Odgovori NAR, iz www

1 .KAJ SO MATERIALI?
Snovi, ki se uporabljajo za izdelavo predmeta ( les- stol ). Izbira materiala je odvisna od namena oz.
uporabe predmeta.

2. NAŠTEJ LASTNOSTI SNOVI

Toplotna prevodnost, električna prevodnost, gostota, topnost, magnetne lastnosti

3. ALI KOLIČINA SNOVI KALIJEVEGA PERMANGANATA VPLIVA NA OBARVANJE VODE? RAZLOŽI!

Ja..kalijev permanganat je topen v vodi, zato se voda ob stiku s kristalčkom obarva vijoličasto. Več
damo permanganata, bolj je voda obarvana temno.. Ob kristalčku je voda obarvana temneje, stran
od njega pa manj.

4. IZ ČESA SO ZGRAJENE SNOVI?

Snovi so zgrajene iz zelo majhnih nevidnih delcev ( granulatov ) .

5. S KAKŠNIMI ENOTAMI MERIMO VELIKOST DELCEV?

Merimo jih v nanometrih in pikometrih.

6. KAKO VELIKI SO DELCI?

10 na 12 m

7. NAŠTEJ AGREGATNA STANJA SNOVI!

trdno, tekoče, plinasto

8. OD ČESA JE ODVISNO AGREGATNO STANJE?

Od razporeditve delcev in njihovega gibanja

9. OPIŠI PLINASTO AGREGATNO STANJE ( 3 lastnosti ) !

Delci so oddaljeni drug od drugega, gibljejo se po vsem prostoru in so razporejeni brez reda

10. OPIŠI TRDNO AGREGATNO STANJE!

Delci so tesno skupaj in pravilno urejeni. Delci so na določenih mestih ter lahko le nihajo sem in tja.
Trdne snovi imajo zato določeno obliko.

11. OPIŠI TEKOČE AGREGATNO STANJE!

Delci so tesno skupaj, vendar se lahko gibljejo drug mimo drugega. Tekočine zato nimajo stalne oblike
in zavzemajo obliko posode, v kateri so.

12. NAVEDI SNOV; KI SE PRI NAVADNIH POGOJIH NAHAJA V VSEH TREH AGREGATNIH STANJIH!
Voda, ...razlika je le v razporeditvi delcev in njihovem gibanju

13. NAVEDI TEMPERATURE, PRI KATERIH VODA (snov) SPREMENI AGREGATNO STANJE!
vrelišče 100°c, tališče 0°c, pod 0 zamrzne

14. NAŠTEJ NARAVNE VIRE SUROVIN!

Voda, zrak, nafta in kamnine.

15. OPIŠI LASTNOSTI VODE! ( 4 primeri)

Brezbarvna, brez oblike, brez okusa, ima gladino, lahko je v trdem , plinastem ali tekočem stanju.
 Odgovori NAR, iz www

16. KJE PRIDOBIVAMO SOL?

Iz morske vode v solinah...v plitkih bazenih z morsko vodo ta počasi izhlapeva ker jo sonce segreva,
mineralne snovi pa ostanejo in se izločijo kot kristali trdne snovi..... sol ( natrijev klorid) in magnezijev
bromid...
Kamena sol - iz rudnikov...

17. ZAKAJ NASTANE SOL?

Zaradi izhlapevanja vode - voda izhlapeva iz bazenov, ker jo segreva sonce , tako nastane sol

18. KATERA DVA ELEMENTA STA VEZANA V VODI?

vodik in kisik

19. OPIŠI ZRAK!

V zraku je približno 78% dušika, 21% kisika, 0,92 žlahtnih plinov( helij, neon, argon, kripton, ksenon)
in 0,04% ogljikovega dioksida

20. KAKO IMENUJEMO KAMNINE, IZ KATERIH PRIDOBIVAMO KOVINE? Naštej tri primere!
Rude....železova ruda, aluminijeva ruda boksit, bakrova ruda

21. KAKO IMENUJEMO KAMNINE, IZ KATERIH PRIDOBIVAMO MALTO, CEMENT, BETON, STEKLO?
apnenec in kremenov pesek

22. KJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU JE POGOSTA UPORABA APNENCA?

Je pomembna surovina za gradbene materiale, uporablja se tudi v poljedelstvu za apnenje kisle prsti.

