Izpit, predstavitev

Charles Robert Cockerell, Profesorjeve sanje, 1848

Arhitekturna vrednost izhaja iz intelektualne strukture, ki jo je stavbi dal njen arhitekt. To velja e danes. Pri naem ukvarjanju z arhitekturno zgodovino raziskujemo lastnosti in razvoj (dialektiko) teh intelektualnih struktur.

Podatki in napotki IZPIT ZG1

Prvi izpitni rok sreda 24. januar ob 11h in ob 13h tukaj. Predhodno mora tudent/ka oddati pozitivno ocenjene vaje. tudent/ka mora poznati snov, ki jo je slial/a na predavanjih. Poznati mora znailne lastnosti obdobij in posameznih arhitektur, kot so: prostorska zasnova, osnovna konstrukcijska zasnova, znailni elementi in detajli, itd. Poznati bo moral/a tudi: - pomembna mesta, lokacije, arhitekture in arhitekte iz razlinih obdobij. Povezati jih bo moral z obdobjem, v katerem so delovali in s pomembnimi arhitekturnimi deli. Itd.

I. Predzgodovina
Zgodovinsko ozadje, lokacije in obdobja-socialne znailnosti in preprianja verovanja. Arhitektura prvih civilizacij, stare kamene dobe in nove kamene dobe (paleolitik in neolitik). Arhitekturne znailnosti - zgradbe in drugi arhitekturni elementi, gradbeni materiali, gradbenitvo in tehnologije, principi arhitekturne organizacije. Prva naselja, prva mesta.

Homo sapiens sapiens, lovek, ki ve, da ve

Votlina bikov, Lascaux,Francija, c. 15,000-13,000 pr.n.. (stara kamena doba)

Shematini nart jame Lascaux

Jama Lascaux prerezi: a., b. in plan: 1.dvorana bikov, 2. rokav v nadaljevanju vhodne osi, 3. prehod, 4. dvorana, 5. soba mak, 6. apsida, 7. rokav z okostji

Votlina bikov, Lascaux,Francija, c. 15,000-13,000 pr.n.. (stara kamena doba)

Votlina bikov, Lascaux,Francija, c. 15,00013,000 pr.n.. (stara kamena doba)

Votlina bikov, Lascaux,Francija, c. 15,000-13,000 pr.n.. (stara kamena doba)

Prazgodovinska koa, Terra Amata, Francija, cca. 400.000 pr.n..

Lepenski Vir, neolitsko naselje, Djedap, Srbija, 6.500 pr.n..

Lepenski Vir, neolitsko naselje, Djedap, Srbija, 6.500 pr.n..

Lepenski Vir, neolitsko naselje, Djedap, Srbija, 6.500 pr.n..

Menhirji, Carnac, Francija, okoli 4250-3750 pr.n..

Menhir pokonen velik kamen, postavljen v zemljo.

Menhir pokonen velik kamen, postavljen v zemljo.

Dolmen Regnier, Savoy u Francuskoj definie odnos stupa i grede (neolit, oko 2.000 g.pr. n. e.).

Dolmen je prostor (grobnica), katerega stene tvorijo pokonni kamni, strop pa je velika kamnita ploa. Praviloma je bil pokrit z zemljo.

Poulnabrone dolmen, Irska, 3800 do 3200 pr.n..

Kupolna grobnica pokrita z zemljo z vstopnim hodnikom pri Antequeri v paniji je nastala ob koncu neolitika, in je predhodnica mikenske Atrejeve grobnice (neolitik, 1,900 and 1,800 pr.n..) Neolitska grobnica, tektonsko zasnovana. Podzemni hodnik je narejen iz vertikalnih blokov in horizontalnih kamnitih gred.

Newgrange, pri Dublinu, Irska; cca. 3300 pr.n..

Tempelj Stonehenge, Salisbury, Anglija, 26001800 pr.n..

Kromleh vrsta svetia, v katerem so kamniti bloki postavljeni glede na poloaj sonca v nekem letnem asu. Praviloma gre za krone oblike, v jedru katerih je oltar, za osrednji del obreda

Sredie spomenika zaznamujeta podkvasti strukturi, sredi katerih stoji oltarni kamen. Ob robu nasipa si stojita nasproti dve gomili, ki sta leii dveh ohranjenih stranih kamnov Gomile so nasuti kupi zemlje, ki isto pokrivajo grobia: po vsem obmoju Stonehengea jih je veliko. Stonehenge ima centralno zasnovo. Najveji kamni tehtajo do 50ton.

Tempelj Stonehenge, Salisbury, Anglija, 2600-1800 pr.n..

Kozmogram. Kamni, kot material, imajo pomen. Lu je tista Corbusierjeva, igra volumnov v svetlobi = arhitektura

Razvoj prvih velikih grajenih kompleksov pred ve kot 11.000 leti (svetie, Gbekli-Tepe, vzhodna turija) Razvoj prvih stalnih naselij pred cca. 9.000 leti (atal Hyk, Turija) Jeriho, domnevno najstareje mesto na svetu, dananji Izrael, od 9000 pr.n..

Gbekli Tepe,tempeljsko okroje, juna Anatolija, Turija 10.000. 8000 pr.n... Kompleks okroglih in parih pravokotnih ureditev na viavju, ki ni naselje, pa pa verjetno kultno sredie nomadskih plemen. Nejasen je smisel pilonov v obliki rke T. Morda gre za podporo streh, morda za kultni namen.

Gbekli Tepe,tempeljsko okroje, juna Anatolija, Turija 10.000.8000 pr.n..,

Gbekli Tepe,tempeljsko okroje, juna Anatolija, Turija 10.000.8000 pr.n..

