Slovenščina – KNJIŽEVNOST

EVROPSKI KLASICIZEM
❖ KULTURNO IN LITERARNO GIBANJE, SLOG:
▪ Pojavi se v Franciji ❖ NA SLOVENSKEM;
▪ POMEN: klasičen, v smislu prvovrsten, odličen Matija Paglovec,
▪ Izoblikuje v času Ludvika XIV Janez Svetokriški

❖ DRUŽBENE RAZMMERE:
▪ Absolutizem, plemstvo popolnoma odvisno od kraljeve milosti, duhovščina
nesvobodna, blišč in blaginja
▪ Težnja po splošni disciplini in redu
▪ Ponovna okrepitev katoliške cerkve
▪ Zelo stroga morala (JANEZAISTIČNO GIBANJE – poudarja izredno stroga
moralno-etnična merila, duhovni puritanizem)
▪ Descartovo poudarjanje razuma (pred čustvi)

❖ KLASIČNA KNJIŽEVNOST:
▪ Predvsem dvorna (visoka literatura)
▪ Težja k jasnosti, razumljivosti in preprostosti
▪ Zgledovanje po antičnih vzorcih (grško antično gledališče)
▪ Zahteve po dostojni govorici brez pretiranega razkazovanja čustev, po
civiliziranosti, jasnem, čistem in izpiljenem slogu
▪ LITERARNE VRSTE IN ZVRSTI
 Lirika se je slabo razvila (le miselna poezija npr. base in oda)
 Govorniška, filozofska, moralistična in memoarska proza v
razcvetu…
 Gojili tudi epe, najpomembnejša vrsta dramatika
 Shakespeare je bil v očeh klasicizma nepravilen, čuden in barbarski
(ni se držal pravila 3 enotnosti)
 Najprepoznavnejši komediograf Jean Baptister Poqelih Malier
(Tartuffe – tartif) in njegovega svetohlinstva
▪ VRSTE KOMIKE:
 absurdna,  govorna/konverz  nravstvena (posl.
 značajska/karakt acijska, člo. vedenja),
erna,  idejna/trezna,  satirična (ne le
 položajska/situa  zapletanja ironija).
cijska,  spletkarjenja,
▪ KLASIČNO GLEDALIŠČE:
 V 16. stol. se gledališče zapre (ni več odprto kot je bilo v renesansi)
 Velja pravilo 3 enotnosti
 Pravokotna oblika, privzdignjen oder, osvetljevanje z oljenkam in
svečami, lahko tudi vrtljiv oder, z zastorom
 Kulise so bile poslikana platna, scenografija načeloma preprosta

1
  Tipizirani kostumi (turbani, krona, oklep) imajo simbolni pomen
 Od sredine 16.stol. ženske vloge igrajo tudi igralke

JEAN B. P. MOLIERE; TATUFFE (287-292)

❖ PODROBNA VSEBINA PO DEJANJIH

1. Dejanje : Gospa Pernellova nastopi zelo odločno in pogumno. Taruffa imaza
dobrega, prijaznega in poštenega. Vsemu temu pa ji nasprotujejo
Dorina,Elmira, Damis, ..., ki pravijo, da je svetohlinec in prevarant, vendar se
Pernellovane vda. Nastopi tudi Orgon, katerega hoče Kleant prepričati, da naj
se spametuje.Kleant ne verjame Tartuffu in se mu zdi sumljiv - kot nekaterim
ostalim. Orgon mupove, kako plemenito ga je srečal in zakaj se mu zdi tako
dobra oseba. Zaplete pase z Marijo, saj ni odgovora, če se bo lahko poročila z
Valerjem. Orgon Tartuffuobljubi hčer in da na njega prepisati hišo.

2. Dejanje : Pogovor med Marijano in Orgonom, o tem, da se bo poročila s

Tartuffom. Orgon jo prepričuje, vendar mu to ne dovoli Dorina, ki s humorjem
in zdravim razumom stoji na Marijanini strani. Valer (zaročenec) se s to
odločitvijo ne strinja, zato se z Marijano skregata, vendar ju skupaj spet spravi
Dorina, ki ima nekakšno povezovalno in komično vlogo v knjigi.

3. Dejanje : Orgonov sin Damis zelo nasprotuje Tartuffu in se odloči, da mubo

povedal svoje. Ko vidi, da se njegova mati Elmira pogovarja s Tartuffom in da
jota zapeljuje, odločno nastopi in nad Tartuffa se izlije toča obtožb. Ko to sliši
še oče,sinu ne verjame, čeprav Tartuffe tega ne zanika in ga vrže iz hiše (sina).
Damis jehotel zatreti Tartuffa in očetu odpreti oči, kar mu pa na žalost ni
uspelo. Tartuffezopet preslepi Orgona in ta razdedini sina, svojo dediščino pa
da Tartuffu.

4. Dejanje : Sedaj pa poskusi Elmira razkrinkati Tartuffa. Orgon se skrije pod

mizo, da bi se lahko prepričal, kakšen prevarant je Tartuffe. Tartuffe hoče takoj
ljubimkati z Elmiro, vendar pa se ulovi v past, ko nastopi Orgon izpod mize.
Vendar prepozno. Listina je naredila Tartuffa za lastnika in jim grozi, da jih bo
vrgel iz hiše.

