SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

SLOVNINI DEL

IZPITA

RAZVOJ JEZIKA
INDOEVROPSKI PRAJEZIK
Znanstveniki mislijo, da imajo vsi evropski jeziki istega prednika - Indoevropski prajezik.
Govorili naj bi ga sredi 3. tisoletja pr. n. st. na obmoju od Karpatov do notranjosti
Azije. Iz tega jezika naj bi se razvili torej skoraj vsi evropski jeziki razen ugrofinskih
(finina, madarina), tatarskih (turina) in predindoevropskih (baskovina), ki se
imenujejo neindoevropski jeziki. Indoevropski prajezik se deli na KENTUMSKO in
SATEMSKO skupino.
KENTUMSKA SKUPINA:
Kentumska ali zahodna skupina izgovarja tevilko 100 s prvo rko
spadajo germanski, keltski, romanski in grki jeziki.

K ali H. Sem

SATEMSKA SKUPINA:
Satemska ali vzhodna skupina izgovarja tevilko 100 s prvo rko S ali . Sem spadajo
vzhodni, zahodni in juni slovanski jeziki ter indijski, iranski, armenski, baltski in
albanski jeziki.
ZANILNOSTI PRASLOVANINE:
Iz praslovanine (2. in 3. st. naega tetja) izhajajo slovanski jeziki. Njeno obmoje je
bilo med Baltiskim in rnim morjem med Dnjeprom, Dnjestrom in Vislo. Glasoslovje pri
praslovanini ima naslednje lastnosti, ki so jih nekateri slovanski jeziki obdrali,
slovenina pa ne:
- trd in mehan izgovor samoglasnikov (l - l')
- zakon o odprtih zlogih; vsak zlog se je moral konati na samoglasnik; veljalo tudi v
stari cerkveni slovanini
- nekateri fonemi, ki jih slovenina nima (jor, jer, dolgi e - jat, ...)
- dva razlina -i : i - mehki; y - trdi
- nosna samoglasnika: e in o (peta, roka)
SLOVANSKI JEZIKI:
Slovanski jeziki izhajajo iz praslovanine. Delijo se na tri skupine:
- VZHODNA (ruski, beloruski, ukrajinski)
- ZAHODNA (poljski, eki, slovaki, luikosrbski)
- JUNA (slovenski, srbohrvaki, makedonski, bolgarski)

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

IVI IN MRTVI JEZIKI

Danes poznamo okoli 100 000 jezikov, vendar je ivih le okoli 4000. Od mrtvih jezikov
poznamo predvsem latinski in starogrki jezik. Mrtvi jezik je tudi stara cerkvena
slovanina. Mrtvi jeziki so bili osnova danasnjim ivim jezikom.

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

STARA CERKVENA SLOVANINA
To je jezik v katerem sta duhovnika Ciril in Metod napisala 1. slovenske knjige (okoli
leta 860). V ta jezik sta prevedla najpotrebneje evangelije za svoj poklic. Za zapis sta
izumila novo pisavo - GLAGOLICO (glagolati - govoriti). Kasneje Glagolico zamenja
Cirilica (po bratu Cirilu). Najstareji ohranjeni zapisi so Zografski evangeliji, ki so
shranjeni na otoku Atosu.
Slavisti (Kopitar, Mikloi, Vatroslav Jadi) so se veliko prepirali kateremu jeziku je
najbolj podobna Stara cerkvena slovanina, saj so omenjali tudi jezik panonskih
Slovencev, Staro slovenski jezik, jezik makedonskih Slovanov.
SLOVENSKI PISANI JEZIK V SREDNJEM VEKU
V tem obdobju se zaenjajo prvi zapisi v Slovenskem jeziku. Pisci teh tekstov so bili v
glavnem tuji menihi (Nemki, eki). Vsi ti zapisi so obrednega in pounega znaaja.
Obliko tekstov so doloili z vsebino, pomemben pa je tudi slog in jezik ter seveda tudi
to, da so to edine prie o razvoju slovenskega jezika v Srednjem veku.
Iz tega obdobja so se ohranili Briinski spomeniki, Rateki, Stiki, Starogorski rokopisi.
BRIINSKI SPOMENIKI
Nastali so v 10. stoletju, nali pa so jih v Freisingu (Briin) v Zborniku srednjevekih
latinskih rokopisov. Spomeniki obsegajo troje zapisov: 1. in 3. sta obrazec splone
spovedi, 2. pa je pridiga o grehu in pokori. Jezik v njih je v bistvu e samostojen, a ne
vsebuje nareij in tujk. Prvi jih je izdal Jernej Kopitar leta 1836 v knjigi GLAGOLITA
CLOZIANUS.
NASTANEK SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKA V SREDNJEM VEKU
To je v asu vzpona protestantizma (Martin Luthr). Pri nas so protestantizem zatrli e
preden je sploh priel do izraza. Leta 1550 je Primo Trubar izdal prvi slovenski knjigi

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

(KATEKIZEM in ABECEDNIK). S tem je osnoval slovenski knjini jezik. Protestantski

pisci so napisali precej knjig, med njimi predvsem Dalmatinov prevod svetega pisma in
Bohorieva slovnica slovenskega jezika (ZIMSKE URICE). V tem asu protestantizem
e ugaa, zato morajo vsi protestantje iz Ljubljane, in povrne se kranstvo, v asu
katerega uniijo vse kar je bilo protestantskega.V knjievni jezik je bila povzdignjena
osrednja slovenina, ki se je gojila zlasti v Ljubljani, in je kasneje dobila tudi svojo
pisavo (Bohoriica), ki se je ohranila do sredine 19. stoletja.
NEENOTNOST SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKA V 19. STOLETJU
To je bil za jezik zelo nemiren as. Vanj so bile sprejete t. i. nove oblike, hkrati pa so
se razvili razni zvrstni jeziki (asnikarski, strokovni in pripovedni). V tem stoletju je jezik
v slovnici opisal Jernej Kopitar, umetniko pa ga je potrdil France Preeren. Hkrati so
izhajale tudi Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice.
Slovenina tudi poasi izpodriva nemino (ola, gledalie, uradi in javnost). Nekateri
so se zavzemali za zdruitev z ruino ali hrvaino, vendar je zmagala pametneja
misel. Proti koncu stoletja je bil boj za slovenski knjini jezik dobljen. Dobili smo
Slovenski pravopis (Levec), pesnitvo (Kette, Murn, Zupani), pripovednitvo (Cankar,
Milinski) in dramatiko (Cankar).