Tempeljski kompleks Ggantija, Malta, otok Gozo, III. tisoletje pr.n..

Tempeljski kompleks Ggantija, Malta, otok Gozo, III. tisoletje pr.n..

Nastanek mest neolitska naselja na Blinjem vzhodu

atal Hyk, Anatolija, mlaja kamena doba, Turija, 7,400 - 6,200 pr.n.

Jeriho, domnevno najstareje mesto na svetu, dananji Izrael, od 9000 pr.n..

Jeriho, domnevno najstareje mesto na svetu, dananji Izrael, od 9000 pr.n..

Naselje - mesto Jeriho je obsegalo 3 hektare, in je bilo utrjeno s kamnitim obzidjem. Obzidje je nadziral masiven okrogel stolp. S cisternami za vodo so dodatno branili obzidje.

Skara Brae, ohranjeno neolitsko kamnito naselje kotska, 3.180 - 2.500. pr. n..

Khirokitia, Ciper, neolitsko naselje, cca. 5500 pr.n.., ulica in trg

To naselje ima najstarejo znano ulico, ki poteka od reke navzgor in tvori s vasi. Za razliko od Jeriha, ki je bilo zaprto, obrambno mesto, ima odprto kompozicijo s hiami na obeh straneh ulice. Lahko je svobodno rasla. Raziritev ulice predstavlja zametek trga.

Khirokitia, Ciper, neolitsko naselje, cca. 5500 pr.n.., ulica in trg

MEZOPOTAMIJA
Palae Esarhaddona (699-680 pr.n..) in Ashurnasirpala (883-859 pr.n..) v Nimrudu, Asirsko obdobje Babilonskog i (oko 3000-1250 p.n.e.) Asirskog (oko 1250-612 p.n.e). Neo-babilonskog (612-539 p.n.e) Perzijskog (539-331 p.n.e.).

Ashurnasirpal II. Med lovom na leve, relief iz palae Ashumasirpala II., Nimrud (Calah), Irak, 850 pr.n..

asovnica: 4500 to 2000 pr.n.. sumerska kultura, viek dosee 3300 pr.n..

(Gilgamesh, Ur, Uruk )

2350 2200 pr.n.. akadijsko obdobje 2000-1600 pr.n.. babilonska kultura

1600 1717 pr.n.. Kesiti in Hetiti

1350 612 pr.n.. asirska kultura 612 539 pr.n.. neo babilonska kultura

539 330 pr.n.. perzijska kultura

Sumerijci 5000 - 3000 pr.n.. Gilgamesh, Ur, Uruk (Juni Irak) Akadijci 2400-2100 pr.n.. Sargon I, Nimrod, Babilon, Ninive (osrednji Irak) Asirci 2000-1500 B.C.E. / 1500-1000 B.C.E. (severni Irak) Babilonci 1800-1300 pr.n.. / 700-500 pr.n.. Hammurabi in Nebukadnezar (srednji Irak) Mezopotamija (od etrtega tisoletja pred naim tetjem) Prva prava mesta, prietek pisave. Predliterarno obdobje (3500 - 3000 pr.n..) Obzidja mest krone oblike. Tempelj in ziggurat dobivata arhitekturno opredelitev. Prvi pisni dokumenti. Zgodnje dinastino obdobje (3000-2350 pr.n.. Vzpostavitev dedne vladavine Monumentalna palaa kot upravno sredie Gradnja obzidanih mest. Pozno sumersko obdobje (do 1600 pr.n..) Vzpon imperija, skupna drava iz mestnih dravic Vrhunec gradne ziguratov (Ur-Nammov zigurat v Uru) Asirsko obdobje (1350 - 612 pr.n..) Severna regija doivi razcvet na raun nije Mezopotamije, palae postanejo pomembneje od ziguratov.

Kip Judeja iz Lagasha, z arhitekturnim nartom na kolenih, cca. 2150 pr.n.. Louvre, Pariz

Tepe Gawra, Irak, 5000 1500 pr.n.. poti, ki vodijo do posameznih hi., veji medprostori, iz katerih so vhodi.

Akropola, Tepe Gawra, Irak, 4000 pr.n..

Hia v Uru, cca. 1900 pr.n..

Beli tempelj in zigurat v Uruku, Irak, 3200-3000 pr.n..

Mesto Uruk, v ozadju beli tempelj

Zigurat monumentalna stopniasta (terasasta) arhitektura, podobna stopniasti piramidi, zgrajena iz opeke, gradnja je masivna, razlino visoka nadstropja so povezana z zunanjimi stopnii, razen najvijega, na katerem je svet prostor (oltar). Zigurati so bili svetia (stavbe s svetiem na vrhnji ploadi), opazovalnica nebesnih teles (observatorij).

Veliki zigurat kralja Urnama, Ur, okoli 2125 pr.n.t.

Veliki zigurat kralja Urnama, Ur, zgrajen okoli 2125 pr.n.t., v mestu Ur

Ovalni tempelj v Khafajahu, 2650-2350 pr.n..

Pieter Breughel st., Babilonski stolp, 1563

Itarina vrata, Babilon, obloga iz poloene keramike. ca. 575 B.C.

Itarina vrata, Babilon, obloga iz poloene keramike.

Babilon 1932

Asirci
Figuri na vratih Sargonove palae, med izkopavanjem

Palaa Sargona II., Khorsabad, Irak, okoli 721-705 pr.n.t.

Perzijci

Kraljeva sprejemna, palaa Dareja (Darius I) in Kserksesa (Xerxes), Persepolis, cca. 518-460 pr.n.. Pogled na Apadano.