23. KAKO DOBIMO ŽGANO APNO IN CO2?

Pri segrevanju apnenca pri temp. 900° C... ta razpade na kalcijev oksid, ki ga imenujemo žgano apno
in ogljikov dioksid. Žgano apno pridobivajo v industrijskih pečeh. (apno za zidavo in beljenje)

24. KAKO DOBIMO GAŠENO APNO?

Žgano apno prelijejo z vodo in nastane gašeno apno., ki ga nato sušijo, meljejo in pakirajo v vreče.

25. KJE PRIDOBIVAMO ŽGANO IN GAŠENO APNO?

Industrijski obrati za gašenje apna se imenujejo apnenice - industrijske peči.

26. KAJ JE MALTA IN KJE JO UPORABLJAMO?

Malta je gosta zmes iz gašenega apna, peska in vode. Uporablja se pri zidanju objektov za povezavo
opeke.

27. OPIŠI LASTNOSTI MALTE!

Gašeno apno v malti veže ogljikov dioksid iz zraka, nastane apnenec, zato se malta na zraku strdi.
Strjena malta trdno poveže zidake. Z njo lahko obmečemo steno in dobimo trden in gladek omet.

28. KJE LAHKO UPORABLJAMO BETON?

Iz betona izdelujejo zidake, cevi za kanale in druge gradbene dele.

29. OPIŠI LASTNOSTI BETONA!

Ko se posuši doseže veliko trdnost in trdoto. Ima zelo dobre tlačne lastnosti in precej slabše natezne.
 Odgovori NAR, iz www

30. KAJ JE BETON?

Material ki se uporablja v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza, vode in
cementa( pridobivajo ga iz apnenca) - deluje kot vezivo

31. KAKO DOBIMO STEKLO?

Naredijo ga iz sode (natrijev karbonat), apnenca in kremenovega peska. Apnenec in kremenov pesek
dobijo v naravi, sodo pa pridobivajo z industrijskim postopkom. Barvano steklo dobijo z dodajanjem
snovi, ki vsebuje različne kovine.

32. NAŠTEJ FOSILNA GORIVA!

Nafta, zemeljski plin, premog

33. KAKO SO NASTALA FOSILNA GORIVA?

Nastala so pred več milijoni let iz rastlinskih in živalskih ostankov, še pred dinozavri.

34. KAKO JE NASTAL PREMOG?

V toplih in vlažnih geoloških obdobjih z oglenenjem odmrlih delov rastlin v močvirskih gozdovih.

35. NAŠTEJ ŠTIRI VRSTE PREMOGA!

lignit, rjavi premog, črni premog, antracit

36. OPIŠI POT PREMOGA OD SUROVINE DO KONČNEGA PORABNIKA!

37. KAKO STA NASTALA NAFTA IN ZEMELJSKI PLIN?

Iz morskih živali in rastlin...ti organizmi so v morju odmrli in se usedli na dno. Čeznje so se odlagale
plasti novih usedlin. Bakterije zaradi pomanjkanja kisika niso mogle razgraditi teh organizmov, zato so
se postopno spremenili v snovi, ki so v nafti in zemeljskem plinu.

38. KAKŠNE SO ZALOGE POSAMEZNIH FOSILNIH GORIV?

Največ je premoga, sledi zemeljski plin, najmanj pa je nafte.

39. ZAKAJ JE ZALOGA NAFTE NAJMANJŠA?

Ker se ne uporablja samo za gorivo, ampak je tudi pomembna surovina. Iz nafte dobimo vrsto snovi,
ki so surovine za pridobivanje plastike, zdravil, lakov, barv, detergentov in drugih snovi pomembnih
za življenje.

40. ZAKAJ JE POTREBNO VARČEVATI S FOSILNIMI GORIVI?

Ker je njihova količina omejena.

