Professional Documents
Culture Documents
SLOVNINI DEL
IZPITA
RAZVOJ JEZIKA
INDOEVROPSKI PRAJEZIK
Znanstveniki mislijo, da imajo vsi evropski jeziki istega prednika - Indoevropski prajezik.
Govorili naj bi ga sredi 3. tisoletja pr. n. st. na obmoju od Karpatov do notranjosti
Azije. Iz tega jezika naj bi se razvili torej skoraj vsi evropski jeziki razen ugrofinskih
(finina, madarina), tatarskih (turina) in predindoevropskih (baskovina), ki se
imenujejo neindoevropski jeziki. Indoevropski prajezik se deli na KENTUMSKO in
SATEMSKO skupino.
KENTUMSKA SKUPINA:
Kentumska ali zahodna skupina izgovarja tevilko 100 s prvo rko
spadajo germanski, keltski, romanski in grki jeziki.
K ali H. Sem
SATEMSKA SKUPINA:
Satemska ali vzhodna skupina izgovarja tevilko 100 s prvo rko S ali . Sem spadajo
vzhodni, zahodni in juni slovanski jeziki ter indijski, iranski, armenski, baltski in
albanski jeziki.
ZANILNOSTI PRASLOVANINE:
Iz praslovanine (2. in 3. st. naega tetja) izhajajo slovanski jeziki. Njeno obmoje je
bilo med Baltiskim in rnim morjem med Dnjeprom, Dnjestrom in Vislo. Glasoslovje pri
praslovanini ima naslednje lastnosti, ki so jih nekateri slovanski jeziki obdrali,
slovenina pa ne:
- trd in mehan izgovor samoglasnikov (l - l')
- zakon o odprtih zlogih; vsak zlog se je moral konati na samoglasnik; veljalo tudi v
stari cerkveni slovanini
- nekateri fonemi, ki jih slovenina nima (jor, jer, dolgi e - jat, ...)
- dva razlina -i : i - mehki; y - trdi
- nosna samoglasnika: e in o (peta, roka)
SLOVANSKI JEZIKI:
Slovanski jeziki izhajajo iz praslovanine. Delijo se na tri skupine:
- VZHODNA (ruski, beloruski, ukrajinski)
- ZAHODNA (poljski, eki, slovaki, luikosrbski)
- JUNA (slovenski, srbohrvaki, makedonski, bolgarski)
RAVNINE JEZIKA
Jezikovne ravnine odkrivamo tako, da besedila in njihove lene razlenjujemo na
edalje manje dele glede na njihovo vlogo, ki jo posamezna jezikovna znamenja
opravljajo, ko se povezujejo v smiselna sporoila.
1. POMEN POVEDI:
Ugotovimo ali je poved smiselna ali ne.
2. BESEDOSLOVNA RAVNINA:
Ugotovimo kaj pomenijo posamezne besede, ki so deli povedi.
3. SKLADENJSKA RAVNINA:
Tu opazujemo stavno zgradbo proste povedi, stavnih lenov in besednih zvez ter
prirednih in podrednih stavnih zvez in tudi upovedovalno stalie govorca, besedni
red, ...
4. OBLIKOSLOVNA RAVNINA:
Opazujemo obliko posamezne besede v povedi glede na spol, tevilo, sklon, as,
osebo, ...
5. GLASOSLOVNA RAVNINA:
Ta ravnina zdruuje glasovna znamenja, glasovne enote, pravila povezave glasov v
zloge, pravila o sklopih glasovnih enot v zlogu in besedi, besedni naglas in fonetiko.
GLASOSLOVJE
FONEMI:
Fonemi ali razloevalni glasovi so glasovi s katerimi lahko razloujemo pomene besed:
KOS
SA ali KOZ
ZA.
Slovenski jezik ima 29 fonemov, ki se delijo na:
- samoglasnike (vokale)
- soglasnike (konzonante); le-ti pa se na zvonike in nezvonike
RKA:
Glasove zapisujemo s rkami. Slovenska beseda ima 25 rk za 29 glasov. rke se
delijo na iste skupine kot fonemi.
PISAVA:
V pisavi so lahko te rke male (a) ali velike (A). Pisava, ki jo uporabljamo e dananje
dni se imenuje GAJICA. Za rabo rk v pisvi obstajajo doloena pravila.
SAMOGLASNIKI:
Poznamo 8 samoglasnikov (a, e, i, o, u + polglasovi). Le-ti so lahko naglaeni ali pa
nenaglaeni.
NAGLAEVANJE: Besede so v glavnem naglaene. Tiste, ki niso naglaene
imenujemo NASLONKE. Naglas v slovenini ni vezan na noben zlog v besedi,
odvisen je samo od pomena besede (lahko je na vseh zlogih).