Arhitektura v Starem Egiptu

Arabski pregovor: Vse stvari se bojijo asa, as se boji piramid.

Nilometer v Elephantini, rimsko obdobje

V Egiptu je nastal arhitekturni prostor logino iz topografije, iz tega, da so iveli na osi Nila. Ritem osi je tudi ritem ivljenja, in prostor to interpretira. Arhitektura uprizori verovanje kot razlago sveta, dneva in noi, letnih asov, ivljenjskega cikla, geografije in kozmosa.

Razvoj egipanske grobne arhitekture od mastab do piramid, staro kraljestvo, 2700 2184 pr.n..

Imhotep (bronasta figura v muzeju Louvre) je bil glavni arhitekt Egipanskega faraona Djoserja (vladal je cca.2630 - cca.2611 pr.n..). Zanj je zgradil Stopniasto piramido v Sakkari (slika desno), prvi res veliki monumentalni objekt iz kamna. Bil je prvi arhitekt v zgodovini, ki ga poznamo po imenu.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopniasto piramido, Saqqara, 2675-2625 pr. n. t.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopniasto piramido, Saqqara, 2675-2625 pr. n. t.

Velike piramide v Gizi, 2550-2460 pr.n..

Hemon, Keopsova (Khufujeva) piramida, cca. 2530 pr.n..

Mesto delavcev pri gradnji piramid Sesostrisa II, El Kahun, Fajum, 1897-1878 pr.n.

Senmut, posmrtni tempelj kraljice Hatshepsut, Deir-el Bahari, Tebe, cca. 1473-1458 pr.n..

Senmut, posmrtni tempelj kraljice Hatshepsut, Deir-el Bahari, Tebe, cca. 1473-1458 pr.n..

Mesto Tebe, zgornji Egipt V kompleksu v Karnaku (severno od Luksorja) je bilo glavno mesto Tebe s stotimi vrati. Glavna ulica mesta, ki je povezovala dva templja, je bila namenjena procesijam in je bila dolga 2 km, okraena s sfingami.

Amonov Tempelj (Amun-Mut-Khonsu) v Luksorju, 1260 pr.n..

Amonov Tempelj (Amun-Mut-Khonsu) v Luksorju, 1260 pr.n..

Veliki Amonov tempelj v Tebah, dananjem Karnaku ob Nilu (zraven Luxorja), ki so ga gradili razlini faraoni ve stoletij (2000-1250pr.n..)

Veliki Amonov tempelj v Tebah, dananjem Karnaku ob Nilu (zraven Luxorja), ki so ga gradili razlini faraoni ve stoletij (2000-1250pr.n..)

Hipostilna dvorana Amonovega templja v Karnaku, 1292 1190, rekonstrukcija

Konsov tempelj, Karnak, 1198 pr.n..

Dolina kraljev, grobnica faraona Setija I., 1279 pr.n..

Tutankamonov grob, oprema, 1336-1327 pr.n..

Deir el-Medina. Delavsko naselje za delavce v dolini kraljev, 18.dinastija, cca. 15501080 pr.n..

Tempelj Ramsesa II in kraljice Nefertari, (Abu Simbel) cca. 1290-1224 pr.n..

Hetitska arhitektura v Mali Aziji Kretsko mikenska arhitektura

Mesto, citadela, vrata in templji, Hatua (Hattusas, danes Boghazkoy) Turija, c. 19001200 pr.n..

Mesto je imelo razvit sistem ulic, javnih stavb in odvodnjavanje. Bilo je mono utrjeno z obzidjem. Zasnova je bolj sledila naravnim danostim prostora kot nekemu splonemu geometrijskemu redu.

Hattusa, 14. stol. pr.n.., rekonstrukcija

Levja vrata, Hattusa, 14. stol. pr.n..

Levja vrata, Hattusa, 14. stol. pr.n..

Troja (danes Hissarlik), Turija, 3000, 2500 2200, 1800 1300 pr.n..

Hetitska arhitektura v Mali Aziji Kretsko mikenska arhitektura

Kikladska mesta pomenijo prvo mestno kulturo v Evropi. Na egejskem obmoju se je izoblikovala shema kikladskega mesta; v zalivu ob morju pristaniki del, na vzpetini, odmaknjen od obale, pa stanovanjski del. Ker so bila naselja na otokih varna, niso imela obzidij. Ulino omreje in gosta zazidava sta bila usklajena s terenom in parcelacijo. Iz kikladske kulture se je sredi bronaste dobe, to je okoli leta 2000 pr. Kr., razvila Kreta, ki je postala vodilna politina, gospodarska in kulturna sila v vzhodnem Sredozemlju. Glavno mesto minojske drave je bil Knosos. Malija je bila regionalno sredie na severu, Fajstos pa na junem delu otoka. Na Kreti se je izoblikoval tip palanega mesta., ki je ohranilo dvodelno zasnovo in zazidavo kikladskega mesta. Mestno sredie je bila palaa kralja ali kraljevega kneza. Bila je obenem verski, politini, gospodarski in kulturni center ire regije. Okoli palae so zgradili ozko zazidano notranje mesto, okolica pa je bila redko pozidana. V nasprotju z mezopotamskimi mesti z obzidji, so se mesta na Kreti, ki niso bila obzidana, lahko neovirano irila.

Minosova palaa, Knosos, Kreta, Grija, ok. 1500 pr.n.., severni vhod

Juni pristop

Minosova palaa, Knosos, Kreta, Grija, ok. 1500 pr.n..,

Minosova palaa, Knosos, Kreta, Grija, ok. 1500 pr.n..,

Minosova palaa, Knosos, Kreta, Grija, ok. 1500 pr.n.., prestolna dvorana

Kraljiin megaron. Palaa na Knososu.