5. Dejanje : Orgon je dal Tartuffu še eno skrinjico z nekimi pomembnimilistinami,

katere ne bi smela dobiti policija. Tartuffe je tudi to vnovčil in sedaj
groziOrgonu še aretacija. Za tem nastopi sluga Loyal, ki prinese sodni odlok,
da semorajo do zjutraj odseliti, saj je tako odločil Tartuffe. Pernellovka je še
kar naTartuffovi strani. Na vratih se pojavi Tartuffe, s policijskim uradnikom,
da biaretiral Orgona. Nazadnje pa se stvar zelo nahitro obrne, saj je tudi policiji
bilo tosumljivo, in je zaključila tako, da Tartuffe ni le svetohlinec in licemer,
temveč tudinepridiprav. Komedija se konča z zahvalo "kralju", ki je problem
"rešil".(policija)

2
❖ OPIS IN OZNAKA OSEB
▪ Tartuffe: je nevaren svetohlinec in tudi nekakšen pustolovec, ki pod krinko
pobožnega človeka skriva pohlep po bogastvu in moči. Tartuffe ni na prvi
pogled to kar je - njegov načrt se ne vidi tako hitro. Vsi ostali igralci ga skušajo
razkrinkati, kar jim po nekaj poskusih tudi uspe. Tartuffe je hinavec,
svetohlinec in uglajenec, saj se zna prikupiti s svojim vedenjem in besedo. Ne
zanima ga prihodnost in življenje ostalih, vendar gleda in obrača besede samo
sebi v prid
▪ Orgon: Je oseba, ki Tartuffu popolnoma verjame in mu je na nek način
popolnoma podrejena. Ima ga za poštenega moža in ga v III. dejanju reši iz
spora Damis - Tartuffe. S tem pove, da na sina ni gledal s svetlo lučjo, vendar
pa ga je zopet preslepilo Tartuffovo svetohlinstvo. Orgon je lahkoveren in
pobožen človek.
▪ Dorina: je živo srebro komedije. Preprosto dekle z naturo in domačo ljudsko
brihto. Je najbolj zdravi duh komedije in je prisotna v skoraj vseh prizorih, v
katerih se na vse načine vpleta v pogovor in kuje načrte. Je najbolj zgovoren in
delovni lik v komediji, saj prizore na komičen način povezuje.
▪ Elmira: Orgonova žena, kateri kar prija igračkanje s Tartuffom. Ničisto na strani
Tartuffa in se odloči, da bo mužu dokazala, kdo je njegov prijatelj. Pametnejša
je od svojega moža in nazadnje tudi od Tartuffa, saj "prehudiči hudiča" v igri.
Mislim, da mu nekaj časa verjame, po sinovem nastopu pa se njeno mnenje
spremeni.

❖ Katera vrsta komike je tu prisotna? Komika v besedah, s katerimi se

ustvarjajo komična dejanja. Nekateri pogovori med igralci so zabavni in
smešni, komiko pa držijo gor Dorina, Pernellovka, Damis in drugi, ki s
svojim znanjem in neznanjem, pametjo in nespametjo to komiko ustvarjajo.
Prisotna je v celi komediji in je zelo zaznavna.

❖ Zakaj je Tartuffe sinonim za svetohlinca? Se prilizuje in hlini Orgonu in celi

njegovi družini. Ga preslepi in se dela, da je njegov prijatelj, dela vse, vse dobro
za ljudi, nazadnje pa Orgonu zasadi v hrbet nož, ki je posledica svetohlinstva.
Tartuffe ali svetohlinec zato, ker se je tartuffe obnašal prav tako in bil v resnici
prevarant in nepoštenjak. Vsi pogoji ki ustrezajo Tartuffu, ustrezajo tudi
svetohlincu.
Svetohlinec se dela, kot da je podrejen bogu in se mu zahvaljuje za dobra
dejanja, v resnici pa je velik prevarant in nepridiprav, ki, ko pride čas, nastopi in
se razkrinka sam, seveda v prid sebi.

❖ ZGRADBA
▪ ZASNOVA: seznanitev z osebami, njihovimi lastnostmi in mišljenji
▪ ZAPLET: noče se poročiti z Marijano, vendar pa se zaplete z Elmiro
▪ VRH: Tartuffe pride aretirati Orgona zaradi listin
▪ RAZPLET: policijski uradnik pove resnico o Tartuffu in "reši" primer
▪ RAZSNOVA: zahvala in poklon kralju

3
 KLASICIZEM IN RAZSVETLJENTSVO

❖ KLASICIZEM je lit. smer, ki traja od konca 16. do 18. stol.