41. NAŠTEJ IZDELKE, KI JIH LAHKO PRIDOBIVAMO IZ NAFTE IN ZEMELJSKEGA PLINA!

avtomobilski bencin, kurilno olje, umetne mase, tkanine, plastika, barve, zdravila

42. KAKO MORAMO RAVNATI Z NEVARNIMI SNOVMI V GOSPODINJSTVU?

Da odpadke zbiramo ločeno...NO..odlagati jih moramo kot posebne odpadke

43. POIMENUJ OZNAKO ZA NEVARNO SNOV TER POIŠČI USTREZNO NOVEJŠO OZIROMA STAREJŠO
OZNAKO!
 Odgovori NAR, iz www

44. KAJ TI POMENI IZRAZ EKO MARJETICA?

Je znak Evropske unije za varstvo okolja in pomeni da so izdelki manj škodljivi človeku in okolju.
Je simbol za okolje.

KAMNINE IN PRST

1. OPIŠI ŠTRI ZNAČILNOSTI PLANETA ZEMLJA!

Zemlja je nastala pred 4,6 milijarde let. Sestavljena je iz jedra , plašča in skorje. Notranjost Zemlje je
vroča, na njeni površini je trdna skorja, nad njo pa ozračje. Na njej je življenje,po velikosti je peta.

2. OPIŠI ZGRADBO ZEMLJE! Naštej dele!

jedro, plašč, skorja..jedro ima dva dela: notranje trdo jedro in zunanje tekoče jedro

3. NA KAKŠEN NAČIN JE NASTALA ZEMELJSKA SKORJA?

Pred približno 4 milijardami let se je magma na površini ohladila in nastala je zemeljska skorja, ki je
zgrajena iz kamnin.

4. KAKŠNA JE RAZLIKA MED MAGMO IN LAVO?

MAGMA- je v notranjosti Zemlje, je vroča tekoča snov
LAVA - je ohlajena magma, ki prodre na površje Zemlje, v preteklosti so iz ohlajanja in strjevanja
nastale kamnine in gorovja

5. KAKO NASTANEJO VULKANI?

Pod zemeljskim plaščem so zaradi visokih temperatur in tlakov kamnine staljene. Raztaljene kamnine
ter različni plini tvorijo magmo. Kjer je zemeljska skorja tanka, lahko magma z veliko silo prodre skozi
razpoke v zemeljski skorji na površje. Nastanejo vulkani. Magmo, ki bruha iz vulkanov imenujemo
LAVA.
Tako da se litosferske plošče premaknejo navzgor.

6. KAKO SO NASTALE KAMNINE?

Pri ohlajanju magme, z usedanjem drobcev kamnin in mineralov, nekatere pa s spremembo
magmatskih kamnin in usedlin zaradi visokega tlaka in visoke temperature... So naravni skupki zrnc
enega ali več mineralov...nekatere so mehke, druge trde,..
 Odgovori NAR, iz www

7. KAJ SO MINERALI?
To so zrnca, iz katerih so sestavljene kamnine

8. KAKO RAZVRSTIMO KAMNINE GLEDE NA NASTANEK?

magmatske, sedimentne in metamorfne

9. OPIŠI KAMNINSKI KROG!

Spreminjanje ene vrste kamnine v drugo ponazorimo s kamninskim krogom.
Z ohlajanjem magme nastanejo magmatske kamnine. Magma se v notranjosti Zemlje neprestano
giblje. Pri izbruhih vulkanov je del ostane v notranjosti zemeljske skorje, del pa prodre na površino
Zemlje. Iz magme, ki se strdi v notranjosti zemeljske skorje, nastanejo kamnine, ki jih imenujemo
globočnine. Iz magme, ki prodre iz notranjosti Zemlje na površje in blizu površju ter se tam hitro
ohladi in strdi nastanejo predornine.
Kamnine se v dolgih časovnih obdobjih zaradi zunanjih vremenskih vplivov ter visokih tlakov in
temperatur v zemeljski skorji spreminajjo. Vse kamnine na površini Zemlje preperevajo. Iz drobcev,
ki jih prenašajo ledeniki, veter in voda, nastanejo sedimentne kamnine.
Zaradi svoje lastne teže in premikov tektonskih plošč se vse vrste kamnin pogreznejo globlje v
zemeljsko skorjo, kjer so visoki tlaki in temperature. Pri tem se spreminjajo v metamorfne kamnine.
Metamorfne kamnine se pri visokih temperaturah stalijo v magmo. Metamorfne in magmatske
kamnine, ki se zaradi tektonskih premikov premaknejo na površino zemeljske skorje in tam
preperevajo, pa so vir drobcev, iz katerih nastanejo sedimentne kamnine.