Kiklopsko obzidje z Levjimi vrati, 1250 pr.n.., Mikene, Grija

Kraljevi megaron, 1250 pr.n.., Mikene, Grija

Kraljevi megaron, 1250 pr.n.., Mikene, Grija

Atrejeva zakladnica, , Mikene, Grija, ok. 1300-1250 pr.n..

Nestorjeva palaa, Pylos, Grija, 13 stol. pr.n..

Megaron; enoprostoren arhitekturni tip pravokotnega tlorisa, dvokapna streha, v notranjini ognjie ali prestol (kraljevi megaron), pred vhodom lahko dva stebra, ki podpirata streho ...

Antina Grija
Kronologija grkega sveta

Minojska civilizacija cca. 3000 1380 pr.n.. Bronasta doba v Egeju cca. 2000 750 pr.n.. Mikenska civilizacija 1600 1100 pr.n.. Trojanska vojna cca. 1250 pr.n.. Iliada in Odiseja dobita konno obliko 8. stol. pr.n.. Grko arhaino obdobje 700 500 pr.n.. Grka klasina doba 479 323 pr.n.. Periklej prevzame oblast v Atenah 458 pr.n.. Gradnja Partenona 448 432 pr.n.. Platonovo ivljenje cca. 427 347 pr.n.. Osvajanja Aleksandra Makedonskega 333 323 pr.n..

Lokacije prvih grkih templjev

GRKI TEMPLJI

Tempelj je vedno orientiran proti vzhodu, tako da jutranje sonce osvetli skulpture v njem. Templji so nartovani zato, da bi bili obudovani od zunaj, ne da bi bili uporabljani kot prostori. Izvor grkega templja je mikenski megaron. Od megarona je el tempelj skozi ve razvojnih faz, kot vidimo na diagramu. Dokonna oblika se pojavi cca. 500 pr.n..

"Tempelj A v Priniasu, 700 - 600 pr.n..

- Prvi grki tempelj iz kamna zgleduje se po drugih kulturah, kjer so gradili sakralne iz kamna - (Egipanih) pa tudi po Mikenskih megaronih. - vhod na vzhodu - v celi templja je kultna statua - arhitekturna dekoracija v kamnu.

stavbe

Herin tempelj na Samosu 7. stol,

Artemidin tempelj na Krfu, 600 .pr.n..

Tempelj ima praviloma longitudinalno zasnovo. Stoji na ploadi (stilobat), ki je okrog in okrog obdana s stopnicami. V jedru templja je sveti prostor, naos oziroma cela, kjer stoji kip boanstva. Del cele je namenjen tudi zakladnici. Cela je okrog in okrog obdana s stebriem. Streha je dvokapna.

DORSKI, JONSKI IN KORINTSKI RED

Dorski red

Dorski red

Parthenon in templji v Paestumu so osamljeni, jasno loeni od tal, na katerih stoje, stebri s svojimi pronimi krivinami so dovolj moni, da brez preve vidnega napora nosijo teo prenikov in z reliefi okraenih frizov in zatrepov v vsem tem je nekaj dovreno lovekega, ivljenje v najbolj jasni svetlobi narave in duha: ni munega, ni vpraljivega in neznanega, ni zabrisanega.
Pevsner, Oris evropske arhitekture, DZS 1966, str.9

Jonski red

Jonski red

Korintski red

Korintski red

Tempelj Olimpskega Zevsa, Atene

Dorski in jonski ski red, moduli

 Grki tempelj smo spoznali kot duo in srce gradov in mest, skalnatih obal in gorskih gajev; spoznali smo ga kot zaokroeno telesnost, ki pa je obenem ritmina, barvasta, od zraka in lui obdana in z njima spojena tvorba.... Tako je torej grki tempelj zaradi svoje drubene vloge v kamnu zgoeno oblikovano ivljenje...
L. Curtius, Klasina umetnost Grije, cit. po: France Stele, Esej o arhitekturi, v: Joe Plenik, Arhitektura Perennis, Napori, DESSA, Ljubljana, 1993

Arhaina doba 750 500 pr.n.. Herin tempelj (Heraion): Olimpija,najstareji tempelj v svetiu(I e II hekatonpedos), cca. 650 pr.n.. Apolonov tempelj v Korintu, cca. 650 pr.n.. Apolonov tempelj v Sirakuzi (herinsko mesto Korinta),med 600 575 pr.n.. Herin tempelj I (bazilika): Paestum, ca. 550 pr.n.. Afajin tempelj v Egini, pozno arhaino obdobje, cca. 500 pr.n.. Herin tempelj (Heraion) Samos, objekt I Hekatompedos cca. 87. stol.pr.n.. ; objekt III, arhitekt Rhoikos, tempel j in oltar, sredina 6. stol.pr.n. .; objekt IV delno ohranjen, (jonski).

Razvoj templja od arhaine do klasine dobe

Afajin tempelj v Egini, pozno arhaino obdobje, cca. 500 pr.n..

Klasina doba 500 323 pr.n..

