Professional Documents
Culture Documents
ANTIČNA GRČIJA
Kazalo;
1. UVOD 8. VSEHELENSKA IDEJA
2. EGEJSKI SVET V 9. GRŠKO – PERZIJSKE
BRONASTI DOBI VOJNE
3. TEMNO OBDOBJE 10. ZLATA DOBA ATEN
4. POLIS 11. PELOPONEŠKA VOJNA
5. VELIKA 12. MAKEDONIJA
KOLONIZACIJA
6. SPARTA 13. ALEKSANDER VELIKI
7. ATENE 14. DIADOHI
1.UVOD
Grki ali Heleni; grško Helada, Heleni po pokrajin Hellas
Severna, Južna ter Srednja Grčija.
GRKI SO RAZVILI: zamisli o demokraciji, vladavini prava, o volitvah, demokratični
organizaciji sodstva.
POJAVI SE: gledališče, prve drame, tragedije, komedije, filozofija
Platon, Sokrat in Aristotel / grška trojica filozofov/
Grki veljajo za začetnike zgodovinopisja, prvi so sistematično zapisovali dogodke, da
bi ohranili spomin na preteklost.
HIPOKRATOVA PRISEGA velja za nravstveni ideal zdravnika; palica okoli nje ovita
kača je simbol grš. Boga zdravilstva Asklepija.
PROSTOR:
Današnja Grčija, Peloponez in otoke v Egejskem in Jonskem morju.
S preseljevanjem se je širil tudi teritorij: obala Male Azije, obalo Jadranskega,
Egejskega, Črnega morja, južno Italijo in Silicijo.
Po nastanku države Aleksandra Velikega so se naseljevali še v Egiptu in prednji Aziji.
Na svojih prostorih so imeli zelo slabe pogoje za poljedelstvo.
POLITIKA demokracija, aristokracija in avtonomija
KOLONIJE francoska, španska in afriška obala
1.2 SEVERNA GRČIJA
Ravnina Tesalija in Epir, leži med Tesalijo in Makedonijo, OLIMP sedež bogov
1.3 SREDNJA GRČIJA
Pokrajine Atika z Atenami in s Tebami, Evbeja, Fokido, Etolijo in Akarnanijo
1.4 JUŽNA GRČIJA
Peloponez, Kreta in otoki v Egejskem morju
1.5 DOBE
1- Pred Homerska doba
2- Arhaična doba
3- Klasična doba
4- Helenistična doba
1.6 SLOVAR
Heleni- grki so se imenovali Heleni
Helada- poimenovanje gr. Države /hellas/
Olimp- gr. Gora, središče bogov
2. KRETA
o V bronasti dobi se razvijeta KRETSKA in MIKENSKA kultura
o Vpliv Azije in Egipta (umetnost, arhitektura, pisava....)
o Najpomembnejšo Egejsko središče
o Novi in Stari prebivalci /n in s/
N= v 3 stoletju pr. Kr. , obrt in trgovina, po otoku so postavili palače
S= kmetijstvo
o PALAČE- zgradili novi prebivalci, iz njih so plemiške družine nadzorovale
bližnjo okolico, nobena palača ni obvladovala celega otoka.
Največja in najvplivnejša v KNOSOSU vladar MINOS
Palače so bile politična in gospodarska središča življenja v mestu.(družbeno,
versko in gospodarsko središče.)
o MINOS najpomembnejši vladar, vladal KNOSOSU
o Življenje je bilo posvečeno uživanju, ženske so imele skoraj pa podobno vlogo
kakor moški (niso bile v ozadju, enake pravice npr. ukvarjanje z športom itd.)
o Razvita trgovina ter rokodelski izdelki.
o Mojstri obdelave kovin
o Cenjena je bila kretska keramika ( z keramiko so uspeli ustvariti pomorski
trgovski monopol)
o Najdbe uteži dokazujejo razvitost uteži
o Kreta leži na nemirnem prostoru (veliko potresov in vulkanov)
o Linearna A in linearna B pisava
o LINEARNA A= piktografska (slikovna), ni razvozlana, po vsem otoku,
popisovanje ljudi in izdelkov
o LINEARNA B= silabična (zlogovna), kaže na močan vpliv Mikenskih Grkov ki
so zavladali otoku, zgodnja oblika grščine, z njo so zapisovali politične
zgodovine in književna dela.