SLIKA FOTOKOPIJA

10. KAKO NASTANEJO MAGMATSKE KAMNINE - GLOBOČNINE IN PREDORNINE? primeri

S počasnim ohlajanjem magme v globinah nastanejo GLOBOČNINE ( granit , tonalit, diorit, čizlokit)
PREDORNINE nastajajo z ohlajanjem lave na Zemljini površini ( bazalt, vulkansko steklo)

11. KAKO NASTANEJO METAMORFNE KAMNINE? primer

Nastale so iz usedlin, s preobrazbo sedimentnih in magmatskih kamnin..zaradi premikov celinskih in
oceanskih plošč se starejše kamnine pogrezajo v zemeljsko skorjo. Tam so izpostavljene visokim
temperaturam in tlakom. Pri tem se spremenijo. Iz starejših magmatskih in tudi sedimentnih kamnin
nastanejo metamorfne kamnine ( marmor)... navadno so to trdne kamnine..
 Odgovori NAR, iz www

12. KAKO NASTANEJO SEDIMENTNE KAMNINE?primer

Pri preperevanju večji kosi kamnin razpadejo v manjše, ki se še naprej drobijo v manjše kamne..voda
jih odnaša in pri tem spira, nastanejo prodniki, mivka, pesek,...potoki odnašajo prodnike, pesek ,
mivko v jezera in reke in te v morja...na bregovih rek, jezer in morja se ti delci usedajo in nalagajo v
plasteh...nastanejo usedline ali sedimenti..Usedline se povežejo v nove kamnine...vezivo je lahko
glina,,...tako nastanejo sedimentne kamnine...

13 .OPIŠI NASTAJANJE SEDIMENTNIH KAMNIN - BREČE, KONGLOMERATA; TUFA; PEŠČENJAKA

BREČA nastane s sprijetjem oglatih delov grušča
KONGLOMERAT nastane s sprijetjem zaobljenih kosov proda in mineralov
TUF je kamnina nastala iz vulkanskega pepela, s sprijetjem odvrženega ognjeniškega materiala
PEŠČENJAK je nastal z zlepljenjem peščenih zrnc, ki imajo premer manj kot 2 mm

14. KAKŠNA VRSTA KAMNINE JE MARMOR IN KAKO NASTANE?

Metamorfna, nastal je iz sedimentne kamnine apnenca

15. KATERA JE ENA IZMED POMEMBNIH LASTNOSTI KAMNIN, KI JO DOLOČAMO Z MOHSOVO

LESTVICO? trdota

16. KAJ JE PRST? NAŠTEJ TRI VRSTE PRSTI!

Vrhnja rodovitna plast tal, ki se nenehno spreminja.
Črna prst z veliko humusa, glinena prst, peščena prst

17. KAKO IMENUJEMO PROCES NASTAJANJA PRSTI?

pedogeneza
kamnine preperevajo, rastline se vraščajo v drobne razpoke kamnin in jih širijo. Skale razpadejo na
vedno manjše delce - mehansko preperevanje....za nastanek prsti so potrebni tudi organizmi,
mikroorganizmi, rastline, glive, alge, lišaji ter talne živali...v razpokah se njihovi odmrli deli , s katerimi
se prehranjujejo živali in jih razgrajujejo mikroorganizmi, pomešajo s preperelo kamnino in nastane
prst...

18. KATERI DEJAVNIKI SO POMEMBNI PRI NASTAJANJU PRSTI?

organizmi, rastline, glive, mikroorganizmi, talne živali, preperela kamnina, mahovi, lišaji, alge,

19. KAKO SE PRSTI RAZLIKUJEJO MED SEBOJ?

po barvi, zrnatosti , zračnosti, sestavi in prepustnosti za vodo

20. OPIŠI SESTAVO (zgradbo prsti) !

V vrhnjem sloju nastaja humus, kjer mikroorganizmi in glive razkrajajo odmrle rastline in živali. V
spodnjem sloju poteka preperevanje matične kamnine. V vmesnem sloju se mešata humus in deli
preperelih kamnin.
Stelja - plast odpadlega listja, iz katerega nastane humus
Prst ( humus, mineralne snovi, voda, zrak)
 Odgovori NAR, iz www

matična kamnina

21. OPIŠI POSKUS, KAKO PRST PREPUŠČA VODO IN UGOTOVITEV!

Skozi peščeno prst bo voda bolj tekla, skozi zbito - glina pa manj. uč. 35

22. OPIŠI POSKUS, KAJ SE DOGAJA PRI SEGREVANJU PRSTI IN UGOTOVITEV!

V posode damo različne vrste prsti. Posode pokrijemo in jih previdno segrevamo. Na pokrovčkih se
naberejo kapljice vode. Več vode se bo nabralo, več vode vsebuje prst.