RAVNINE JEZIKA
Jezikovne ravnine odkrivamo tako, da besedila in njihove lene razlenjujemo na
edalje manje dele glede na njihovo vlogo, ki jo posamezna jezikovna znamenja
opravljajo, ko se povezujejo v smiselna sporoila.
1. POMEN POVEDI:
Ugotovimo ali je poved smiselna ali ne.
2. BESEDOSLOVNA RAVNINA:
Ugotovimo kaj pomenijo posamezne besede, ki so deli povedi.
3. SKLADENJSKA RAVNINA:
Tu opazujemo stavno zgradbo proste povedi, stavnih lenov in besednih zvez ter
prirednih in podrednih stavnih zvez in tudi upovedovalno stalie govorca, besedni
red, ...
4. OBLIKOSLOVNA RAVNINA:
Opazujemo obliko posamezne besede v povedi glede na spol, tevilo, sklon, as,
osebo, ...
5. GLASOSLOVNA RAVNINA:
Ta ravnina zdruuje glasovna znamenja, glasovne enote, pravila povezave glasov v
zloge, pravila o sklopih glasovnih enot v zlogu in besedi, besedni naglas in fonetiko.
GLASOSLOVJE

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

FONEMI:
Fonemi ali razloevalni glasovi so glasovi s katerimi lahko razloujemo pomene besed:
KOS
SA ali KOZ
ZA.
Slovenski jezik ima 29 fonemov, ki se delijo na:
- samoglasnike (vokale)
- soglasnike (konzonante); le-ti pa se na zvonike in nezvonike
RKA:
Glasove zapisujemo s rkami. Slovenska beseda ima 25 rk za 29 glasov. rke se
delijo na iste skupine kot fonemi.
PISAVA:
V pisavi so lahko te rke male (a) ali velike (A). Pisava, ki jo uporabljamo e dananje
dni se imenuje GAJICA. Za rabo rk v pisvi obstajajo doloena pravila.
SAMOGLASNIKI:
Poznamo 8 samoglasnikov (a, e, i, o, u + polglasovi). Le-ti so lahko naglaeni ali pa
nenaglaeni.
NAGLAEVANJE: Besede so v glavnem naglaene. Tiste, ki niso naglaene
imenujemo NASLONKE. Naglas v slovenini ni vezan na noben zlog v besedi,
odvisen je samo od pomena besede (lahko je na vseh zlogih).
SOGLASNIKI:
Delimo jih na ZVONIKE (m, l, n, r, j, v - mlinarjevi) in na NEZVONIKE. Slednji pa se
delijo e na NEZVENEE (p, t, k, c, , f, s, , h) in ZVENEE (b, d, g, d, z, ).
ZLOG:
Od zlogov je odvisna deljivost besed. Zlog je skupina rk zbranih okrog samoglasnika.
Razvrstitev: NZSZN = kramp. e besede delimo mora ostati na vsaki strani deljaja
vsaj po en zlog. Soglasniki sklop vedno zdelimo (son- ce).
ZAPISOVANJE GLASOV:

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

Pomenske dele besed (morfeme) zapisujemo enako; npr.: golobi [b] - izg.: golob [p],
golobek [p].
ZAPISOVANJE ZVONIKOV:
Pri nezvonikih zapisujemo znamenje za glasovno razliico, ki jo izgovarjamo pred
samoglasnikom (koNJ - izg.: koN).
- OU (govor) piemo kot OL (bOLha - izg.: bOUha);
- V piemo, ko gre za gibanje v notranjost (Vdeti,...);
- U piemo, ko gre za odmikanje, dovritev (Ubeati, Usesti se,...).
ZAPISOVANJE NEZVONIKOV:
Pri nezvonikih zapisujemo rko za glas, ki ga izgovarjamo pred samoglasnikom ali
zvonikom (medveD - izg.: medveT). e sta na morfemskam ivu dva enaka ali
podobna soglasnika zapisujemo oba, eprav navadno v izgovoru ne sliimo obeh
(oDDih - izg.: oDih).
OBLIKOSLOVJE
BESEDNE VRSTE
Razvramo jih glede na skladenjsko vlogo, pregibnostni pomen!
Pomen ali pregibanje omogoajo razne porazdelitve:
- GLAVNE BESEDNE VRSTE: sam.b., prid.b., glaglol, prislov, povedkovnik
SAMOSTALNISKE BESEDE DELIMO NA:samostalnik, samostalniki zaimek in
posamostaljene prid. besede
PRIDEVNISKE BESEDE DELIMO NA: pridevnik, pridevniki zaimki in tevniki
- SLOVNINE BESEDNE VRSTE: lenek, veznik, predlog, prislov
- MEDMET

OBLIKOSLOVNI MORFEMI
MORFEM: najmanji pomenski del besede
SAMOSTALNIKA BESEDA
VRSTE SAMOSTALNIKIH BESED:
-samostalnik (osebe, ivali, rastline, predmeti, pojmi)
-samostalniki zaimek (zamenjuje samostalnik)
SAMOSTALNIK:
-VRSTE SAMOSTALNIKOV:

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

-lastna imena (vel. zaetnica); deli se jih na:

imena oseb,bajeslovnih bitij,ivali,imena krajev in drugih ozemeljskih pojavov, imena
knjig in asopisov
-obna imena: so tevna ali netevna, deli se jih na: snovna, skupna in pojmovna
SPOL, TEVILO, SKLON,...
-SKLANJATVE:
Poznamo ve sklanjatvenih vzorcev. Razvramo jih glede na SPOL IN KONNICO V
RODILNIKU EDNINE.
moke sklanjatve:
1.m.skl.:korak-0, korak-a, korak-u,...
2.m.skl.:vojvod-a, vojvod-e, vojvod-i,...
3.m.skl.:sklanjanje kratic-B
BREZ KONNICE
4.m.skl.:deurn-i, deurn-ega, deurn-emu,...
enske sklanjatve:
1..skl.:lip-a, lip-e, lip-i,...
2..skl.:perut-0, perut-i, perut-i,...
3..skl.:imena, ki se ne konujejo na A + priimki ensk; BREZ KONNICE
4.Z.SKL.:deurn-a, deurn-e, deurn-i,...
srednje sklanjatve:
1.s.skl.:mest-o, mest-a, mest-u,...
2.s.skl.: reki samostalniki, ki se sklanjajo samo v besednih zvezah s konnico 0
(npr.: doma)
4.s.skl.:samostalniki, ki so po obliki pridevniki (belo, belega,...)
SAMOSTALNIKI ZAIMEK:
Zamenjuje samostalnik oziroma samostalniko besedo. Izjemi sta sam. z. za prvo in
drugo osebo (jaz, ti), ki imenujeta govoreega oziroma ogovarjanega! Deli se jih na:
OSEBNE ZAIMKE (jaz, ti, on,...) in POSAMOSTALJENE PRIDEVNISKE ZAIMKE
(vsak).
OSEBNI ZAIMEK:
Zaznamuje udeleence v pogovoru (jaz, ti, on).
-povratni osebni zaimek (SEBE, SE): je zamena os. z., rabi se kot predmet ali
prislovno doloilom
Raba: e se spraujemo po osebku (drugae ga izpuamo) in takrat, ko ne gre za
loevanje ljudi drug od drugega, ampak za to, da loimo spol ali tevilo.
PRIDEVNIKA BESEDA
V stavku je pridevnika beseda lahko kot: prilastek, povedkovo doloilo, povedkov
prilastek. Delimo jih na: PRIDEVNIKE, DELENIKE, TEVNIKE IN PRIDEVNIKE

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

ZAIMKE. Pridevnika beseda se v spolu, sklonu in tevilu ujema s samostalniko

besedo.
PRIDEVNIK:
Poznamo tri vrste pridevnikov:: kakovostni, vrstni in svojilni. Dolona in nedolona
oblika pridevnika: dolono rabimo, da oznaimo e znano lastnost; npr.:Bla ima siv in
rjav pla. Sivi je oguljen. Dolono obliko prepoznamo po konnici I. Sklanja se jih po
vzorcu 4. sklanjatve samostalnikov.
Stopnjevanje: osnovnik, primernik, presenik
Primernik lahko rabimo tudi brez primerjave, takrat izraza srednjo mejo med
osnovnikom in presenikom. Visoka stopnja-E
ELATIVNO STOPNJEVANJE: fantastino,
prelepo,...
TEVNIK:
Koliinski tevnik: glavni (en, dva,...), loilni (dvoje, petero,...),
nedoloni (dosti, ve,...)
Povedo nam koliko predmetov imamo.Vrstni loilni, mnoilni, vrstilni tevnik so e ostali
tevniki.
PRIDEVNIKI ZAIMEK:
Poznamo koliinski, vrstni, svojilni in kakovostni pridevniki zaimek. Le-ti pa imajo se
vsak svojo podzvrst:
- vrstni, koliinski in kakovostni: vpraalni, oziralni, oziralno poljubnostni, nedoloni,
poljubnostni,
nikalni, celostni, mnogostni, istostni, drugostni in kazalni
- svojilni:
ima poleg e vseh prej natetih podvrst se osebni svojilni zaimek
GLAGOL
V stavku je to veinoma povedek ali jedro povedka. Po njem se spraujemo: KAJ KDO
DELA ali KAJ Z NJIM JE?
Glagol izraa: dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje, spreminjanje, obstajanje,...
GLAGOLSKI VID:
To so slovnine kategorije glagola. Poznamo:
- dovrne gl.: dogajanje je po trajanju omejeno (Kaj je storil?)
- nedovrne gl.: dogajanje je po trajanju neomejeno, ob njih so navadno glagoli
zaetka (Zael je delati!)
PREHODNOST:
-PREHODNI GLAGOLI:
Dejanje prehaja na predmet (Andrej je udaril Matjaa)

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

Iz njih dostikrat tvorimo neprehodne glagole z besedo SE (Klop se uniuje).

Po njih se spraujemo: kdo-kaj, koga-esa,...