Herin tempelj II (Pozejdonov tempelj), Paestum, po 460 pr.n.., Arhitekt Iktinos, Apolonov tempelj v Basi (Bassae Phigalia), posveen 429 pr.n.. Arhitekt Skopas, Atenin tempelj v Tegeji (Tegea), 6 x 14 stebrov, 20 x 47,50m, cca. 350 pr.n.., Tempelj B, Agrigent, prietek gr. po zmagi Agrigenta nad Kartagino 480 pr.n.., nedokonan Tempelj G Selinunt,: cca. 520 pr.n.. Apolonov tempelj, Didyma,: zaetek gradnje v 6.stol.pr.n..., 494 poruen,ponovna gradnja 331 pr.n.. Artemidin tempelj v Efezu, objekt I 6. stol.pr.n.., 356 poruen; ponovno zgrajen v 4. stol.pr.n.., 263 n.. ponovno poruen (jonski). Eupalinov tunel, Samos, vodna napeljava, cca. 530 pr.n.. Zevsov tempelj v Olimpiji, 460 pr.n.. Pozejdonov tempelj na rtu Sunion, 449 Priene: staro mesto unieno,morda je stalo v ravnini pod naplavinami reke Meander: ustanovitev novega mesta na gori nad reko 353/352 pr.n.. Milet: z 80 kolonijami eno najuspenejih jonskih mest. vstaja proti Perzijcem 429, posledino izselitev prebivalstva in poruitev mesta, ponovna naselitev kmalu po 479. Olynth (Olint): ustanovitev okrog 430 pr.n.., tik pred Peloponeko vojno,perzijski kralj Filip II mesto porui 348, nato ni nikoli ve naseljeno. Preroie Delfi, 586 pr.n.

Afrodita iz Knidosa, Praksitel, 400 - 323

Magna Grecia

Herin tempelj v Paestumu, Italija, cca. 550 pr.n.., zadaj Pozejdonov tempelj (Herin tempelj II), 450 pr.n..

Herin tempelj II - dorski, peripter, heksastil, 6:14. Glavna cela je s kolonada razdeljena v 3-ladijsko strukturo. Notranji kolonadi sta nadstropni in vplivata na Aegino.

Herin tempelj v Paestumu, Italija, cca. 550 pr.n.., in 2. Herin tempelj (Pozejdonov tempelj), 450 pr.n..

Arhitekt Iktinos, Apolonov tempelj v Basi (Bassae Phigalia), posveen 429 pr.n..

Arhitekt Iktinos, Apolonov tempelj v Basi (Bassae Phigalia), posveen 429 pr.n..

Olimpija

Delos

Toda prestoli, kje so? Kje svetia, in kje posode Kje z nektarjem napolnjen spev, bogovom v radost? Kje so, kje vendar sijejo prerokbe daljnosene? Delfi zdaj dremljejo, kje se razlega velika usoda?
Friedrich Hlderlin, Kruh in vino, 4. kitica (prev. A. Koar)

Preroie Delfi, 586 pr.n.

Preroie Delfi, 586 pr.n.

Sifnijska zakladnica, Delfi, 625-620

Atenska zakladnica, Delfi, 490-480

Apolonov tempelj, Delfi, 373 pr.n..

Teater, IV. stol.pr.n..

Alvar Aalto, skica teatra v Delfih

Atenska Akropola. Zasnova grkega mesta je vkljuevala dve mestni sredii: akropolo in agoro. Agora je delovala kot javni trg, posvetno sredie mesta, prostor, kjer so se ljudje sreevali, razpravljali, trgovali ipd. Akropola kot sveto sredie grkega mesta pa je bila prostor s templji in zakladnicami, prostor verskih obredov in simbolno bivalie bogov.

Lu je ista, elastina, kristalna. Iz svetlobe na kamnu so se razvili klasini stebrni redi. Kako ostro in precizno se zarie senca na kanelurah.

PARTENON Na Akropoli so, izvirajo iz ene same misli, postavili templje, ki so okoli sebe zbrali osamljeno pokrajino in jo podvrgli skladnosti. Tako je iz vseh strani obzorja misel enotna. Zato ni nobenega drugega arhitekturnega dela, ki bi doseglo njegovo veliastnost.

Le Corbusier, Vers Une Architecture (Paris: Flammarion, 1995)

V resninosti se osi ne razbere iz ptijega leta, kakor so prikazane na risalni deski, ampak na tleh, kakor jih vidi vzravnan lovek pred seboj. Oko vidi dale in,

objektivno in nezmotljivo, vidi vse, preko namenov in elja. Os Akropole vodi od

Pireja do gria Penteli, od morja proti goram. Propileje so na os pravokotne, dale na horizontu se rie morje. Horizontala, ki je pravokotna na smer, ki jo je v vas

vtisnila arhitektura, v kateri se nahajate, pravi kot, ki teje. Visoka arhitektura:

Akropola, katere uinek se uti vse do obzorja. Propileje, ki nakazujejo drugo smer, velikanski kip Atene in gri Penteli zadaj. To je tisto, kar teje. Partenon na desni in

Erehteion na levi, sta postavljena zunaj te nasilne osi, in ravno zato jih imate
prilonost videti v trietrtinskem pogledu, videti vse njune poteze. Vse arhitekture ne smejo stati v oseh, saj bi izpadle kot ljudje, ki govorijo vsi naenkrat.

Le Corbusier, Vers Une Architecture (Paris: Flammarion, 1995)

Detajli zidu iz marmorja (pentelikega), levo Propileje, desno Erehteon

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n..

Mnesikles?, Erehteon, V. stol.pr.n..

1 Peristyle Court 2 Mint 3 Enneacrounos 4 South stoa 5 Heliaea 6 Strategeion 7 Colonos Agoraios 8 Tholos 9 Agora stone 10 Monument of the Eponymous Hero 11 Old Bouleuterion 12 New Bouleuterion 13 Temple of Hephaestus (Hephaestion 14 Temple of Apollo Patroos 15 Stoa of Zeus 16 Altar of the Twelve Gods 17 Royal stoa 18 Temple of Aphrodite Urania 19 Stoa of Hermes 20 Stoa poikile

Agora v Atenah, V. stol. pr.n..