❖ RAZSVETLJENSTVO je kulturno literarno gibanje v 18.stol. Kot podlago za
razsvetljenstvu služijo:
▪ Empirizem (veda, ki temelji na dokazih)
▪ Materializem (osnova vsega je materija)
▪ Utilitarizem (cilj človekovega delovanja je v tem, da dela stvari, ki so
koristne za posameznika ali za družbo)
▪ Senzualizem (človekovo spoznavanje sveta temelji na čutnem zaznavanju)
RAZSVETLJENCI – Znanstveno dejavni, enciklopedisti (želeli enciklopedično zajeti
in popisati vse človeško znanje), menijo, da je treba človeka ceniti po njegovih
sposobnostih, ne pa po pravicah, ki jih dobi z rojstvom
Epika vodilno vlogo
Francozi – Voltaire (Kandid in optimizem), Denis Diderot (Enciklopedija),
Jean-Jacques Rousseau (Julija in Nva Heloiza), Pierre Beaumarchais
Angleži – Daniel Defoe (Robinson Crusoe) , Jonathan Swift (Guliverjevo
potovanje), Henry Fielding (Tom Jones)
Nemci – Gotthold Ephraim Lessing
Rusi – Ivan Andrejeivč Krilov
Italijani – Carlo Goldon
Slovenci – Anton Tomaž Linhart (Županova Micka), Valentin Vodnik
(Dramilo)
❖ RAZSVETLJENSTVO NA SLVENSKEM
▪ Žiga Zois, Valentin Vodnik, Marko Pohlin
▪ Pisali po smislu drugih evropskih razsvetljencev (Voltaira, Lessing,
Beaumarchais,…)
▪ Idejni vpliv klasicizma in anakreontike
▪ Slo. preroditelji želeli slovenščino slišati tudi na odrih. Prvi, ki je prevedel
dramsko delo v slovenščino je bil Jurij Japelj
▪ Prvi slovenski dramatik pa je Anton Tomaž Linhart, ki napiše prvi slovenski
komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi (dobi tudi
glasbeno spremljavo)
❖ LITERARNE ZVRSTI IN VRSTE
▪ Poezija – basni v vezani besedi (Ivan Andrejevič Krilov), basni v nevezani
besedi ( Gotthold e. Lessing)
▪ Dramatika – klasične tragedije (Voltaire), lahkotne rokokojevske komedije
(Pierre de Marivaux), druge komedije (Pierre Beaumarchais)
▪ Epika – pustolovsko-ljubezenski, pikareskni in komično-satirični roman.
Novo potopiski-didaktični, potopisno-satirični, pustolovsko-satirični oz.
filozofsko-satirični, komično-humoristični, vzgojni, sentimentalni,
ljubezenski in pisemski romani
▪ Polliterarne zvrsti – razprave, traktate, eseje, dialoge ter filozofsko in
moralistično prozo, pa tudi potopise, pisemska poročila, avtobiografije in
spomine.

4
Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

Povzetek vsebine
Prizorišče komedije je grad na Gorenjskem blizu neke vasi, dogajalni čas je pred letom
1789. Na gradu sta služila Matiček kot graščinski vrtnar, ki ga je baron Naletel povišal v
prvega služabnika, in Nežka kot baroničina hišna. Pripravljata se na poroko. Dogodki se
zapletejo in razpletejo v enem dnevu.

❖ Prvo dejanje
Baronu je bila Nežka všeč in Matičku ni šlo v račun, da jo je hotel imeti zase in da je za
posredovalca najel graščinskega tajnika Žužka. Matičku je grozilo tudi sodišče:
Smrekarica z Gobovega gradu, kjer je nekdaj služil, ga je tožila, da ji ni vrnil 200 kron in
da jo je zato dolžan vzeti za ženo, kakor je obljubil. Nadaljnji prizori, zasnovani na
položajski komiki, razkrivajo vrsto zadreg, katerih središče je študent Tonček. Ta se je
mudil na gradu na počitnicah; sukal se je okoli Nežke in okoli županove hčere Jerice, rad
pa je podvoril tudi baronici Rozali, Naletelovi ženi, ki je bila Tončku botrica. Baron ga ni
trpel in ga je pognal z gradu. Tonček je bil žalosten, ker je moral v Ljubljano, a mu je
Matiček svetoval, naj se z gradu odpelje in skrivoma vrne.

❖ Drugo dejanje
Nežka je razkrila gospe, da jo baron zalezuje in da hoče preprečiti njeno poroko z
Matičkom, ta pa je obema razodel svoj načrt. V baronu bo zbudil ljubosumje na gospo,
zato je po pisarju Budalu zanj že oddal pismo, češ da se gospa sestaja z nekim gospodom,
a pismo da je dobil od nekega kmeta. Nežki je predlagal, naj baronu obljubi zaželeni
sestanek. Vse pa je uredil tako, da se bo v gozdičku z baronom sestal Tonček, preoblečen
v njeno obleko. Matičkovo »svarilno pismo« baronu je »vžgalo«. Baron je iskal gospo v
trenutku, ko sta Nežka in gospa preoblačili Tončka, ki je bil spet na gradu, v Nežkino
obleko. Sumljivo se mu je zdelo, zakaj se je gospa zaklenila. Slede šaljivi prizori skrivanja.
Baron je hotel s silo odpreti vrata, ker je mislil, da je v njej skrit neznani gospod. Gospa
mu je v stiski priznala, da je v sobi Tonček. Na koncu se je izkazalo, da je bila v sobi Nežka.
Baron je bil prepričan, da se gospa iz njega norčuje, in jo je prosil odpuščanja. Gospa pa
je bila začudena, ker ni vedela za Tončkov beg skozi okno. Baron je tu prvič »naletel«.
Tedaj je Žužek prinesel akte in med njimi Smrekaričino tožbo. Baron je zagrozil Matičku,
da ga bo prisilil v poroko s Smrekarico. Gospa je sklenila, da bo šla v gozdiček sama v
Nežkini obleki.