23. OPIŠI POSKUS, KAJ SE DOGAJA; KO PRST PRELIJEMO Z VODO IN UGOTOVITEV!

V posodo natresemo prst in nanjo nalijemo vodo. Iz prsti se bodo dvigali mehurčki. V mehurčkih je
zrak, ki je bil v prsti.

TOKOVI IN ENERGIJA

1. KAJ JE ZNAČILNO ZA TOKOVE?

Da tokovi tečejo, če imamo prevodnik, nekaj , kaj jih poganja, in če je na razpolago energija, ki jih
vzdržuje.

2. KAJ POTREBUJEMO DA TOKOVI STEČEJO?

Tokovi ne morejo teči sami od sebe, vedno potrebujemo nekaj, da jih poganja in prevodnik, po
katerem tečejo.

3. KDAJ TOK PRENEHA TEČI?

Tok preneha teči, če na razpolago ni energije, ki bi ga vzdrževala.

4. KAJ JE PRETAKANJE?
Je ena izmed glavnih značilnosti snovi, ki so v tekočem ali plinastem agregatnem stanju.

5. NAŠTEJ NAJVEČJE TOKOVE V NARAVI!

Reke, veter pa največji tok plina

6. KJE SE VODA PRETAKA PO KORITIH?

V rekah se voda pretaka po koritih, ki so nagnjena. Čim bolj je korito nagnjeno, tem večji je njegov
padec in voda tem hitreje teče. Padec je največji pri slapovih, ko voda navpično najhitreje tudi pada.
7. KAJ POGANJA VODNE IN KAJ ZRAČNE TOKOVE?
Vodne tokove imenujemo tudi pretakanje vode, poganja višinska razlika... Zračne pa poganja razlika
zračnega tlaka.

8. OPIŠI POSKUS PRETAKANJA VODE!

Plastenko s prostornino 3 do 5 litrov smo preluknjali spodaj, tik nad robom. V luknjo smo vstavili
prozorno cev, s premerom okrog 5mm in dolžine približno 1,5 m. Prosti konec cevi smo dali v prazno
posodo na tleh učilnice. Plastenko smo postavili na stol, jo napolnili z vodo in s štoparico izmerili čas,
v katerem se voda pretoči skozi cev. Nato smo plastenko postavili na mizo in poskus ponovili. Kaj smo
ugotovili? Da je vodatekla počasneje ko je bila plastenka na mizi, ker ni bilo prostega pada. Uč, str. 47
 Odgovori NAR, iz www

9. ALI SE VODA PRETAKA TUDI PO CEVEH? KJE?

Ja. Po vodovodnih ceveh - vodovod in po ceveh pri centralni kurjavi. Korita in cevi so prevodniki, po
katerih teče vodni tok. Včasih želimo, da bi voda tekla tudi po hribu navzgor. To dosežemo s
črpalkami, ki vodo črpajo iz nižjih predelov v višje.

10. PO ČEM TEČE ELEKTRIČNI TOK?

Teče po električnih vodnikih.

11. KAJ POGANJA ELEKTRIČNI TOK?

Električna napetost.

12. KAJ SE PRETAKA PO ŽICAH?

ELEKTRONI - delci atomov, ki imajo negativni naboj.

13. KAJ ZAGOTAVLJA ENERGIJO PRI ELEKTRIČNEM TOKU?

Elektrarne ali baterije. Če se elektrarna ustavi, električni tok ne teče. Če se baterija izprazni, el. tok
tudi ne teče več.