-NEPREHODNI GLAGOLI:
Dejanje ne prehaja na predmet (Matja je obleal.). Stavki z glagolom v neprehodni
obliki imajo samostalnik v imenovalniku.
Sem spadajo glagoli STANJA IN GIBANJA (sedim, spim,...). Iz prehodnih delamo
neprehodne z predpono ali predlogom (hoditi - prehoditi).
GLAGOLSKE OBLIKE:
SEDANJIKE:
Glagoli na: -am, -em, -jem, -im, -m.
NEDOLONIKE:
Glagoli na: -ati, -eti, -iti, -sti, -i, -i,-a,-u-ti.
ZLOENE:
Iz opisnih delenikov na -l ali na -nt in pomonih glagolov biti, kot npr.: delal sem, delal
bom, tepen sem, tepen sem bil, tepen bom.
SPREGANJE:
Sprega se v osebi in tevilu.
AS:
Sedanjik: sedanjost, preteklost, prihodnost, brezasnost
Preteklik: pretekllost, sedanje stanje, ukaz
Prihodnjik: prihodnost, domnevno ugotovitev
Predpreteklik: dogodek pred drugim preteklim dogodkom, stanje v preteklosti
NAKLON:
POVEDNI NAKLON:
Uresniuje tako kot umiljeno (Fantje postavljajo otor).
POGOJNI NAKLON:
Izraza mono sedanje ali neuresnieno preteklo dejanje. To je lahko tudi delenik na
-l+BI ali BIL. Hkrati izraza tudi omiljeno izjavo (Rekel bi, da to ni res).
VELELNI NAKLON:
Izraa eljo, da dejanje izvri ogovorjeni. Izraamo z velelnikom (delaj, delajmo).
NAIN:
TVORNIK (aktiv):
Vrilec dejanja je osebek, od dejanja prizadeti pa predmet (Uitelj je pohvalil uenca).
TRPNIK (pasiv):

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

Od dejanja prizadeti je osebek, vrilec pa je prislovno doloilo ali pa je kar izpuen

(Uenec je bil pohvaljen (od uitelja)).
NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE:
NEDOLONIK:
To so glagoli na: -ti, -i
So ob naglasnih, farsnih, naklonskih in ob glagolih zaetka ter nehanja in ob drugih
glagolih ter izrazih.
NAMENILNIK:
To so glagoli na: -t, -. Uporablja se ob glagolih premikanja (grem delat).
DELEJA IN DELENIKI:
-DELEJE:
Glagol v nepregibni, prislovni obliki. Poznamo deleja na:
- -o, -e, -aje (kazo, ele, nakupovaje)
- -si (priedi, vstopivi, zautivi)
-DELENIK:
Glagol v pregibni, pridevniki obliki. Poznamo delenike na:
- -, -a, -e (plapolajoa, govorea, dre); v spolu, sklonu in tevilu
samostalnikom
- -ssi, -a, -e (vstopiva gosta, bivi ravnatelj)
Opisni delenik na -l: poesal, pogladil, pognal
Delenik stanja na -l: ogorel, pregorel, otekle roke
Trpni delenik na -n/-t: premagan, premeen, pripravljen
Delenik stanja na -n/-t: zidan, priprt, obleen
-GLAGOLNIK:
Glagolnik je iz glagola izpeljana sam. b.: cviliti=cviljenje

se ujema s

PRISLOV:
V stavku je lahko: prislovno doloilo ali pa prilastek. To je besedna vrsta po kateri se
spraujemo KJE, KAM, OD KOD, KDAJ, ZAKAJ, EMU, KAKO, KOLIKO, ...
Poznamo:
- KRAJEVNI (kje, kod, kam)
- ASOVNI (kdaj)
- VZRONOSTNI (zakaj, kljub emu)
- LASTNOSTNI (kako, koliko, kolikokrat, kolikic, glede na kaj)
Stopnjujemo lahko prislove, ki izraajo NAIN in KOLIINO (visoko, vije, najvije)
PREDLOG:
Predlog ali prepozicija je beseda za izrazanje razmerja med
besedami ali besednimi zvezami.
Predlogi, ki se vezejo na doloen sklon:

neenakovrednimi

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

- ROD.: brez, do, iz, od, z/s, za

- DAJ.: h/k, proti, kljub
- TO.: ez, skozi, zoper, po
- TO. IN MEST.: na, ob, v
- TO. IN OR.: med, nad, pod, pred, za
- MEST.: o, pri, po
- OR.: z/s
VEZNIK:
Vezniki so nepregibne besedne vrste, ki izraajo razmerje med enakovrednimi
besedami ali stavki ali pa razmerje med neenakovrednimi stavki zloene povedi.
Veznike med stavki imenujemo STAVNI, med besedami pa NESTAVNI.
npr.: pa, toda, in, ali, e, ki, ko, ker, da, ter, eprav, dasi, ako, etudi
LENEK:
So nepregibne besedne vrste, niso stavni leni, so znanili nekega drugega stavka,
po njih se ne moremo vpraati, lahko jih samo nadomestimo s stavkom.
Npr.: SPET deuje. Deuje, prej nekaj asa ni.
To so: spet, tudi, seveda, samo, menda, e, e, celo
MEDMET:
Medmeti (IINTERJEKCIJE) so besede stavki - PASTAVKI. Izraajo lovekovo
razpoloenje, posnemajo naravne glasove, ipd.
Razpoloenjski medmeti izraajo zaudenje, ravnoduje, nejevoljo, veselje,... Ker so
pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloenjskih
medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
Posnemovalni medmeti posnemajo glasove loveka, ivali, naprav, ... Pogosto so iz
njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglaanja pa se medmet sprevre v povedkovnik
(Puka je rekla BUM).
PREDIKATIV:
To so besede, ki se rabijo samo kot povedkova doloila (npr.: soparno je, v pretekliku
pa; soparno je bilo). Zaznamujejo naravne pojave, stanje in razpoloenje:
- v naravi: bilo je vetrovno (deevno, mokro, ...);
- stanja in razpoloenja zunanjega in notranjega okolja:dobro je,
dolgoasno, veselo, ve;
- vrednotenje: udno je (zaduno, grozno, krasno)

BESEDOSLOVJE

10

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

GLASOVNA PODOBA BESEDE:

Beseda - LEKSEM je najmanjsa samostojna jezikovna enota s svojim pomenom.
Besede so samostojne, e med njih lahko vrinemo novo besedo (na glas - na VES
glas)!
POMEN BESED:
ENOPOMENSKE BESEDE so strokovne besede; npr.: glagol, sonet,...
VEPOMENSKE BESEDE: prvi pomen je osnovni, drugi pa so navadno preneseni ali
zamenjani; npr.: bua (na njivi) - bua (glava).
STILNA ZAZNAMOVANOST BESED:
EKSPRESIVNO - USTVENO: To so ljubkovalne ali slabalne. Izraa se z obrazili,
prenesenim pomenom ali s posebno besedo.
ZVRSTNO:
- zborno: se v glavnem piejo, ne pa tudi vsak dan govorijo
- pogovorno: se predvsem govorijo, niso pa zborne
- slengovski izrazi: nastajajo iz tenje duhovitih ljudi, da vsakdanje izraze zamenjajo
nenavadni in presenetljivi
- strokovni: so nezaznamovana strokovna poimenovanja
- argonizmi: neuradni nazivi za strokovne izraze
ASOVNO: starinske, nove, asovno nezaznamovane
PREVZETE BESEDE:
Poznamo dve stopnji prevzetosti:
- beseda se prilagodi SLO v pisavi, izgovorjavi in pregibanju; to so SPOSOJENKE
- tujke + tuja lastna imena, ki so SLO prilagojeni le deloma (piemo po tujih pravilih, izg.
po SLO; npr.: Washington)
- KALKI - besede so narejene po tujih vzorcih (avtocesta - autobahn)
- CITATNE BESEDE - tujejeicni navedki z vsemi pismenimi in govornimi in drugimi
znailnistmi
Prevzete besede nam pomagajo poimenovati pojave iz naega okolja. Nekatere so
odve, saj imamo ustrezneje domae izraze. V glavnem smo prevzemali iz: AN, FR,
NE, IT, LAT, SH).
STALNE BESEDNE ZVEZE:

11

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

To so fraze (Metati polena pod noge). Jemljemo jih cele iz svojega spomina. Sem
spadajo tudi rekla (Beseda ni konj) in reenice (Jabolko ne pade dale od drevesa).

BESEDOTVORJE
PODSTAVA IN OBRAZILO:
Del besede, iz katerega tvorimo novo besedo, imenujemo PODSTAVA, del, s katerim
jo tvorimo pa OBRAZILO.
Npr.: miz - ica
podstava obrazilo
Na stiku med podstavo in obrazilom pogosto prihaja do glasovnih premen. Npr.: knjig
ga
- knji
ica.
Na ta nain tvorimo besede vseh besednih vrst (sam., gl., ...).
BESEDOTVORNE VRSTE:
IZPELJAVA:
To je tvorba iz enobesedna podstave z desnim obrazilom.
Npr.: pis - ec ... pisec
SESTAVA:
To je tvorba iz enobesedne podstave z levim obrazilom (predpono).
Npr.: na - pisati ... napisati
ZLAGANJE:
To je tvorba iz vebesedne podstave z vmesnim samoglasnikom.
Npr.: knjig - o - vez - 0 ... knjigovez
SKLAPLJANJE:
Tvorbaorba iz vebesedne podstave s preprosto strnitvijo.
Npr.: na to ... nato

12

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

MEANE TVORBE:
- krnitev + sklapljanje: Organizacija Zdruenih Narodov ... OZN
- krnitev + izpeljava: Stanislav ... Stan- + -ko ... Stanko
KONVERZIJA:
To je postopek, kjer besedo iz ene besedne vrste uvrstimo v drugo besedno vrsto in ji
zaradi tega spremenimo slovnine lastnosti (spol, tevilo, ...). Zaradi tega se spremeni
tudi predmetni pomen besede. Konverzne tvorjenke nastajajo iz:
- pridevnikov: deurni uenec ... deurni
- prehajanje obnih imen v lastna: otok (del kopnega obdan z vodo)... Otok (Velika
Britanija)
- prehajanje med samimi lastnimi imeni: vasih je kraj poimenovan po osebnem imenu
(Vas, kjer ivijo Bertoki, se imenuje Bertoki)

SKLADNJA
SKLADENJSKE VLOGE BESEDNIH VRST
SAMOSTALNIKA BESEDA: pove nam, v zvezi s kom se odvija dogajanje, na kaj se
nanaa glagol.
PRIDEVNIKA BESEDA: nam podrobneje opie samostalniko besedo in njene
lastnosti.
GLAGOL: nam pove, kaj se godi oziroma kaj se z osebkom dogaja
STAVEK IN POVED
Skladnja nas ui druiti besede v besedne zveze in stavke.
POVED: je zaklueno sporoilo ali zakljuen del sporoila. Poznamo pripovedne,
vpraalne, elelne in velelne naklone povedi.
STAVEK: je najbolj obiajna zveza besed.
NEGLAGOLSKI STAVEK:
To je stavek, v katerem ni glagola in so besede zbrane okrog neosebne glagolske
oblike. Imenujemo ga tudi POLSTAVEK (iz njega lahko razvijemo tudi glagolski
stavek).
PASTAVEK: to je beseda, ki je lahko sama zase stavek (npr.: Ha!).
ENODELNI STAVEK:
V tem stavku ni osebka, ker sploh ni vrilca dejanja ali nosilca trajanja; npr.: Deevalo
je.
PROSTA IN ZLOENA POVED:
Iz prostih (enostavnih) povedi lahko sestavimo zloeno (vestavno) poved.
RAZDRUENA POVED:
To je poved, ki je glasovno pretrgana, smiselno pa tvori celoto.

11

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

STAVNI LENI
Stavni leni so: osebek, povedek, predmet in prislovno doloilo.