❖ Tretje dejanje
V graščinski pisarni so potekale priprave za sodno obravnavo. Baron je hotel še tisti dan
razčistiti Matičkovo zadevo s Smrekarico. Nežka je obljubila, da bo prišla v gozdiček, če
ji bo dal doto, zato se je baron veselil »zmage«, Nežka pa, da bo plačala Matičkov dolg
Smrekarici. Pisar Budalo se je med delom pritoževal advokatu Zmešnjavi, kakšni so
kmetje: če jim ni kaj prav, že vpijejo o pravici; šolo jim hočejo napraviti, a je kmetje sami
nočejo. Matičku so hoteli soditi v nemškem jeziku, a se je uprl in zahteval pravdo v jeziku,
ki ga je razumel, to je v slovenščini, kar je dokaz narodne zavednosti (vrh komedije).
Obravnava proti Matičku se je končala v njegovo korist, saj se je na koncu izkazalo, da je
graščinski tajnik Žužek Matičkov oče, Smrekarica pa njegova mati. Žužek je sklenil, da
se bo poročil s Smrekarico. Tako je baron drugič »naletel«.

5
 ❖ Četrto dejanje
Matiček in Nežka sta se veselila svoje sreče. Nežka je obljubila Matičku, da zvečer ne bo
šla v gozdiček in da ljubi samo njega. Brez vednosti Matička sta se dogovorili, da bo šla
na sestanek gospa v Nežkini obleki. Za barona sta pripravili pismo, ki ga je Nežka spela
z iglo. Tedaj so prišla dekleta in gospe prinesla rože. Med njimi je bil tudi študent Tonček,
preoblečen v deklico. Toda baron ga je prepoznal in bi se nad njim znesel, če se zanj ne
bi zavzela Jerica. Nato so dekleta pela baronu v čast, Nežka pa se mu je približala, da bi
ji na glavo posadil venec nedolžnosti, kot je želel Matiček. Tedaj mu je dala pismo, baron
pa je iglo izročil Jerici in ji naročil, naj jo na samem vrne Nežki in ji pove, da jo bo čakal
pod veliko lipo na vrtu. Na poti je Jerica srečala Matička in mu razodela Nežkine namere.
Ljubosumni Matiček je sklenil Nežko zasledovati.

❖ Peto dejanje
Matiček je naročil Jerici, da se mora skriti v utici na vrtu v gozdičku in stopiti iz nje z lučjo,
ko ji bo zažvižgal. Sam se je skril s fanti in opazoval, kako se bo baron sestal z Nežko.
Prišli sta gospa in Nežka; prva je bila oblečena kot Nežka, druga kot gospa. Nastala je
igra zamenjav. Tonček je dvoril baronici, saj misli, da je Nežka; baron je dvoril svoji ženi,
misleč, da je Nežka. Matiček je prvi spoznal, da je Nežka preoblečena v gospo, in je bil
ves srečen, da ga ljubi in ne vara z baronom. Tudi sam se je vključil v igro zamenjav in
začel dvoriti baronici. Baron pa je bil prepričan, da njegovo gospo spremlja moški, ki je
bil zjutraj pri njej. Videl je, da jo je odpeljal v utico in je ves besen zdivjal za njima. Zgrabil
je moškega in na svoje presenečenje v njem spoznal Matička. Jerica je v nastali
zmešnjavi prinesla luč. Baron je ogorčen zahteval kazen za svojo gospo, nazadnje pa
spoznal, da je preoblečena v Nežko. Osramočen je bil pred vsemi; tretjič je »naletel«.
Matičku in Nežki so se odprla vrata do poroke: Nežka je dobila svojo doto, Matiček pa je
celo našel svoje starše, ki resda niso bili žlahtna gospoda, a so le bili boljši od Ciganov.

Interpretacija
V delu se srečamo s staro komedijsko temo: boj socialno nadrejenega zapeljivca za
ljubezen podrejenega dekleta, ki ji pomagajo večinoma njej enaki mali ljudje, ki se
slednjič izkažejo za bistrejše od gospodarja in slavijo zmago nad njim. Boj med
plemstvom (baron, baronica) in preprostim človekom (Nežka, Matiček) je bil neizbežen,
ker je plemstvo omejevalo njegove pravice. Vendar je bila prihodnost na strani
preprostega ljudstva, ker je bilo pametnejše, spretnejše in vztrajnejše. Prevladujejo ideje
naravnega prava: v življenju naj ne odločajo fevdalni privilegiji, marveč naravna človeška
sposobnost, bistrost... Z baronovim zalezovanjem Nežke je Linhart pokazal tudi moralno
pokvarjenost plemstva. Budalo in Zmešnjava predstavljata nazadnjaško uradništvo, saj
nasprotujeta razsvetljenskim reformam (nasprotujeta kresijam, uradom, ki so vsaj do
neke mere ščitili podložnike pred plemiči; pritoževala sta se nad kmeti, ki so zahtevali
več pravic, pritoževala sta se nad šolo, ki so jo uvedli tudi za kmečke otroke, a so jo ti na
srečo odklanjali). Budalo in Zmešnjava se sama označita in to je najzanimivejši prizor v
komediji, ki ga je Linhart sam dodal, ne da bi se naslanjal na Beaumarchaisa ali kako
drugo predlogo. Zagotovo ne slučajno, saj ima osrednje mesto: pred njim je 36 prizorov,
za njim pa 37.

6
Tudi sodna obravnava je naperjena proti sodstvu, saj je po fevdalni navadi plemič tožnik
in razsodnik. Pomembna pa je Matičkova zahteva, naj mu obtožnico preberejo v
slovenščini in ne v njemu nerazumljivi nemščini. S tem je Linhart napadel cesarske
odredbe, češ da je uradni jezik na Slovenskem le nemščina, in zahteval, naj se narod
upira potujčevanju.