14. IZ ČESA JE SESTAVLJEN ELEKTRIČNI KROG?

Električnega izvira ( baterija) , električnih vodnikov ( žice) in električnega porabnika ( žarnica).
Električni tok preneha teči, če ni energije, ki bi ga vzdrževala.

15. KDAJ STEČE ELEKTRIČNI TOK?

Če je električni krog sklenjen.

16. OPIŠI POSKUS ELEKTRIČNEGA KROGA!

Baterija, žarnica, žičke...najprej smo povezali oba priključka žarnice z žico med seboj,,žarnica ni
svetila. Potem smo v el. krog povezali še baterijo in žarnica je zasvetila. Če el. krog ni sklenjen, el. tok
ne teče.

17. OPIŠI, KAKO MERIMO DELO; ENERGIJO IN TOPLOTO!

Merimo jih v joulih ( oznaka J ). Starejša enota je kilokalorija, zato npr. pri energijski vrednosti hrane
običajno navedejo tudi kilokalorije z oznako kcal. Ena kilokalorija je približno 4200 joulov.
Voda z vrha klanca zaradi svoje teže sama steče v dolini. Ker pri tem lahko opravi delo, ima energijo.
To energijo, ki jo ima voda zaradi višinske razlike, imenujemo težnostna ali potencialna energija. Ta
energija vzdržuje vodni tok. Ko pa se reka izlije v morje, ni več višinske razlike in vodni tok se ustavi.
Tudi hrana je vir energije. Hrana se z delom pretvori v energijo. Hrana je vir energije pri človeku. Telo
jo potrebuje, da živi in opravlja različna dela.

18. OPIŠI SEŽIG ARAŠIDA!

S kovinsko ščipalko primemo olupljen kikiriki in ga prižgemo. Nad kikirikijem držimo epruveto, ki smo
jo približno do polovice napolnili z vodo. Kaj opazimo?
Seme kikirikija vsebuje maščobe. Pri gorenju se energija maščob pretvori v toploto, ki segreje vodo.

ENERGIJA NE MORE NITI IZ NIČ NASTATI NITI SE UNIČITI.

 Odgovori NAR, iz www

TOPLOTNI TOK

1. KAJ JE TOPLOTNI TOK?

Tok, pri katerem se ne pretaka snov, ampak toplota in je nesnovni tok.

2. KAJ JE TOPLOTA?
Je fizikalna količina, s katero merimo energijo, ki jo med seboj izmenjujejo telesa z različno
temperaturo.

3. KAKO STEČE TOPLOTNI TOK?

Če je med dvema mestoma temperaturna razlika, npr. med vročo in hladno vodo, se toplota začne
pretakati in steče toplotni tok. Steče od toplejšega mesta proti hladnejšemu ( od višje temperature k
nižji).

4. KAJ POGANJA TOPLOTNI TOK?

Poganja ga temperaturna razlika. Ker steče z mesta višje temperature na mesto z nižjo temperaturo.

5. OPIŠI POSKUS ( kos lesa ali kos kovine v roki)

les...
kovina...

6. OPIŠI POSKUS ( kje se voda hitreje shladi - keramični ali kovinski lonček)
keramični lonček...
kovinski lonček...

7. KATERE SNOVI SO TOPLOTNI PREVODNIKI IN KAKO PREVAJAJO TOPLOTO?

Snovi, ki toploto dobro prevajajo, so toplotni prevodniki ( kovine)

8. KATERE SNOVI SOTOPLOTNI IZOLATORJI IN KAKO PREVAJAJO TOPLOTO?

Snovi, ki toploto slabo prevajajo , so toplotni izolatorji ( keramika, stiropor )

TOPLOTNI TOK JE ODVISEN TUDI OD DEBELINE STENE. DEBELEJŠA KOT JE STENA, MANJŠI JE
TOPLOTNI TOK.

9. KAJ SO GRELNIKI (3) ?

Grelniki so naprave, ki grejejo okolico tako, da se v njih energija pretvarja v toploto.
( el. grelnik, pri katerem se el. energija pretvarja v toploto)
Posebne vrste grelniki so toplotne črpalke. So veliko bolj varčne od navadnih grelnikov, saj energije
ne trošijo za ustvarjanje toplote, temveč le za pretakanje že obstoječe toplote. Grejejo tako, da v
zunanjosti toploto zajemajo in jo črpajo v notranjost.