POVEDEK IN OSEBEK:
Sta glavna stavna lena. Po povedku se vpraujemo: kaj kdo dela ali kaj z njim je.
Po osebku pa se vpraujemo: kdo ali kaj. Povedek in osebek sta lahko iz ene ali ve
besed.
POVEDKOVO DOLOILO:
To ni samostojni stavni len, ampak samo del zloenega povedka.
Npr.: Luka lei v postelji.
Luka lezi.
PREDMET:
Je stavni len po katerem se vpraujemo: koga - esa, komu - emu, koga - kaj, o
kom - em, s kom - im + povedek.
PRISLOVNO DOLOILO:
Je stavni len, po katerem se spraujemo:
- p. d. kraja: kam, kod, kje
- p. d. asa: kdaj
- p. d. vzronosti:
a) vzroka: zakaj
b) namena: emu
c) pogoja: pod katerim pogojem
d) dopustitve: kljub emu
- p. d. naina (lastnosti):
a) pravega naina: kako
b) primere: kako
c) posledice: kako
d) mere: koliko
e) ozira: glede na kaj
PRILASTEK:
Je del stavnega lena po katerem se vpraujemo:kaken, kateri, igav, koliko.
Poznamo levi in desni prilastek. e pa se kateri od teh dveh ujema z odnosnico tudi v
spolu, sklonu in tevilu, pa sta to L in D ujemalni prilastek. Odnosnica pa je glavni
oziroma pomenski del samostalnika.
POVEDKOV PRILASTEK:
Po njem se vpraujemo z vpraalnico: kaken (kateri, igav) ter povedkom in osebkom
oziroma predmetom. Povedkov prilastek ne izraa stalne lastnosti osebka ali
predmeta, ampak samo lastnost v trenutku glagolskega dejanja.

12

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

STAVNA ANALIZA:
Povedi lahko analiziramo na ve nainov:
- vejanata analiza
- podrtovalna analiza
- zloene povedi pa tudi z znaki S

PODREDNO ZLOENA POVED

Stavka med seboj nista enakovredna, kar pomeni, da je en stavek nadrejen drugemu.
Prvi stavek je glavni in lahko nastopa samostojno glede na pomen stavka, drugi je
odvisni in opravlja vlogo stavega lena, pomensko dopolnjuje glavni stavek in ne
more nastopati sam, ker je sicer pomensko nepopolen.
Odvisnikov je toliko vrst, kolikor je stavnih lenov.
OSEBKOV ODVISNIK:
Odvisni stavek se nanaa na osebo (kdo ali kaj). Prepoznamo ga po veznikih: da, e,
ali.
PREDMETNI ODVISNIK:
Odvisni stavek se nanaa na predmet (koga - kaj, koga - kaj). Vezniki: da, e, ali
KRAJEVNI IN ASOVNI ODVISNIK:
Nanaa se na kraj oziroma as dogajanja (kje; kdaj). Vezniki: ko, kadar, preden
VZRONI IN NAMERNI ODVISNIK:
Nanaa se na vzrok ali namero (zakaj, emu). Vezniki: ker; da
POGOJNI IN DOPUSTNI ODVISNIK:
Nanaa se na pogoj ali dopustnost (pod katerim pogojem, kljub emu). Vezniki: e,
ako; eprav, etudi, dasi.
NAINOVNI ODVISNIK:
Nanana se na nai (kako, koliko, koliko asa, glede na kaj). Vezniki: ne da bi, s tem
da, kakor, kot, kolikor, dokler, da.
Namesto tega odvisnika se vasih uporablja tudi polstavek.
PRILASTKOV ODVISNIK:
Vpraalnice: kaken, kateri, igav. Vezniki: ki, ker.
STOPNJE ODVISNIKOV:
Stopnja odvisnika je odvisna od tega, s pomojo katerega stavka se spraujemo po
odvisniku. e se po odvisniku spraujemo z glavnim stavkom, je to odvisnik prve
stopnje, e s prvim odvisnim stavkom, je to odvisnik druge stopnje,...
PRIREDNO ZLOENA POVED

13

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

To so tiste povedi, kjer sta po dva stavka enakovredna (noben ni odvisen od

drugega).
Nekatera priredja sestojijo iz ve kot dveh delov. e so deli priredja glavni in odvisni
stavki, je to PRIREDJE PODREDIJ.
VEZALNO PRIREDJE:
To je zveza dveh ali ve stavkov, ki izrazajo soobstajanje ali zaporedje. Taki stavki so
zvezani brez veznikov ali pa z vezniki: in, pa, ter. Pred temi vezniki ne piemo vejice,
razen e je ne zahteva vmesni odvisni stavek.
STOPNJEVALNO PRIREDJE:
To je zveza stavkov, v kateri naslednji stavek z vsebino presega prejnjega.
Stopnjevanje poudarjajo vezniki: ne - ne, niti - niti, ne samo - ampak tudi, tako - kakor
tudi. Pred drugim delom prvih dveh veznikov vejice ne piemo, piemo jo samo pred
drugim delom veznika "ne samo - ampak tudi".
LONO PRIREDJE:
Vsebine teh dveh stavkov se med seboj izkluujejo ali zamenjujejo. Loilni vezniki so:
ali, ali pa, ali - ali. Pred prvim ali vejice ne piemo, razen e jo zahteva vmesni odvisni
stavek ali kaj podobnega.
PROTIVNO PRIREDJE:
Je zveza pomensko nasprotujoih si stavkov. Protivni vezniki so: pa; vendar, toda, a,
ampak, temve, marve; samo, le. Protivno priredje se da deloma izraziti tudi s
podredjem.
VZRONO PRIREDJE:
V tej zvezi drugi stavek vzrono pojasnjuje ali utemeljuje prvega. Tukaj vzronost
izraajo vezniki: namre, saj in sicer. Isto lahko povemo tudi s podredjem, samo da
uporabimo veznik KER.
POJASNJEVALNO PRIREDJE:
V tem primeru drugi stavek natanneje doloa prvega. Veznike besede so: to je, to
se pravi, in sicer, in to; lahko se tudi zgodi, da veznika sploh ni. Pojasnilo se da izraziti
tudi podredno.
POSLEDINO ALI SKLEPALNO PRIREDJE:
Pri tem priredju drugi stavek podaja posledico ali logini sklep, ki izhaja iz vsebine
prvega. POSLEDICO izraajo vezniki: zato, zatorej, tako, pa; SKLEP pa veznik torej.