Ali je atenska agora zares izgledala takole?

Komedijske in tragedijske maske, oz. osebe, 500-300pr.n..

Theater of Epidauros architect: Polykleitos fully developed form of greek theater

solutions to problems with managing crowds and circulation set into the land to make use of the natural scenery "framed views"

Polyklet iz Argosa, teater v Epidaurusu, 330 pr.n..

Keopsova piramida v Gizi

Visei babilonski vrtovi

Artemidin tempelj v Efezu

Zevsov kip v Olimpiji

Mavzolejeva grobnica v Halikarnasu

Kolos na Rodosu
Kolos na Rodosu

Aleksandrijski svetilnik

HELENIZEM 324 pr.n..-100 pr.n..

Palmyra

Epigonos (?). Umirajoi Gaul, rimska kopija bronastega originala iz Pergamona, cca. 230-220 pr.n.., marmor

Milet: z 80 kolonijami eno najuspenejih jonskih mest. vstaja proti Perzijcem 429, posledino izselitev prebivalstva in poruitev mesta, ponovna naselitev kmalu po 479.

Milet agora

Priene: staro mesto unieno,morda je stalo v ravnini pod naplavinami reke Meander: ustanovitev novega mesta na gori nad reko 353/352 pr.n..

Priene: staro mesto unieno,morda je stalo v ravnini pod naplavinami reke Meander: ustanovitev novega mesta na gori nad reko 353/352 pr.n..

Priene: agora, teater in tempeljsko okroje

Priene tempeljsko okroje. 4000 prebivalcev, Hippodamusov urbanizem.

Aleksandrija

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola

Pergamon, akropola, teater

Zeusov oltar v Pergamu, 200 pr.n..

Etruanska kultura (Etruani); osrednja Italija; 8.4. st. pr. n. t.

Etruanska asovnica 1600 pr.n.. 750-500

Etruani se pojavijo
Razirijo se v center Italije in nato proti severu in jugu

600-400 500-100

Dnevi slave: viek bogastva in moi

Porazi proti Grkom v juni Italiji, proti Rimljanom v sredi in Galcem na severu. Konec moi in bogastva.

Krilata konja, rojena iz krvi Gorgone, simbolizirata vse tisto, kar nosi in dviguje duo proti bogovom. Pogosto simbolizirata pesniki navdih, ki povezuje smrtne ljudi z nesmrtnimi muzami. Pri Etruanih krilati konji povezujejo svet smrtnikov s svetom bogov ter po smrti nosijo due pravinikov in herojev v nebo k bogovom. III. stol.pr.n..

Streha je imela poloen naklon z velikimi napui, ki so itili opene zidove. Ob robu s terakoto pokrite strehe so bile skulpture iz terakote, ki so upodabljale grko mitologijo.

Etruanski tempelj Veii, 515-490 pr.n..

Porta Augusta, Perugia, 2.stol.pr.n..

Etruanski grob v Castel d'Asso

Najzanimiveji spomeniki etruanske arhitekture so grobovi, ki so tudi dobro ohranjeni. Nehkateri so vklesani v stene, in podprti s kvadratnimi stebri. Pri teh je vhodna fasada del skale. Vasih so v obliki okroglih tumulusov, s koninim obodom, vasih so pravokotni s piramidalnim zakljukom.

Necropolis Banditaccia, Cerveteri, Italija, 7 4. stol.pr.n..

Grobnica je organizirana kot bivalni prostor, opremljena je s pohitvom in predmeti, ki naj olajajo ivljenje pokojnika v onostranstvu, stene so pogosto opremljene s poslikavami.

Grob z reliefi, Cerveteri, 3. stol.pr.n..

Grob z reliefi, Cerveteri, 3. stol.pr.n..

RIM
Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim. Ko bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim. Ko bo konec Rima, bo tudi konec sveta. Beda Venerabilis, angleki benediktinski teolog, VII. stol.

Urbs quadrata, forum, castrum, vila, domus, insula, bazilika, amfiteater, akvedukt, terme, opus cementitium ..

Nova mesta vojaki tabori, kolonije - so pomenile iritev Rima. Vojaki tabor legionarjev v Caerleonu (Wales) je bil ustanovljen 75pr.n.. Ima standardno mreo z dvema glavnima ulicama, ki sta pravokotni med sabo: via principalis in via preatoria. Na T kriiu cest je (principia) je bil tab (praetorium). Kasarne so bile na drugi strani via principalis.

Centuriacija, urbs quadrata

Rimski stebrni redi

Opus Vittatum

Opus Incertum

Opus Reticulatum

Opus Testaceum or Latericium

Opus Quadratum

Opus Mixtum

Opus Spicatum

Opus Sectile

Opus Craticum

Opus Africanum

Opus Signinum

Rimski kamniti zid v Caesarea Maritima

Opeka, opus laterizium

Opus mixtum

Opus spicatum

Tempelj Jupiter Anxur, Terracina, cca. 100 pr.n.. Kriptoportikus so prebivalci uporabljali kot skladie ivil.

Opus cementicium

Princip oboka

Uporaba in napeljava vode v hii domusu in termah

Rimska strania

Pont du Gard, akvedukt, Nimes, Francija, 40-60 n..

Stanovanjske stavbe

Rimska villa rustica

Rimska insula Sestavljajo jo stanovanjske najemnike hie, postala je vzor za renesanno palao.

Domus italica

Rabirio (Domizian), Domus Flavia, Rim, 81 96 n..

Palatium

Rabirio (Domizian), Domus Augustana, cesarska palaa na Palatinu, 81-92 n..