SOGLASNIKI:
Delimo jih na ZVONIKE (m, l, n, r, j, v - mlinarjevi) in na NEZVONIKE. Slednji pa se
delijo e na NEZVENEE (p, t, k, c, , f, s, , h) in ZVENEE (b, d, g, d, z, ).
ZLOG:
Od zlogov je odvisna deljivost besed. Zlog je skupina rk zbranih okrog samoglasnika.
Razvrstitev: NZSZN = kramp. e besede delimo mora ostati na vsaki strani deljaja
vsaj po en zlog. Soglasniki sklop vedno zdelimo (son- ce).
ZAPISOVANJE GLASOV:
Pomenske dele besed (morfeme) zapisujemo enako; npr.: golobi [b] - izg.: golob [p],
golobek [p].
ZAPISOVANJE ZVONIKOV:
Pri nezvonikih zapisujemo znamenje za glasovno razliico, ki jo izgovarjamo pred
samoglasnikom (koNJ - izg.: koN).
- OU (govor) piemo kot OL (bOLha - izg.: bOUha);
- V piemo, ko gre za gibanje v notranjost (Vdeti,...);
- U piemo, ko gre za odmikanje, dovritev (Ubeati, Usesti se,...).
ZAPISOVANJE NEZVONIKOV:
Pri nezvonikih zapisujemo rko za glas, ki ga izgovarjamo pred samoglasnikom ali
zvonikom (medveD - izg.: medveT). e sta na morfemskam ivu dva enaka ali
podobna soglasnika zapisujemo oba, eprav navadno v izgovoru ne sliimo obeh
(oDDih - izg.: oDih).
OBLIKOSLOVJE
BESEDNE VRSTE
Razvramo jih glede na skladenjsko vlogo, pregibnostni pomen!
Pomen ali pregibanje omogoajo razne porazdelitve:
- GLAVNE BESEDNE VRSTE: sam.b., prid.b., glaglol, prislov, povedkovnik
SAMOSTALNISKE BESEDE DELIMO NA:samostalnik, samostalniki zaimek in
posamostaljene prid. besede
PRIDEVNISKE BESEDE DELIMO NA: pridevnik, pridevniki zaimki in tevniki
- SLOVNINE BESEDNE VRSTE: lenek, veznik, predlog, prislov
- MEDMET
OBLIKOSLOVNI MORFEMI
MORFEM: najmanji pomenski del besede
SAMOSTALNIKA BESEDA
VRSTE SAMOSTALNIKIH BESED:
-samostalnik (osebe, ivali, rastline, predmeti, pojmi)
-samostalniki zaimek (zamenjuje samostalnik)
SAMOSTALNIK:
-VRSTE SAMOSTALNIKOV:
-NEPREHODNI GLAGOLI:
Dejanje ne prehaja na predmet (Matja je obleal.). Stavki z glagolom v neprehodni
obliki imajo samostalnik v imenovalniku.
Sem spadajo glagoli STANJA IN GIBANJA (sedim, spim,...). Iz prehodnih delamo
neprehodne z predpono ali predlogom (hoditi - prehoditi).
GLAGOLSKE OBLIKE:
SEDANJIKE:
Glagoli na: -am, -em, -jem, -im, -m.
NEDOLONIKE:
Glagoli na: -ati, -eti, -iti, -sti, -i, -i,-a,-u-ti.
ZLOENE:
Iz opisnih delenikov na -l ali na -nt in pomonih glagolov biti, kot npr.: delal sem, delal
bom, tepen sem, tepen sem bil, tepen bom.
SPREGANJE:
Sprega se v osebi in tevilu.
AS:
Sedanjik: sedanjost, preteklost, prihodnost, brezasnost
Preteklik: pretekllost, sedanje stanje, ukaz
Prihodnjik: prihodnost, domnevno ugotovitev
Predpreteklik: dogodek pred drugim preteklim dogodkom, stanje v preteklosti
NAKLON:
POVEDNI NAKLON:
Uresniuje tako kot umiljeno (Fantje postavljajo otor).
POGOJNI NAKLON:
Izraza mono sedanje ali neuresnieno preteklo dejanje. To je lahko tudi delenik na
-l+BI ali BIL. Hkrati izraza tudi omiljeno izjavo (Rekel bi, da to ni res).
VELELNI NAKLON:
Izraa eljo, da dejanje izvri ogovorjeni. Izraamo z velelnikom (delaj, delajmo).
NAIN:
TVORNIK (aktiv):
Vrilec dejanja je osebek, od dejanja prizadeti pa predmet (Uitelj je pohvalil uenca).
TRPNIK (pasiv):
se ujema s
PRISLOV:
V stavku je lahko: prislovno doloilo ali pa prilastek. To je besedna vrsta po kateri se
spraujemo KJE, KAM, OD KOD, KDAJ, ZAKAJ, EMU, KAKO, KOLIKO, ...