o Leta 1400 pr.kr. civilizacija propade zaradi izbruha vulkana na sosednjem otoku
(Tera)
o Prebivalci se preselijo v hribe in kultura tone
linearna a in b pisava
2.3 TROJA
o Troja gr. ILION
o Severozahod male azije
o Odkritje SCHLIEMANN leta 1870
o Nastanek v 3 tisočletju pr,kr. Kot utrjeno oporišče
o Nadzorovala trgovsko pot med Azijo in Evropo zaradi tega obogatela
o Vrh moči v 2. tisočletju ko je spominjala na Mikenska mesta z obzidjem in
megaronom
o Grška kraljestva pod vodstvom Agamemnona osvoji Trojo
2.4 SLOVAR
3. TEMNO OBDOBJE
DORSKA SELITEV
RODOVNE POVEZAVE
HOMERSKA GRČIJA
4. POLIS
POSEBNOSTI POLIS
o Polis so bile majhne (izjeme Sparta, Atene, Argos in Korinta), niso bili večji kot
100 km2
o Od 5 do 10 tisoč prebivalcev(Atene 200 000)
o Grki so polis dojemali kot versko skupnost ki jo varuje mestno božanstvo
o Mestno državo so si predstavljali kot božje delo, sum v mestne bogove so
smrtno kaznovali
o Vsaka polis je imela svoje zakone in politične institucije, koledar, verske
praznike.
o Prizadevali so si za ZUNANJO IN NOTRANJO SAMOUPRAVO,
ZUNANJEPOLITIČNO NEODVISNOST IN GOSPODARSKO
SAMOZADOSTNOST.
o Bili so prepričani da so majhne države boljše
POMEN POLIS
o V polis so državljani lahko odločali o javnih zadevah, potrebno državljanstvo,
polnoletnost in moški spol
o Dolžnost državljanov= spoštovanje zakonov, čaščenje državnih bogov,
izpolnjevanje vojaške obveznosti in plačevanje denarnih prispevkov
UPRAVLJANJE POLIS
AGORA
SMERI KOLONIZACIJE
Južna Italija in Sicilija kjer jih plemena niso ovirala, jug ITA zaradi zemlje Sicilija pa
zaradi trgovske postojanke, Kolonije= Kume v ITA in na Siciliji Sirakuze, kolonije na
tem območju so bile velike in je dobilo ime Velika Grčija. Obala Španije in Francije,
Britansko otočje. Ob obali črnega morja je največ kolonij ustanovil Milet, imele so
pomembno trgovsko vlogo saj so v Atene prevažale žito, zlato in sužnje.
POSLEDICE
o Razširitev kulture
o Nov način življenja primarnih prebivalcev
o Ustanovitev polis
o Gradba pristanišč, templjev, namakalne in izsuševalne naprave ter vodovode
o Širitev pisave in religije in načina izdelave orožja
o Sadili so oljčna drevesa
o Vpliv so prijeli tudi grki predvsem v arhitekturi od Egipčanov(monumentalne
zgradbe kipi) ter v filozofiji
o V kolonijah so ljudje dobili enako veliko posest in enake pravice tega pa so se
zaželeli tudi prebivalci polisov
6. SPARTA
DVA KRALJA= na čelu države sta bila 2 kralja ki sta odločala enakopravno. Naloge-
poveljevala sta vojski, skrbela za verske obrede, javne poti in reševala javne probleme.
Njuno oblast so omejevali evforij
LJUDSKI ZBOR-APELA= člani vsi moški nad 30 let, o predlogih niso smeli
razpravljati, naloga je bila v tem da zavračajo ali sprejemajo zakonske predloge
geruzije. Lahko je razglasila vojno in določila kralja. Volili so člane geruzije in eforje.
PREBIVALSTVO
FALANGA
Način bojevanja- osnovna enota vojske oborožena skupina peščev (hoplitov v bojni
vrsti), zmaga je postala odvisna od hoplitov v falangi. Srednji in nižji sloj ljudi v
falangi, nastanek hoplitskih vojsk je vplival na prenos politične moči iz višjega na
nižje družbene sloje.