V Matičku je Linhart za osnovo jezika izbral gorenjščino, vendar jo je obarval z dolenjskimi

knjižnimi oblikami (književna tradicija na Slovenskem). Ta jezik je zelo živ, naraven in
nazoren, poln ljudskih rekel, a ne brez germanizmov. Ni pa določen po socialnem položaju
govorečih oseb. Gospoda govori tako kot kmetje, v igri pa prevladuje vedrina. V slogu
celotne komedije prepoznamo nekatere poteze rokokoja.

S tem delom je Linhart dokazal, da je slovenski jezik prav tako zvočen in bogat kot drugi
jeziki, da je primeren za odrsko ustvarjanje in da ni le jezik hlapcev, ampak tudi
umetnikov.

EVROPSKO RAZSVETLJENSTVO

❖ RAZSVETLJENSTVO
▪ Oznaka za izrazito meščanstvo duhovno n družbeno gibanje v času od 2.
polovice 17.stol. do 18.stol.
▪ Utiranje poti meščanski revoluciji 1789
▪ Umetniški slog, razvit v književnosti, a ne v glasbi, arhitekturni in ostalih
vrstah umetnosti
▪ Idejna podlaga v racionalizmu, deizmu, empirizmu, materializmu,
utilitarizmu
▪ POMEN; razsvetljevanje, osveščanje in izobraževanje meščanstva, ki se
bori za enakopravnost in proti povečanim privilegijem plemstva
▪ Osnovna ideja je bila, da človek z razumom lahko dokaže in spozna vse
▪ Ključni besedi razsvetljenstva sta UM in NARAVA
▪ Meščanstvo si je torej prizadevalo za soudeležbo pri vladanju. V mislih so
imeli dogovarjanje med ljudstvom in vladarjem.
▪ Diderot vzpodbuja delovanje enciklopedistov, ta pa prvo buržoazno
revolucijo 1789. enciklopedisti so si prizadevali le za širjenje znanja
▪ Enciklopedija ali Slovar umetnosti, znanosti in obrti obsega 35 knjig,
nastaja 1751-1780. gre za največji dosežek v znanosti in miselnosti
18.stol.

RAZSVETLLJENSTVO NA SLOVESKEM
▪ Obdobje je prelomno za razvoj slovenske književnosti
▪ Začele so se porajati potrebe po knjigah z različnih področjih javnega življenja
▪ Pomemben je bil razmah leposlovja
▪ ZA ZAČETEK – izid Kranjske gramatike Marka Pohlina, 1768
▪ Razsvetljenska poezija – v almanahu PISANICE s Pohlinovimi učenci
▪ VRH; delo A. T. Linharta in V. Vodnika pesniški zbornik Kranjska čebelica, 1830

7
▪ Slovenski razsvetljenci zbirali v t. i. krožkih in skupinah. - - - - > redovniška,
janzenistična, Zoisova, Akademija delovnih (1693, prva znanstvena akademija -
Academia operosorum)
▪ PRVI PESNIŠKI ALMANAH: Janez Damascen Dev, Pisanice od lepih umetnosti
(1779-1781) – posvetne pesmi
*almanah - književno-politični in zabavni zbornik
▪ Prvi pesniški zbiri:
1. KNOBLOV, Štiri pare kratkočasnih novih pesmi (1801)
2. VODNIK, Pesmi za pokušino (1806) – tudi prvi slovenski časopis
Lublanske novice (1797-1800)

❖ ZAČETKI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA:

▪ 1789 – Županova micka (A.T.Linhard)
▪ Poudarjalo nacionalnost in narodnoprebudne ideje, z njimi oblikovala
slovensko narodno in etično identiteto

Pobude za uvedbo slovenščine v šole in javno življenje, saj je negovanje jezika,

narodne zavesti in kulture za razsvetljence predstavljalo človekom naravno
pravico in dolžnost

▪ Delovanje razsvetljencev; vzgoja in izobraževanje ljudi – zato polliterarne

zvrsti (šolske knjige, časopisi, jezikovni spisi, pisma)
• O čebelarstvu, kuharstvu, sadjarstvu in živinozdravstvu
▪ Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije
(Linhart, nedokončano, napisano v nemščini)
• Slovenski narod kot posebna zgodovinska, jezikovna in kulturna
enota – z njim postavi temelj slovenskemu znanstvenemu
zgodovinopisju

❖ VALENTIN VODNIK IN NJEGOVA DELA: +DELA NA LIST

▪ Prvi pomembnejši slovenski pesnik, narodni preroditelj, učitelj,
prevajalec, slovničar, urednik.
▪ Živel in delal od leta 1758 do 1819 – izrinjen iz javnega življenja
▪ Študiral za duhovnika, vendar se je odločil poučevati tudi poetiko, nato
postane ravnatelj ljubljanske gimnazije
▪ Dosegel uvedbo slovenščine kot učnega predmeta v začetne in srednje
šole (navdih pri Francozih in njihovih provincah)
▪ DELA; - Praktika (1795 – 1806)
- Kuharske bukve (1799)
- Lublanske novice
- Učbenik Abeceda za prve šole
- Slovnica Pismenost ali gramatika za prve šole
- Pesme za pokušino (1806)