10. KJE IN ZAKAJ NAMESTIMO TOPLOTNE PREVODNIKE?

Npr. pri hladilnikih, kjer je pomembno da se odvaja veliko toplote. Hladilniki so zgrajeni iz toplotnih
prevodnikov, njihova oblika pa je takšna, da imajo veliko površino.

11. KJE IN ZAKAJ NAMESTIMO TOPLOTNE IZOLATORJE?

Tam, kjer želimo čim manjši toplotni tok, npr. skozi stene hiš, namestimo toplotne izolatorje.
 Odgovori NAR, iz www

12. ZAKAJ SE POZIMI OBLEČEMO V DEBELE TOPLOTNE IZOLATORJE?

Da zadržimo toploto telesa, da le ta ne prehaja v okolico, da nas ne zebe.

13. ZAKAJ SO NAŠI PREDNIKI GRADILI GRADOVE Z ZELO DEBELIMI ZIDOVI?

S tem so zmanjšali ohlajanje v njihovi notranjosti.
Danes imajo hiše tanjše zidove, ker jih izoliramo z materiali, ki so dobri toplotni izolatorji npr.
stiropor.

14. OPIŠI KOŽUH PUŠČAVSKE IN POLARNE LISICE!

POLARNA LISICA ima bolj debel kožuh kot PUŠČAVSKA LISICA. PUŠČAVSKA pa ima veliko večja ušesa
kot POLARNA LISICA, saj se prek velike površine ušes dodatno hladi.

TOPLOTO LAHKO PRETAKMO TUDI S POMOČJO VODNEGA TOKA. PRIMER JE CENTRALNA KURJAVA,
KJER VROČA VODA TOPLOTO PO CEVEH PRENAŠA DO RADIATORJEV, KI OGREVAJO SOBE.

VODNI TOK -----poganja ga višinska razlika

ZRAČNI TOK - VETER ------ poganja ga razlika zračnega tlaka
ELEKTRIČNI TOK-.----poganja ga električna napetost
TOPLOTNI TOK----poganja ga temperaturna razlika

ENERGIJA

1. KAJ JE SONČNA ENERGIJA?

Je osnovni vir energije za obstoj živih bitij.

2. V KATERE VRSTE ENERGIJE SE SONČNA ENERGIJA PRETVARJA?

Pretvarja se v druge oblike energije, kot so energija rek, vetrna energija, v sončnih zbiralnikih iz nje
lahko dobimo toploto ali elektriko.

3. KAJ SO OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE?

So viri, ki jih Sonce sproti obnavlja.
Obnovljiv vir energije je tudi biomas...je skupno ime za odmrle organske ostanke, ki jih običajno
kurimo npr. les. Rastline zaradi sončne energije ves čas rastejo in biomasa se iz dneva v dan obnavlja.
Pomembno pa je da ne porabimo več biomase, kot se je sproti obnavlja. Posekana drevesa moramo
zato nadomestiti s pogozdovanjem.

4. KAJ SO NEOBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE?

Fosilna goriva, ki ne nastajajo več, pa so neobnovljivi viri energije ( nafta, plin, premog). TUdi ta so
nastala s fotosintezo iz sončne energije, vendar ne nastajajo več in njihova zaloga je omejena, zato jih
bo prej ali slej zmanjkalo.
 Odgovori NAR, iz www

5. S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SOOČAMO PRI GORENJU FOSILNIH GORIV?

pri segrevanju fosilnih goriv se sprošča ogljikov dioksid.
s pojavom tople grede, onesnaženjem okolja, segrevanjem ozračja,

6. OPIŠI UČINEK TOPLE GREDE!

Pri gorenju fosilnih goriv se v ozračje sprošča zelo veliko ogljikovega dioksida. Ta zadržuje toploto na
Zemlji. Ker je v zraku zaradi kurjenja fosilnih goriv vedno več ogljikovega dioksida, se Zemlja
čezmerno segreva, kot če bi bila pokrita z veliko toplo gredo. Zato tem plinom pravimo toplogredni
plini.