Palatium

Rabirio (Domizian), Domus Augustana, cesarska palaa na Palatinu, 81-92 n..

Rimsko mesto, kolonija, urbs quadrata

Colonia Marciana Ulpia Traiana Thamugadi, Timgad, Alirija, 100 n..

Pompeji, do 79 n..

Tako bi zgledal forum v Pompejih leta 61 n..

Pompeji, forum in bazilika

Pompeji, bazilika

Ulica v Pompejih

Veliko gledalie

Amfiteater

753 pr.n., Rim je ustanovljen.

Tempelj Castorja in Polluxa, 484 pr.n..

Porticus Aemilia, trgovski center, 179 pr.n..

Templji, forum

Fortunin tempelj (Fortuna Primigenia), Praeneste (Palestrina), 2. stol.pr.n..

Fortunin tempelj (Fortuna Primigenia), Praeneste (Palestrina), 2. stol.pr.n..

Center Rima: na Kapitolu templji Jupitra, Junone in Minerve, spodaj Forum

Curia - Comitium - Rostra - Tempelj Castorja in Poluksa - Vestin tempelj - Regia - Temple of Saturn - Basilika Aemilia - Basilika Julia - Tempelj Julija Cezarja, ki je povzdignjen v Boga

Forum Romanum

Cezarjev (Julijanski)forum, 54 pr.n.. prietek gradnje, posvetitev 46 pr.n..

Tempelj Venus Genetrix

Avgustov forum

Templum Pacis in Vespazijanov forum (71-75 pr.n..)

cca. 10 pr.n.. Sonna ura z obeliskom iz Egipta, , tlak iz marmorja ima rte, ki kaejo as, 23. septembra pade senca obeliska na oltar ara pacis. cca. 10 pr.n.. Ara Pacis-> oltar miru, slavi pax romana. Sprednja in zadnja vrata so zaprta, ko je mir. Girlande na notranjih stenah simbolizirajo plodnost.

Severus in Celer (Neron),Domus Aurea, (Zlata hia), Rim, 64n..

Marcelov teater, 62 pr.n..

Circus Maximus, 6. stol.pr.n.. (najprej ga zgradijo Etruani)

Obelisk v centru je prineen iz Egipta, simbolizira zmago. Spina otok v sredini Metae stoci ob vogalih Carceres startna zapora. Hipodrom v filmu Ben-Hur je podoben, naj bi bil v Antiochu.

Circus Maximus. Rim, 326 pr.n..

Flavijski amfiteater - Kolosej (Colosseum), Rim, dokonan 79n..

Slavolok Septimiusa Severusa na Forumu, Rim, 145n..

Trajanov forum, ob njem Avgustov forum, bono Cezarjev forum, nato Nervin forum, oz. forum transitorium (97n..), spodaj bazilika Emilija, ki gleda z glavno fasado na Forum Romanum.

Trajanov forum, knjinica

Trajanov steber, Rim, 113 n..

Apolodor iz Damaska, Trajanove trnice

Apolodor iz Damaska, Trajanove trnice

Apollodoros iz Damascusa, (+cca.125), Trnice na Trajanovem Forumu, levo rekonstrukcija, desno sedanje stanje

Apolodor iz Damaska, Trajanove trnice

PANTEON

Apolodor iz Damaska, (Agrippa, Pantheon, Rim, 126 n.

Apolodor iz Damaska, (Agrippa, Pantheon, Rim, 126 n.

 Hadrijan (Apolodor), Venerin tempelj, 123 135n..

Hadrijan (Apolodor), Venerin tempelj, 123 135n..

Neznan arhitekt, Vila Hadriana, Tivoli, 2. stol.n..

Hadrijanova vila, Tivoli, (30 stavb), 118-138n..

Hadrijanova vila, Tivoli, (30 stavb), 118-138n..

Karakaline terme (Caracalla), Rim, dokonane 217 n..

Karakaline terme (Caracalla), Rim, dokonane 217 n..

Trajanove terme, Rim

Maksencijeva (Konstantinova) bazilika na Forum Romanum, Rim, 3. stol.

Maksentijeva (Konstantinova) bazilika (Maxentius) Forum, Rim, 313

firmitas, utilitas in venustas

Merila (dobre arhitekture) so tri: trdnost (stabilnost), uporabnost (utilitarnost) in lepota (estetskost) . Danes bi rekli s tujkami: konstrukcija, funkcija, estetika.

Vitruvij razlaga De Architectura Libri Decem cesarju Avgustu (25 pr.n..)

Najveji templj posveen Jupitru Baalu, ("Heliopolitan Zeus"), ki se enai s soncem, zgrajen v 1. stol.pr.n..

Piazza Armerina/Sicilija: Vila iz poznega rimskega cesarstva, iz 3. in 4. stol., verjetno last imperatorja (Maxentius?) ali guvernerja, ohranjena sprio dejstva, da jo je zasul plaz, izkopavanja od 1929, intenzivno po 1950, doslej 50 prostorov, ki so poveini reprezentanni in stanovanjski, gospodarski in sluabniki so e zasuti; 3500 m2 mozaikov, ki so med najlepimi ohranjeni iz rimske antike.

Split: palao, ki ima zasnovo castruma, je zgradil 295305n.. cesar Dioklecijan (284305).

Dioklecijanova palaa, (Urbs Quadrata), Split, 305n..

Dioklecijanova palaa, (Urbs Quadrata), Split, 305n..

Dioklecijanova palaa, (Urbs Quadrata), Split, 305n..