8
 - Zbiral gradivo za Nemško-slovensko-latinski slovar
❖ TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI (1790):
▪ Prva uprizoritev v Novem mestu 1848 (Županova micka-1789)
▪ Predelava Bomašejeve komedije VESELI DAN ALI FIGAROVA SVATBA
▪ Vrste komičnosti – situacijska, besedna, karakterna
▪ Satirične prvine
▪ ANTON TOMAŽ LINHARD: rojen 1756, šolanje in delo na jezuitski gimnaziji
v Ljubljani, samostan v Stični, opusti duhovništvo, študij financ in trgovine
na Dunaju, umre 1795

*NAREDI IZPISKE NA LIST

POVZETEK KLASICIZMA IN RAZSVETLJENSTVA

Klasicizem je lit. Smer, ki traja od konca 16. do 18. stol. Nastala je v Franciji v času
Ludvika XIV. Klasicisti so zavračali izumetničenost in težili k razumski urejenosti. Vzore
so iskali v antiki (upoštevanje dramske trojne enotnosti). Razcvetel predvsem v tragediji
in komediji. *izumetničenost – ki ni v skladu z naravo, biti več, …

Razsvetljenstvo je kulturno in intelektualno gibanje v 18. stol. Podlage za

razsvetljenstvo so : - Empirizem (veda, ki temelji na dokazih)
- Utilitarize (cilj človekovega delovanje je v tem, da dela stvari, ki
so koristne za posameznika ali za družbo)
- Senzualizem (človekovo spoznanje sveta temelji na čutnem
zaznavanju)
Razsvetljenci so bili znanstveno dejavni, želeli so enciklopedistično zajeti in popisati vso
človeško znanje (enciklopedisti – Diderot, Rousseau, Voltair). Zavzemali so se za večje
politične pravice meščanstva in enakopravnost v družbi, nasprotovali so privilegijem
plemstva. Razsvetljenci so trdili, da je treba človeka ceniti po njegovih sposobnostih, ne
pa po pravicah, ki jih dobi z rojstvom. Vodilno vlogo imela epika.

PREDROMANTIKA (1760-1800)

❖ GLAVNE ZNAČILNOSTI:
▪ Namesto jasnega razuma postavlja moč čustva, strasti in razpoloženja;
▪ Na svetne gleda več optimistično, ampak odkriva v življenju predvsem
PESIMISTIČNO stran, minevanje, smrt, obup, odpoved, razočaranje;
▪ Zanimanje za posameznika in njegovo notranje življenje (ne več za
družbene probleme);
▪ Narava, ki jo posameznik doživlja v samotnih razpoloženjih;
▪ Zanimajo jo posebnosti preteklih časov, narodov in razmer;
▪ Namesto dobrin civilizacije in napredka hvali srečo prvotnega človeka,
življenje v naravi, v idiličnih in preprostih razmerah.

9
 Predromantika (književnost med razsvetljenstvom in romantiko) ni bila enotna
književna smer. Sestavljajo jo RAZLIČNI književni POJAVI, SMERI IN SKUPINE:

1. Opisno pesništvo, pesništvo o naravi, idilično pesništvo

Pojavilo se je najprej v Angliji in se nato razširilo v Francijo in Nemčijo. S svojimi
opisi letnih pripravljalo pot novemu, čustvenemu doživljanju narave.

2. Poezija noči in grobov in baladno pesništvo

Obujala je melanholične misli o minljivosti in smrti pa tudi religiozna občutja.
Kakovostno baladno pesništvo se razvije v Nemčiji po vzorih ljudskega pesništva.
Nemški mojstri balade so: Goethe, Schiller in Biirger (njegovo balado Lenora – motiv:
mrtvec pride po ljubico - je dobro prevedel Prešeren). Lenora je tipična romantična
balada z mračnim in napetim vzdušjem, h kateremu prispevajo noč, grob in prisotnost
nadnaravnih sil.

3. Zbiranje in posnemanje ljudskega pesništva

Najpomembnejši sta dve knjigi ljudskih pesmi: Percyjeva zbirka starih angleških
pesmi in Herderjeva zbirka evropskih ljudskih pesmi. Tema zbirkama je sledilo
prizadevno zbiranje ljudskega pesništva v številnih deželah (tudi na Slovenskem).
Menili so, da se v tem pesništvu kaže nepopačena duša ljudstva.

4. Sentimentalni roman kot pojav sentimentalizma (pretirana, solzava čustvenost)

Opisuje čustveno razgibane, nesrečne in tragične junake.
Predstavniki: Richardson, J. W. Goethe: Trpljenje mladega Wertherja, J. J. Rouwsseau
- razglasil je geslo Nazaj k naravi! To je bil protest zoper življenje v razumno urejeni
civilizaciji, kajti po njegovem mnenju je človeka civilizacija pokvarila, ker je ustvarila
socialno neenakost in zlo. Zato je posameznik v moderni družbi nesrečen, rešuje ga
stik z naravo in misel o preobrazbi družbe. Te ideje je obravnaval v vrsti svojih spisov,
najuspešnejši pa v romanu Julija ali Nova Heloiza.

5. Črni, grozljivi roman

Značilen je za predromantiko in mračno smer romantike. Je pa kakovostno slabši od
sentimentalnega, saj pri njem ne zasledimo boljših avtorjev. Opisuje izjemne,
fantastične in izmišljene dogodke, kot da je svet nerazumen in podrejen skrivnostnim,
višjim silam.

6. Oživljeno zanimanje za Shakespeara in vzorovanje po njem

Življenje, ki je polno strasti.