Poznamo:
- KRAJEVNI (kje, kod, kam)
- ASOVNI (kdaj)
- VZRONOSTNI (zakaj, kljub emu)
- LASTNOSTNI (kako, koliko, kolikokrat, kolikic, glede na kaj)
Stopnjujemo lahko prislove, ki izraajo NAIN in KOLIINO (visoko, vije, najvije)
PREDLOG:
Predlog ali prepozicija je beseda za izrazanje razmerja med
besedami ali besednimi zvezami.
Predlogi, ki se vezejo na doloen sklon:
neenakovrednimi
BESEDOSLOVJE
10
11
To so fraze (Metati polena pod noge). Jemljemo jih cele iz svojega spomina. Sem
spadajo tudi rekla (Beseda ni konj) in reenice (Jabolko ne pade dale od drevesa).
BESEDOTVORJE
PODSTAVA IN OBRAZILO:
Del besede, iz katerega tvorimo novo besedo, imenujemo PODSTAVA, del, s katerim
jo tvorimo pa OBRAZILO.
Npr.: miz - ica
podstava obrazilo
Na stiku med podstavo in obrazilom pogosto prihaja do glasovnih premen. Npr.: knjig
ga
- knji
ica.
Na ta nain tvorimo besede vseh besednih vrst (sam., gl., ...).
BESEDOTVORNE VRSTE:
IZPELJAVA:
To je tvorba iz enobesedna podstave z desnim obrazilom.
Npr.: pis - ec ... pisec
SESTAVA:
To je tvorba iz enobesedne podstave z levim obrazilom (predpono).
Npr.: na - pisati ... napisati
ZLAGANJE:
To je tvorba iz vebesedne podstave z vmesnim samoglasnikom.
Npr.: knjig - o - vez - 0 ... knjigovez
SKLAPLJANJE:
Tvorbaorba iz vebesedne podstave s preprosto strnitvijo.
Npr.: na to ... nato
12
MEANE TVORBE:
- krnitev + sklapljanje: Organizacija Zdruenih Narodov ... OZN
- krnitev + izpeljava: Stanislav ... Stan- + -ko ... Stanko
KONVERZIJA:
To je postopek, kjer besedo iz ene besedne vrste uvrstimo v drugo besedno vrsto in ji
zaradi tega spremenimo slovnine lastnosti (spol, tevilo, ...). Zaradi tega se spremeni
tudi predmetni pomen besede. Konverzne tvorjenke nastajajo iz:
- pridevnikov: deurni uenec ... deurni
- prehajanje obnih imen v lastna: otok (del kopnega obdan z vodo)... Otok (Velika
Britanija)
- prehajanje med samimi lastnimi imeni: vasih je kraj poimenovan po osebnem imenu
(Vas, kjer ivijo Bertoki, se imenuje Bertoki)
SKLADNJA
SKLADENJSKE VLOGE BESEDNIH VRST
SAMOSTALNIKA BESEDA: pove nam, v zvezi s kom se odvija dogajanje, na kaj se
nanaa glagol.
PRIDEVNIKA BESEDA: nam podrobneje opie samostalniko besedo in njene
lastnosti.
GLAGOL: nam pove, kaj se godi oziroma kaj se z osebkom dogaja
STAVEK IN POVED
Skladnja nas ui druiti besede v besedne zveze in stavke.
POVED: je zaklueno sporoilo ali zakljuen del sporoila. Poznamo pripovedne,
vpraalne, elelne in velelne naklone povedi.
STAVEK: je najbolj obiajna zveza besed.
NEGLAGOLSKI STAVEK:
To je stavek, v katerem ni glagola in so besede zbrane okrog neosebne glagolske
oblike. Imenujemo ga tudi POLSTAVEK (iz njega lahko razvijemo tudi glagolski
stavek).
PASTAVEK: to je beseda, ki je lahko sama zase stavek (npr.: Ha!).
ENODELNI STAVEK:
V tem stavku ni osebka, ker sploh ni vrilca dejanja ali nosilca trajanja; npr.: Deevalo
je.
PROSTA IN ZLOENA POVED:
Iz prostih (enostavnih) povedi lahko sestavimo zloeno (vestavno) poved.
RAZDRUENA POVED:
To je poved, ki je glasovno pretrgana, smiselno pa tvori celoto.
11
STAVNI LENI
Stavni leni so: osebek, povedek, predmet in prislovno doloilo.
POVEDEK IN OSEBEK:
Sta glavna stavna lena. Po povedku se vpraujemo: kaj kdo dela ali kaj z njim je.
Po osebku pa se vpraujemo: kdo ali kaj. Povedek in osebek sta lahko iz ene ali ve
besed.
POVEDKOVO DOLOILO:
To ni samostojni stavni len, ampak samo del zloenega povedka.
Npr.: Luka lei v postelji.
Luka lezi.