Vpraanja (primeri):
1. Splona vpraanja (pisni odgovor, skice). 1.1. Razloi Vitruvijevo teoretsko pozicijo (izhodie, namen, vzori, osnovni principi, kvalitete in eventuelne ibkosti).

1.2. Opii razliko med grkim in rimskim templjem.

1.3. Katera od trditev, ki se tiejo terminov tholos in kupola, je pravilna? (obkroi rko pred enim odgovorom) A. Besedi sta sinonima, kajti obe se nanaata na sferino prekritje prostora. B. besedi imata isti pomen, le da se tholos nanaa na grko, kupola pa na rimsko in kasneja obdobja. C. Kupola pomeni sferino streho, medtem ko tholos pomeni okroglo stavbo. D. Kupola stoji nad mnogokotnim tlorisom, tholos pa nad kronim.

1.4. Katera od tirih trditev ne sodi v isto obdobje, kot ostale tri? Kateri sta ti dve obdobji?
1. Nastanek Vitruvijevih "Libri decem". 2. Razvoj gradnje v betonu (OPUS CEMENTITIUM). 3. Uporaba banjastih obokov in kupol z velikim razponom. 4. Oblikovanje sistema stebra in preklade v motiv klasinih stebrnih redov.

I.5. Kaj prikazuje slika?

II. Pomembne arhitekture (pisni odgovor, ev. skice) II.1 Na ilustraciji so pomembne znailnosti arhitekturnega obdobja, ki smo ga obravnavali v sklopu predavanj. Katero obdobje je to? Katere so te znailnosti? Opii, kaj vidi na sliki (stilsko obdobje, pomembne znailnosti obdobja, zasnovo urbanega prostora, prostorske principe, morebitne posebnosti, itd.)

II.2 (pisni odgovor, ev. skice) Opii, katero stavbo vidi na sliki (stilsko obdobje, pomembne znailnosti obdobja, konstrukcijski princip, prostorski princip, morebitne posebnosti konkretne arhitekture, itd. Napii ime stavbe, lokacijo, arhitekta, e je znan, tip stavbe, eventualni vzori itd.).

III. Arhitekti (pisni odgovor) Na podlagi prikazanega arhitekturnega dela prepoznaj arhitekta napii ime in kraj oz. dravo, iz katere izhaja, stilsko obdobje, ki mu pripada itn. Na kratko opii njegov pomen in delo.

Vitruvij, bazilika v Fanu, 1. stol. pr.n..

Sklop IV. Mesta in urbane ureditve (pisni odgovor, ev. skice) IV.1 Opii, za katero mesto gre, katero obdobje, kaj je pomembno pri tej ilustraciji, katere stavbe so na njej.

IV.2 Na ilustraciji so pomembne znailnosti arhitekturnega obdobja, ki smo ga obravnavali v sklopu predavanj. Katero obdobje je to? Katere so te znailnosti? Opii, kaj vidi na sliki (stilsko obdobje, pomembne znailnosti obdobja, zasnovo urbanega prostora, prostorske principe, morebitne posebnosti, itd.)

V. Arhitekturni traktati (pisni odgovor) Na ilustraciji je stran iz traktata: De Architectura Libri X. V katero obdobje sodi? Kaj je njegov namen? Katere so njegove znailnosti?

Tlorisi, prerezi, fasade (pisni odgovor, ev. skice) 6.1 Napii ime stavbe, mesto, arhitekta, tip stavbe, eventualne vzore itd.).Opii, kaj vidi na sliki, navedi obdobje, glavne znailnosti sloga, obliko kompozicije, primerjave, morebitne posebnosti arhitekture, itd.

6.2. Napii ime stavbe, mesto, tip stavbe. Opii, kaj vidi na sliki, navedi obdobje, slog, glavne znailnosti obdobja, oblika kompozicije, konstrukcija, morebitne posebnosti konkretnega prikazanega dela, itd.

VI.2 Napii ime stavbe, lokacijo, arhitekta, tip stavbe, eventualni vzori itd.).Opii, kaj vidi na sliki (stilsko obdobje, pomembne znailnosti obdobja, kompozicijski princip, konstrukcijski princip, prostorski princip, morebitne posebnosti konkretne arhitekture, itd.

Hadrijan (neznan arhitekt?), Vila Hadriana, Tivoli, 2. stol.n..

VII. Arhitekturni elementi (pisni odgovor, skice) Navedi obdobje, ime stavbe in tip stavbe, opii zasnovo konstrukcije, morebitne posebnosti, navedi vzore in napravi primerjave itd. Arhitekturne elemente opii z izrazi: stilobat, dorski, jonski steber, vogalni slop, kapitel, arhitrav, stena, zatrep, ostreje, lega, interkolumnij, ladja, itd.

Stoa poikile, Atene, 5. stol. pr.n..

Stoa poikile, Atene, 5. stol. pr.n..

VII.3. Kaj je na sliki?

VIII. Detajli in konstruktivni elementi (povei v pare, zraven napii razlago)

Rimski kamniti zid v Caesarea Maritima

Julien-David Le Roy, Les ruines plus beaux des monuments de la Grece, 1758

9. Napii obdobje, ime, mesto, arhitekta (e je znan).

Ictinus, Callicrates ter Phidias, Parthenon, Atene, 447- pr.n..

Senenmut, Djeser-Djeseru (Hatshepsut) tempelj, Deir el Bahari, Luxor, Egipt, 14791458 pr.n..

Hemiunu, Keopsova piramida, Giza, 2560 pr.n..

Neznan arhitekt, teater, Delphi, 4. stol. pr.n..

Razmiljajte sistematino, uporabljajte logiko

THE END THE END

Charles Robert Cockerell, Profesorjeve sanje, detajl, 1848