BESEDILOSLOVJE
JEZIK KOT SISTEM ZA SPORAZUMEVANJE
Jezik je urejen sestav znamenj za medsebojno sporazumevanje. V Sloveniji so uradni
jeziki: slovenina, madarina in italijanina. Znanje jezika je lahko aktivno (jezik
znamo pisati, govoriti in ga razumemo) ali pasivno (jezik samo razumemo in ga znamo
delno govoriti, ne znamo pa ga pisati).
PRAGMATINA PRAVILA

14

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

To so pravila uporabe jezikovnih znakov. Izhajajo iz razmerja med uporabnikom

jezikovnega znaka (drubo, narodno skuponostjo) in jezikovnimi znaki. Jezikovni znak
tvori tri vrste razmerij:
- pomenoslovje (SEMANTIKA); pomen
- skladnja (SINTAKSA);
- pragmatika.
Poznamo dve pragmatini okoliini:
- gostitelj - gost; deli se na povedni (npr.: smeti) in velelni (npr.:morati) naklon;
- vpraanje kot pronja; stavek zveni kot vpraanje, hkrati pa ogoverjenega tudi
prosimo za tisto o emer govori vpraanje.
- obljuba kot besedilotvorna vloga; to je ugotovitev, sestavljena iz dveh stavkov, kjer je
ponavadi drugi stavek dopolnilo ali pojasnilo prvega (npr.: Knjigo ti kmalu vrnem. e
eno poglavje imam.)
NAINI POVEZOVANJA STAVKOV V BESEDILO
PONOVITEV:
Ta postopek je obiajen v znanstvenih in strokovnih besedilih, kjer je enoumnost
sprejemanja vsebine zelo pomembna:
Primer: Sodisa zdruenega dela imajo ... Pred temi sodii...
SOPOMENKE ALI SINONIMI:
So besede, ki sicer isto pomenijo, nimajo pa enake tvorne podobe; npr.: dekle punca, in - pa, lep - krasen, ...
NADPOMENKE (HIPERNIMI) IN PODPOMENKE (HIPONIMI):
To je hierarhina povezava besed. Naprimer: MAKE proti RIS, LEV, DOMAA
MAKA,... V tem primeru so make hipernim, ostale ivali pa hiponimi.
RABA PARAFRAZ KOT NAVEZNIKI:
Veliko se uporablja v publicistiki kot odprava ponovitev nanaalnic, ki so lastna, zalsti
zemljepisna imena. Primer: V Egiptu so piramide. V tej deeli ob Nilu so tudi kamele.
PRONOMINALIZACIJA:
To je pozaimljanje, nadomeanje besede ali besedne zveze z osebnim ali kazalnim
zaimkom.
Primer: Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi njemu ni bilo ve. Zato ga je prevrnil.
RELATIVIZACIJA:
To je besedilotvorni postopek samo v tem smislu, da z njo gradimo bolj zgoene
povedi, vendar je enako kot pozaimljenja ne opravimo, e zaradi nje nastopi besedilna
nejasnost.
Primer: Pri njej so vsa zrna... Pri tej meanici so vsa zrna...

15

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

NAVEZOVANJE S PRISLOVI:
Navezovanje z zaimenskimi prislovi se od pravega pozaimlajnja loi po tem, da
prislov kot naveznik ne izkazuje slovninega ujemanja z nanaalnico, ki ni beseda ali
besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.
Primer: Za pol ure se je zleknil na kav, venadar ni in ni mogel zadremati. Zato je
ustal, se okopal in si oblekel belo srajco.
ASOVNO SOSLEDJE:
Najbolj znailna besedila za to so ivljenjepisi. Tako je v besedilih, kjer sosledje enot
odraa asovno sosledje odsekov v resninosti. V zavesti pa lahko take enote
poljubno prestavljamo. Tu sledimo avtorjevemu toku zavesti, prepuamo se
njegovemu vodenju in svojskemu umetnikemu doivljanju resninosti.
VZRONO SOSLEDJE:
Razumevanje dejanskega asovnega zaporedja dogodkov je tukaj le olajano s
slovninim sredstvom, to je s predpreteklikom, dejansko pa stavka vee v vijo enoto
njuno vzrono razmerje: padec v vodo je VZROK, premoenost pa POSLEDICA, torej
nekaj, kar je v asovnem smislu lahko le pozneje.

DRUBOSLOVNO JEZIKOSLOVJE
RAZSLOJEVANJE JEZIKA
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
Zvrsti slovenskega jezika so funkcionalne, socialne in prenosnike.
SOCIALNE ZVRSTI:
Delijo se na: knjini (zborni) jezik, pogovorni jezik in nareja.
KNJIEVNI JEZIK:
To je uradni jezik, ki naj bi se uporabljal v sredstvih javnih obil, uradih in pri vseh
javnih nastopih. Knjini jezik se veinoma pie oziroma bere, pa tudi govori. Tako
lahko v knjievnem jeziku piemo najrazlineja besedila; npr.: strokovna, publicistina, umetnika, zasebna pisma ...
Pravila zbornega jezika so natanno doloena in popisana v slovnicah, slovarjih in
drugih prironikih. Zborni jezik je edina zvrst, ki v pisni obliki pokriva enakomerno ves
slovenski prostor.
POGOVORNI JEZIK:
Pogovorni jezik delimo na: argon, sleng in argo.
SLENG: Tvorijo ga prevzete in ustveno obarvane besede. To so besede, ki so v
nekem obdobju aktualne, potem pa zamrejo in jih nadomestijo nove. Sleng se od

