je torej zvok z valovanjem nižjo od 20 Hz (Hz = herz)

ULTRAZVOK: to pa je valovanje z višjo frekvenco oz. nad 20 000 Hz

Število nihajev gradnikov snovi v časovni enoti (eni sekundi) nam pove frekvenco zvoka. Tako bo
struna, ki bo nihala hitreje, oddajala zvok višje frekvence kot struna, ki niha počasneje.  Zvok s točno
določeno frekvenco imenujemo ton. Poznamo več tonov, a ima vsak točno določeno frekvenco. Iz
glasbe poznamo ton a1, ki je določen s frekvenco 440 nihajev na sekundo. Če udarimo po glasbenih
vilicah, ki oddajajo ta ton, konici glasbenih vilic zanihata 440-krat v eni sekundi. 

VISOKI IN NIZKI ZVOKI

Zvočila, ki se tresejo hitreje, oddajajo višje zvoke kot zvočila, ki se tresejo počasneje. Število
tresljajev (nihajev), ki jih naredi zvočilo v eni sekundi, imenujemo frekvenca zvoka. Zvok s točno
določeno frekvenco imenujemo ton. Poznamo več tonov, ki si jih spoznal že pri glasbi in ima vsak
točno določeno frekvenco.

2. Opiši človekovo čutilo, s katerim zaznava zvok (ob skici). Katere frekvence lahko zazna
človeško uho?

Človeško zaznavanje zvoka je med 20 Hz in 20 000 Hz.

Zvok zaznavajo sprejemniki zvoka. Sprejemnik zvoka je tudi naše uho, ki lahko zaznava tresljaje
zraka ali vode.

Na zunanji strani ušesa imamo uhelj, ki prestreza tresljaje zraka in jih usmeri v sluhovod, ki vodi
do bobniča. Nekatere živali, predvsem rastlinojede, imajo velike uhlje, da bolje zaznajo plenilca in
pravočasno pobegnejo. Mnogo živali lahko uhlje tudi premika, da bolje ujame zvok, ki prihaja iz
različnih smeri.

4
Ko tresljaji prispejo do bobniča, ta zaniha. Nihanje bobniča se nato preko koščic prenese naprej
do ušesnega polža, kjer se tresljaji pretvorijo v živčne impulze. Ti potujejo naprej po živcih do
možganov.

Podobno kot zvok zaznavamo z ušesi, lahko zvok zaznavamo tudi z mikrofonom, ki zvočne signale
pretvori v električne. Te lahko nato prenašamo po žicah, jih preko anten pošiljamo po radijskih,
televizijskih in mobilnih omrežjih in jih tudi shranjujemo. 

3. Kakšna je hitrost zvoka v zraku, vodi in trdni snovi?

Hitrost zvoka v ZRAKU: 343 m/s
Hitrost zvoka v VODI: 1497 m/s
Hitrost zvoka v TRDNI SNOVI: od 1550 do 5170 m/s

V zraku se širi zvok približno s hitrostjo 340 m/s. V vodi je približno 4-krat hitrejši, v kovini pa
približno 15-krat hitrejši. Še hitreje in na večje razdalje pa se zvok širi v trdnih snoveh.

Po kateri snovi bi se zvočna informacija najhitreje širila: zrak, voda, les, kovina? po KOVINI

4. Opiši in nariši poskus, pri katerem smo uporabili ŽLICO in VRVICO. Kaj smo želeli pokazati s
tem poskusom?

Najprej vzamemo vrvico in na vrvico navežemo kovinsko žlico. Najdemo kovinski del mize. Konce
volne/vrvice pritisnemo s palci na uho in z žlico na rahlo udarimo ob kovino. Zasliši se zvok. Zvok ob
udarcu po kovini potuje po vrvici do ušesa in v ušesu zaslišimo večkratni odmev.

5
 5. Izračunaj kako daleč je udarila strela, če si grom zaslišal 6 sekund po tem, ko si videl blisk.

(tukaj samo v podatkih zamenjaj čas v 6 sekund in po enakem postopku izračunaj)

t = čas
s = pot
v = hitrost

s=vxt

6. Katere frekvence lahko zaznava človek? Zakaj ne slišimo višjih ali nižjih tonov tako kot
nekatere druge živali?

Človeško zaznavanje zvoka je med 20 Hz in 20 000 Hz. Nižjih in višjih tonov ne slišimo, ker človeška
ušesa niso na take tone niso prilagojena.

7. Kaj je EHOLOKACIJA? Katere živali se orientirajo s pomočjo eholokacije?

6
Netopirji se na podlagi odmevov zvoka orientirajo med letom in to je Eholokacija! (Eho pomeni
odmev)

8. Kaj je ultrazvok in kaj infrazvok?

INFRAZVOK: to je zvok z nižjo frekvenco. Človeško zaznavanje zvoka je med 20 Hz in 20 000 Hz.
Infrazvok je torej zvok z valovanjem po 20 Hz.

ULTRAZVOK: to pa je valovanje z višjo frekvenco oz. nad 20 000 Hz

9. Kako hitro potuje zvok skozi zrak? Ali se lahko zvok širi v vakuumu?

Potuje s hitrostjo 343 m/s.

Zvok v vakumu ne obstaja, saj v vakumu ni zraka, to pomeni, da ni delcev, ki bi lahko valovali Zvok v
vakumu se ne more širiti.

Z VALOVI PRENAŠAMO INFORMACIJE

Kadar sunemo en konec napete vzmeti oziroma vrvice, se val širi do drugega konca. Na ta način si
lahko z vnaprej dogovorjenimi znaki pošiljamo informacije. Znake (besede) lahko ponazorimo z
različnim številom sunkov in različnimi razmiki med njimi.

Na takšen način so nastali tudi Morsejevi znaki. Črke, števila in stavčna ločila so kodirana z
zaporedjem kratkih (.) in daljših (-) zvočnih ali svetlobnih signalov. Najbolj znan zapis v tej abecedi je
klic na pomoč, SOS (...---...).

NIHANJE

1. Opiši poskus, pri katerem smo uporabili nihalo, geo-trikotnik in štoparico. Kaj smo želeli s
poskusom dokazati?

7
Hoteli smo dokazati, da krajša kot je vrvica, hitreje niha žogica.

1. in 2. SKRAJNA LEGA; vmes je RAVNOVESNA LEGA (TEŽIŠČE)

AMPLITUDA – skrajni odklon. Amplituda nihanja je največji odmik ali odklon.

ODKLONSKI KOT

PRIJEMALIŠČE

Nihanje (=oscilacija) je periodično gibanje, ki ga lahko opredelimo z amplitudo ter frekvenco ali
nihajnim časom.

Nihajni čas ali perioda je čas, ki ga nihalo potrebuje za gibanje med dvema zaporednima ustreznima
odmikoma ali odklonoma.

Frekvenca je število nihajev na sekundo.

Nihajni čas nitnega nihala je tem večji, čim daljša je nitka nihala.

2. Skiciraj nihalo v vseh treh legah, označi in poimenuj vse dele skice.

(Glej zgornjo sliko – to je nihalo)

3. Kako bi lahko dokazal, da sta nihanje in valovanje sorodna procesa?

Nihanje in valovanje sta pomembni v vsakdanjem življenju. Nihanje in valovanje sta gibanji, ki sta
periodični. Oba lahko opredelimo z amplitudo ter frekvenco. Zvok in svetloba sta valovanji.

8
9