7. Gibanje Sturm und Drang - viharništvo

Razmahnilo se je v Nemčiji v letih 1770-1780. Poudarjalo je svobodo posameznika
zoper obstoječo meščansko in fevdalno družbo. V ospredje je postavljalo silna viharna
čustva, strasti in voljo genialnega posameznika, ki se v imenu svobode upira tradiciji,
avtoriteti in tiranstvu, upira se socialnemu in političnemu redu. Vzorniki so jim naravni
geniji: Homer, Shakespear, Ossian. Goethe in Schiller.

10
8. Odkritje srednjega veka, njegove slikovitosti in fantastike

9. Ossianizem
Smer, je nastala na podlagi Ossianovih spevov, ki jih je izdal škotski pesnik James
Macpherson 1760 je izdal 15 fragmentov stare poezije, zbrane na škotskem višavju.
Trdil je, da gre za prevode stare keltske poezije, čeprav gre v glavnem za njegove
lastne priredbe.

EVROPSKA PREDROMANTIKA IN ROMANTIKA

❖ ROMANTIČNI DUH IN PREOBRAT V MIŠLENJU:

▪ V 19.stol.
▪ Nasprotje strogega in resnega klasicizma – več čustev, izpovedovanja in
razpoloženja
▪ Romantičen junak se pogosto zateka v naravo.
❖ EVROPSKA PREDROMANTIKA:
▪ Pesem MIGNON; predromantična pesnitev, J. W. Goethe
▪ Pojavi v drugi polovici 18.stol.
▪ Nagiba k čustvom, ustvarjalni svobodi, cenili so ljudsko pesništvo in
Shakespeara
o VIHARNIŠTVO: Poudarja viharna čustva, strasti in svobodno voljo
posameznika. (Sturm und Drank – vihar in zalet)
o WIEMARSKA KLASIKA; Johann Wolfgang Geothe in Frierich Shiller,
ki sta delovala v Weimarju

❖ ROMANTIKA:
▪ Prva polovica 19.stol.
▪ Izvira iz izraza romantičen ali romanesken, ta pa iz izraza roman
(romantičnost sprva=tak kot v romanih) – nekaj domišljijsko lepega,
izmišljenega, nestvarnega in čustvenega

Po letu 1800 romantičnost = svobodno umetniško ustvarjanje, čustvovanje ter zunanja

in notranja lepota

DANES romantičen = čustveno dojemanje stvarnosti, nekaj lepega, nenavadnega,

idiličnega

▪ ZNAČILNOSTI:
 Poudarjanje človekovih čustev, zlasti ljubezni
 Temeljna vrednota postane čutna in duhovna lepota

11
  Romantičen junak je
- plemenit, - preveva - zateka v svoj
- lep, melanholično svet, preteklost,
- notranje bogat, življenjsko naravo, religijo,
- ustvarjalen občutje domišljijo
estet, - nenehno v sporu
- razočaran nad z družbo
 TEMELJNA IDEJA: razkol med idealom in realnostjo
 Tipična romantična počutja: pesimizem, sentimentalizem,
svetobolje (melanholičen pogled na svet)
 Zanimanje za narodovo preteklost in ljudsko pesniško izročilo
 Poudarjanje posameznikove in narodove svobode
 Jezik je privzdignjen, slog je močno čustveno obarvan

▪ NAMEN: Romantična literatura je bila namenjena višjim družbenim

slojem, intelektualcem. Pogosto govorimo o izjemnih posameznikih, ki so
plemiškega rodu.

❖ ROMANTIČEN JUNAK:
▪ Običajno moški – izobražen plemič
▪ Izjemni posamezniki, ki ljubijo svobodo in imajo visoke ideale (pogosto
neuresničljivi) »pojavijo nasprotja med njegovim pogledom na svet, cilji
in kako jih lahko uresniči v obstoječi družbi«
Kantlova filozofija –
imenujemo nasprotje med
▪ Zaradi neuresničljivih idealov in nezmožnosti ideali in stvanostjo
samouresničitve se romantiki zatekajo v naravo
in v svet domišljije, ljubezen, celo smrt
▪ Svet doživlja izrazito subjektivno
▪ Živi v sporu z družbo in samim seboj

Značilne teme:
- ČUSTVENSOST
- LJUBEZEN
- NARAVA
- HREPENENJE
- PRIJATELJSTVO
- SVOBODA
❖ LITERARNE ZVRSTI IN VRSTE:
▪ Najpomembnejša lit. vrsta lirika
▪ Evropski romantiki tudi pripovedništvo, dramatika redkejša
▪ ROMAN V PISMIH; Trpljenje mladega Wertherja
▪ ROMAN V VERZIH; Jevgenij Onjegin

12
 ROMANTIKA NA SLOVENSKEM
+romantika na slovenskem list

❖ GLAVNE ZNAČILNOSTI:
▪ 1830 – Prešernov prehod na tipično romantično poezijo, izid Kranjske
čebelice
▪ 1848 – marčna revolucija na Dunaju, konec Prešernovega ustvarjanja,
izide zadnji zvezek Kranjske čebelice
▪ 1830-1848

❖ DVA POGLEDA NA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Starejši rod Mlajši rod