16

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

generacije do generacije mono razlikuje. Besede so prevzete predvsem iz tujih

jezikov. Npr.: cool, full, mega, ...
ARGON: Temelji na interesnih govoricah, ki ga uporabljajo pri svojem delu ljudje
razlinih poklicov: mehaniki, zidarji, portniki, ... argonske izraze razume le tisti, ki
pozna in razume govorni poloaj v katerem so besede ali besedne zveze nastale.
Npr.: Zabil je ko. Naredil je totalko.
ARGO: To je skrivni jezik ali latovina in uinkuje e oje kot argon. Poznajo ga
samo posveeni ljudje, ki so s stvarjo popolnoma seznanjeni. To so razline kode,
papajina, ...
NAREJA:
Je zvrst, ki je zemljepisno bolj omejena od pogovornega jezika. Na razvoj nareja
vpliva predvsem relief pokrajine. V Sloveniji je zaradi tega nastalo 7 narenih skupin:
koroka, primorska, rovtarska, dolenjska, gorenjska, tajerska in primorska.
Nareja se od zbornega jezika loijo v dolgih in kratkih samoglasnikih in sicer tako po
njihovem tevilu kot po barvi. Veliki razloki med nareji so povezani z naravo in z
mestom besedenega naglasa (npr.: oko - oko).
FUNKCIJSKE ZVRSTI:
Pri funkcijskih zvrsteh je pomemben predvsem namen sporoanja, naloga lovekove
dejavnosti, v kateri je kaka skupina jezikovni sredstev posebej uporabna oziroma v
navadi. Take dejavnosti so naprimer znanost, publicistika, ...
Funkcijske zvrsti delimo na: neumetnostne in umetnostne podzvrsti.
NEUMETNOSTNE:
To so: praktino sporoevalne, strokovno - znanstvene in publicistine veje.
Jezik praktinega sporoanja: uporabljamo ga za preprosta govorna in pisna
sporoila, obvestila, ...
Strokovno - znanstveni jezik: uporabljajo ga ljudje raznih strok kadar strokovno
govorijo ali piejo; delimo ga na dva dela: strokovni in znanstveni jezik.
Strokovni: uporablja termine, neusveno prikazuje, je objektiven.
Znanstveni: ve terminov, zamotani stavki, uporablja citate, preglednice, skice,
razume ga najoji krog ljudi
Praktino - strokovni: razume ga vsak, to so reklame, obrazci,..
Poljudno - znanstveni: skoraj brez terminov, dostopen iremu krogu bralcev in
pritegne k branju.
Publicistini jezik: uporablja se v besedilih mnozinih obil (radio, TV, ...), to so
reportae, feljtoni, kritike, novice, intervjuji, ...

UMETNOSTNE:
To so leposlovna in umetnostna besedila, ki imajo vsebino z globljim pomenom.
Uinkujejo vestransko in niso suhoparna. Umetnostna besedila delimo na vezano in
nevezano besedo, ti dve pa e na nedramo in dramo. Zaradi svoje polnosti se v

17

SREDNJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA OLA NOVO MESTO

Made by UFO Computers,Inc

besedilih dostikrat uporabljajo zastareli izrazi za poudarjanje opisovanih obdobij.

Uporabljajo se tudi razline figure (prepletanje in ponavljanje glasov, besed,
skladenjskih vzorcev, ...), tropi (razne vrste urejenih premikov besednih pomenov, ki jih
najpogosteje imenujemo METAFORE in METONIMIJE).
Pri ustvarjanju se avtor opira na svoje nazore; urejen sestav takih nazorov imenujemo
POETIKA (z asom se spreminja).
PRENOSNIKE ZVRSTI:
Prenosnika zvrst pomeni, da moramo svoje govorne izjave mnogokrat mono
preoblikovati, e hoemo s rkami in loili izraziti tisto, kar elimo. Npr.: besedilo
nekega pisma glede na pogovor z sodelujoim lovekom.
JEZIKOVNA SKUPNOST
Ljudje, ki obvladajo isti jezik, sestavljajo jezikovno skupnost. Meje jezikovnih skupnosti
se navadno ujemajo z mejami nekaterih drugih skupnosti: krajevnimi ali pokrajinskimi
(narene skupnosti), etninimi (narodne jezikovne skupnosti), ...
DVOJEZINOST
Dvojezinost ali BILINGVIZEM je pogosten in naraven pojav na tistih zemljepisnih
obmojih, kjer se stika ali ivi pomeano ve jezikovnih skupnosti. Na teh obmojih se
uporablja dva ali ve jezikov (Slovensko primorje).
JEZIKOVNE INTERFERENCE
Do interferenc prihaja, e drugega jezika ne znamo zadosti dobro, tako da zanemo v
drugojezina besedila vpletati prvine svojega materinega jezika.
Primer: Iz Beograda idem rada, ali u Ljublajni bu teko.
PRITISKI NA JEZIK
V kritinih politinih trenutkih (vojne, ovinizem, ...) lahko pride na dvojezinih
podrojih s strani dominantnega jezikovnega podroja do jezikovne asimilacije (v takih
razmerah je dvojezinost samo prehodno obdobje pri opuanju materinega jezika). V
te razmere tvori asimilacijska politika. To se naprimer dogaja v Trstu, kjer se
slovenina vedno bolj izpodriva iz javnega ivljenja.
OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA KNJIEVNEGA JEZIKA IZ NAREIJ

18