PELOPONEŠKA ZVEZA
Do sosednjih držav je Sparta vodila zelo osvajalno politiko sredi 6 stol pr.kr pa jo je
opustila in utrjevala svoj položaj. Na njeno pobudo so ustanovili Peloponeško zvezo s
sedežem v Sparti. Njene članice so bile samostojne, prispevale so vojake ki so se
bojevali za Sparto, s sporazumom si je sparta zagotovila vojaško podporo članic in
tako postala najmočnejša vojaška sila v grškem svetu.
7, ATENE
Največja polis v osrednji grčiji, nastale so na ravni kvadratasti skali, ki se strmo dviga
iz atiške planote imenovane Akropola(gr. Gornje mesto), prebivalstvo se je štelo med
Jonce in so se imeli za staroselce. Atenam je najprej vladal kralj, nadomestili so ga 9
arhonti, 9 arhontov je poveljevalo vojski, skrbelo za verske zadeve, sprejemalo zakone
in vodilo sodne postopke. Aristokrati imenovani evpatridi so si službo arhontata
prilastili. Težave Aten = zadolženost kmetov in nepravična delitev premoženja, zakoni
niso bili napisani.
DRAKON
Leta 621 pr. Kr. Je v Atenah zbral in uredil zakonske predpise, njegovi zakoni so bili
zelo strogi (drakonski), za najmanjši prekršek je bila zagrožena smrtna kazen, odpravil
je krvno maščevanje, zločincem je sodilo mestno sodišče
SOLON
TIMOKRACIJA
PEJZISTRAT
KLEJSTEN
DELFI
V 6 stol pr. Kr. Se je na ozemlju Irana razvila perzijska država in se razširila do Male
Azije kjer se je sprl z Grškimi kolonijami. Leta 550 pr. Kr. So se kolonisti z Miletom
uprli, vendar neuspešno odpeljali so jih v Mezopotamijo. Perzijski kralj Darej I je po
uporu začel pripravljati napad na Grčijo. Napad z mornarico na Grke, grkov je bilo
manj a so zaradi falange zmagali. Čez 10 let so perzijci poskusili še enkrat z močnejšo
vojsko, v grčiji so sklenili Helensko zvezo in vsegrško premirje da so se lahko
posvetili le vojni z Perzijo. Perzijci so uspeli vdreti v Atiko in jo opustošili. Požgali so
tudi Akropolo. Borba se je preselila v morje kjer so Grki zaradi manjših in ožjih ladij
zmagali, Perzijci so se vrnili domov. Uspeli so izgnati vse Perzijce na kopnem Jonci pa
so zavzeli nazaj Jonijo.
Triera=grške bojne ladje, ime po veslačih ki so sedeli drug nad drugim v 3 vrstah,
dolge 37m široke 5m, 200 mož, na vrhu ladje okovani ovni s katerim so se zaletavali v
druge ladje
Grki so bolje poznali ozemlje in ga v prid sebi izkoristili v taktiki. Bili so bolje
opremljeni, perzijska oborožitev v gorati grčiji ni prišla do izraza, moralna prednost in
višja motivacija, bojevali so se za svobodo in domovino,
V letu 478 pr.kr. so atene ustanovile vojaško obrambo Delsko-atiško zvezo v katero so
vključile Jonska mesta v Mali Aziji in mesta ob Egejskem morju. Glavna naloga zveze
je bila nadaljevanje boja z Perzijo. Sedež je imela na otoku Delosu, države z mornarico
so dajale ladje ostale države pa denar. Mnoge članice so hotele istopiti saj je to bilo
veliko finančno breme, Atene pa so blagajno premestile v svojo deželo in izkoriščali
zvezo. mestom katere so hoteli zapustiti zvezo so zaplenili ladje, rušili obzidja in
izkoriščali naravna bogastva mesta. Nezanesljivim mestom so vsilili svoje privržence-
KLERUHE. Nadzorovali so dežele in postali velesila na morju.
PERIKLES
DEMOKRATIČNE USTANOVE
2. NIKIN TEMPELJ
3. PARTEON