 Jernej Kopitar  Matija Čop in France Prešeren
 Razsvetljenska miselnost  Naš jezik bogat, primeren tudi
 V slovenščini besedila za za zahtevnega bralca
preprosto ljudstvo (poučna in Mlajši rod
 V slovenščini nastajati vse
enostavna)  Matija Čop in France Prešeren
vrste, vzgled po drugih
 V nemščini besedila za  Naš jezik bogat,
evropskih primeren tudi za
državah
inteligenco zahtevnega bralca
 Reforma črkopisa ni potrebna
 Slovenski jezik = ubog, skromen  V slovenščini nastajati vse vrste,
in ponemčen vzgled po drugih evropskih
 Jezik okrepiti z besedami iz državah
ljudstva  Reforma črkopisa ni potrebna
 Predlaga reformo črkopisa

❖ ABECEDNA VOJNA IN ČRKARSKA PRAVDA:

▪ Med starejšim in mlajšim rodom
▪ Potekala v Kranjski čebelici
▪ VZROK; različni pogledi na jezik, književnost Slovencev in pisavo
▪ KOPITAR – kritiziral PREŠERNOVE pesmi (nemoralnost), zavrnil 4 ZVEZEK
KČ
▪ PREŠEREN – odgovoril s kritiko
1. Literarna satira Nova pisarija
2. Pesem Apel in Čevljar
3. Ali se prav piše kaša ali kasha

❖ ZMEDA NOVIH ČRKOPISOV:

▪ Povzročil jo je Jernej Kopitar
▪ Zahteval poenostavitev besed v slovenskem jeziku (vsak glas svojo črko)
▪ Do tega časa v uporabi BOHORIČICA (Zimske urice – 1584)
▪ Kopitar objavi dva nova črkopisa:
− DAJNIČICO (Peter Dajnko – 1824 do 1839 – Štajerskem)
− METELČICO (Franc Serafin Metalko – 1825 do 1833)
▪ Nasprotovala Čop in Prešern

13
 ▪ ŠUMNIKI – prevzeli po Hrvatih (Ljudevit Gaj); prvi uporabljal Bleiweis v
Kmetijskih in rokodelskih novicah

❖ POLITIČNA GIBANJA ?
❖ POMEN ROMANTIKE ZA SLOVENCE: kaže enakovrednost
našega jezika s
▪ Stopimo ob bok svetovni književnosti
svetovnimi jeziki
▪ Močno razvije lirika
▪ France Prešeren – nove zvrsti (dramatika se ne razvije)
Satira Elegijo Balada

Romanca Sonet

❖ POLITIČNE RAZMERE V AVSTRIJI:

▪ Avstrija = absolutistična fevdalna monarhija pod vlado Habsburžanov
▪ Strah pred revolucijo (kot v Franciji) RACIONALNO VLADANJE
(opirali so se na Cerkev, plemstvo, vojsko in uradništvo)
MATTERNICH –
▪ CENZURA – izredno strog policijski in uradniški režim, Matternichov
preprečil vsakršno svobodno dejavnost absolutizem

❖ POSLEDICE CENZURE NA SLOVENIJO:

▪ 3 gubernije – ljubljanskega, tržaškega in graškega
▪ KULTURNO SREDIŠČE – Ljubljana
▪ PRERODNO DELOVANJE (Zois in Vodnik)
▪ Pod francozi v Iliriji za kratek čas slovenski jezik večje pravice (uveden v
šole)
▪ Pod Avstrijo ponovno zatiranje, vendar pa so ustanovili za bogoslovce
KATEDRI ZA SLOVENSKI JEZIK V GRADCU IN LJUBLJANI
▪ Slovenski knjižni jezik dokončno izoblikoval , hkrati z njim pa tudi pojem
narod
▪ Vendar pa mnenja o slovenskem jeziku različna – KOPITAR-PREŠEREN+ČOP

❖ ILIRIZEM:
▪ PANSLAVIZEM – širil med malimi slovanskimi narodi, oviral razvoj
slovenščine (Slovak Jan Kollar)
▪ Solidarnost med slovanskimi narodi (mali naj bi opustili misel na svoj
jezik in samostojnost)
▪ 4 največji – Rusi, Iliri, Čehi in Poljaki
▪ Med Hrvati – ILIRSKO GIBANJE v smislu panslavizma (Ljudevit Gaj)
− Združi Hrvate v isti pisavi, GAJICI
− Pritegnit želi tudi Slovence
− 2 leti kasneje kulturni program spremeni v politično – Hrvati in vsi
Slovani naj bi sprejeli štokavsko narečje (strinjal hrvaški pesnik STANKO VRAZ)
− Slovenščina tako ostala le jezik preprostega prebivalstva
− Vendar ILIRIZMU nasprotovali;
o AVSTRIJA (prepovedala ilirsko ime)
o KOPITAR, ČOP, PREŠEREN
o HRVATI

14
❖ KRANJSKA ČEBELICA:
▪ Glasilo slovenske romantike
▪ Združevalo pesnike, pripadajočega razsvetljenskega klasicizma,
rokokojske anakreontike ali predromantike
▪ Miha Kastelic (tudi sam pisal) – svetovala in spodbujala pa Prešeren in
Čop
▪ Osrednji pesnik je bil PREŠEREN

❖ SKLEP:
▪ V obdobju predromantike in romantike se izoblikuje slovenski knjižni
jezik, ki so ga sprejeli KRANJCI, KOROŠCI, PRIMORCI in PREKURCI
▪ Z njim pridobil pravico do obstoja in razvoja
▪ Iz jezika pognala Prešernova poezija, presegla je slovenski okvir in
slovensko zavest vključila v evropsko

FRANCE PREŠEREN

15