PREDMET:
Je stavni len po katerem se vpraujemo: koga - esa, komu - emu, koga - kaj, o
kom - em, s kom - im + povedek.
PRISLOVNO DOLOILO:
Je stavni len, po katerem se spraujemo:
- p. d. kraja: kam, kod, kje
- p. d. asa: kdaj
- p. d. vzronosti:
a) vzroka: zakaj
b) namena: emu
c) pogoja: pod katerim pogojem
d) dopustitve: kljub emu
- p. d. naina (lastnosti):
a) pravega naina: kako
b) primere: kako
c) posledice: kako
d) mere: koliko
e) ozira: glede na kaj
PRILASTEK:
Je del stavnega lena po katerem se vpraujemo:kaken, kateri, igav, koliko.
Poznamo levi in desni prilastek. e pa se kateri od teh dveh ujema z odnosnico tudi v
spolu, sklonu in tevilu, pa sta to L in D ujemalni prilastek. Odnosnica pa je glavni
oziroma pomenski del samostalnika.
POVEDKOV PRILASTEK:
Po njem se vpraujemo z vpraalnico: kaken (kateri, igav) ter povedkom in osebkom
oziroma predmetom. Povedkov prilastek ne izraa stalne lastnosti osebka ali
predmeta, ampak samo lastnost v trenutku glagolskega dejanja.
12
STAVNA ANALIZA:
Povedi lahko analiziramo na ve nainov:
- vejanata analiza
- podrtovalna analiza
- zloene povedi pa tudi z znaki S
13
BESEDILOSLOVJE
JEZIK KOT SISTEM ZA SPORAZUMEVANJE
Jezik je urejen sestav znamenj za medsebojno sporazumevanje. V Sloveniji so uradni
jeziki: slovenina, madarina in italijanina. Znanje jezika je lahko aktivno (jezik
znamo pisati, govoriti in ga razumemo) ali pasivno (jezik samo razumemo in ga znamo
delno govoriti, ne znamo pa ga pisati).
PRAGMATINA PRAVILA
14
15
NAVEZOVANJE S PRISLOVI:
Navezovanje z zaimenskimi prislovi se od pravega pozaimlajnja loi po tem, da
prislov kot naveznik ne izkazuje slovninega ujemanja z nanaalnico, ki ni beseda ali
besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.
Primer: Za pol ure se je zleknil na kav, venadar ni in ni mogel zadremati. Zato je
ustal, se okopal in si oblekel belo srajco.
ASOVNO SOSLEDJE:
Najbolj znailna besedila za to so ivljenjepisi. Tako je v besedilih, kjer sosledje enot
odraa asovno sosledje odsekov v resninosti. V zavesti pa lahko take enote
poljubno prestavljamo. Tu sledimo avtorjevemu toku zavesti, prepuamo se
njegovemu vodenju in svojskemu umetnikemu doivljanju resninosti.
VZRONO SOSLEDJE:
Razumevanje dejanskega asovnega zaporedja dogodkov je tukaj le olajano s
slovninim sredstvom, to je s predpreteklikom, dejansko pa stavka vee v vijo enoto
njuno vzrono razmerje: padec v vodo je VZROK, premoenost pa POSLEDICA, torej
nekaj, kar je v asovnem smislu lahko le pozneje.
DRUBOSLOVNO JEZIKOSLOVJE
RAZSLOJEVANJE JEZIKA
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
Zvrsti slovenskega jezika so funkcionalne, socialne in prenosnike.
SOCIALNE ZVRSTI:
Delijo se na: knjini (zborni) jezik, pogovorni jezik in nareja.
KNJIEVNI JEZIK:
To je uradni jezik, ki naj bi se uporabljal v sredstvih javnih obil, uradih in pri vseh
javnih nastopih. Knjini jezik se veinoma pie oziroma bere, pa tudi govori. Tako
lahko v knjievnem jeziku piemo najrazlineja besedila; npr.: strokovna, publicistina, umetnika, zasebna pisma ...
Pravila zbornega jezika so natanno doloena in popisana v slovnicah, slovarjih in
drugih prironikih. Zborni jezik je edina zvrst, ki v pisni obliki pokriva enakomerno ves
slovenski prostor.
POGOVORNI JEZIK:
Pogovorni jezik delimo na: argon, sleng in argo.
SLENG: Tvorijo ga prevzete in ustveno obarvane besede. To so besede, ki so v
nekem obdobju aktualne, potem pa zamrejo in jih nadomestijo nove. Sleng se od
16
UMETNOSTNE:
To so leposlovna in umetnostna besedila, ki imajo vsebino z globljim pomenom.
Uinkujejo vestransko in niso suhoparna. Umetnostna besedila delimo na vezano in
nevezano besedo, ti dve pa e na nedramo in dramo. Zaradi svoje polnosti se v
17
18