7. OPIŠI GEOTERMALNO ENERGIJO!

Zemlja je v notranjosti vroča in zaradi tega se na nekaterih mestih v njeni notranjosti nahaja vroča
voda. Ta pomemben vir energije imenujemo geotermalna energija. ( za gretje rastlinjakov, v toplicah)

8. KJE NASTANE JEDRSKA ALI ATOMSKA ENERGIJA?

V jedrskih elektrarnah pridobivamo energijo s cepitvijo atomov urana. Ta se sprošča pri cepitvi ali
združevanju najmanjših delcev snovi, atomov.

9. KAKŠNA JE JEDRSKA ENERGIJA?

Je čist vir energije, ker ne proizvaja ogljikovega dioksida.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

1. KJE PRIDOBIVAMO ELEKTRIČNO ENERGIJO?

V elektrarnah, od koder jo po žicah prenašamo do naših domov, tovarn ali drugih porabnikov.

2. S POMOČJO ČESA PRIDOBIVAMO ELEKTRIČNO ENERGIJO?

v skoraj vseh elektrarnah elektriko proizvajajo električni generatorji. Najpreprostejši električni
generator je dinamo na kolesu. V el. generatorjih se mehanska energija pretvarja v električno
energijo.

3. KAJ SE DOGAJA V VETRNIH ELEKTRARNAH?

Veter vrti vetrne turbine, ki poganjajo električne generatorje. V vetrnih elektrarnah se energija vetra
pretvarja v el. energijo.

4. KAJ SE DOGAJA V HIDROELEKTRARNAH?

SO pomembnejši in bolj zanesljiv vir električne energije kot vetrne elektrarne. Prednost
hidroelektrarn je, da vodo lahko prek jezu spustimo na turbine takrat, ko elektriko potrebujemo,
vetrne elektrarne pa elektriko proizvajajo le takrat ko piha veter.
 Odgovori NAR, iz www

5. KAJ SE DOGAJA V TERMOELEKTRARNAH?

V termoelektrarnah kurijo premog ali nafto in segrevajo vodo, tako da zavre. Vročo paro, ki z veliko
hitrostjo uhaja iz kotla po ceveh, usmerijo na parne turbine, ki poganjajo el. generatorje. Para se v
kondenzatorju utekočini v vodo, ki jo črpalke črpajo nazaj v kotel, kjer ponovno zavre.

6. OPIŠI SPREMEMBE ENERGIJE IZ ENE OBLIKE V DRUGO V TERMOELEKTRARNAH!

V termoelektrarnah se toplotna energija pretvarja v električno.

7. OPIŠI JEDRSKE ELEKTRARNE!

V njih vodo greje toplota, ki se sprošča pri jedrski reakciji. Pri jedrskih se sprošča veliko več toplote
kot pri gorenju premoga, nafte ali plina, zato jedrske elektrarne z veliko manj goriva proizvajajo veliko
več elektrike. Dobra lastnost jedrskih elektrarn je , da ne povzročajo segrevanja ozračja.

8. KAJ PROIZVAJA ELEKTRIKO V SONČNIH ELEKTRARNAH?

Elektriko lahko pridobivamo neposredno iz sončne energije. V teh elektrarnah vlogo generatorjev
prevzamejo proti soncu usmerjene sončne celice, ki sončno svetlobo neposredno pretvarjajo v el.
energijo.
Ker je zelo drago , se uporablja za bolj odročne kraje in tam, kjer je veliko sončnih dni.

9. ALI IMAMO MAJHNE SONČNE ELEKTRARNE ( črne celice ) V NEKATERIH ŽEPNIH RAČUNALNIKIH?
Ja,...spoznamo pa jih po črnih celicah na njih. Žepni računalnik deluje le, če so sončne celice
osvetljene...

10. NALOGE ELEKTRIKE ( 3)!

Elektrika lahko poganja stroje ali elektronske naprave, lahko nas greje ali hladi, nenadomestljiva je pri
osvetljevanju. Z racionalno rabo elektrike lahko tudi v gospodinjstvih privarčujemo veliko elektrike.
 Odgovori NAR, iz www

11. OPIŠI RACIONALNO UPORABO ELEKTRIKE! (5)

V industriji energijsko potratne stroje nadomeščajo z bolj varčnimi, navadne žarnice lahko
nadomestimo z varčnimi, izbiramo varčne gospodinjske aparate( hladilnike, pomivalne stroje,..).
v prostoru, kjer ni nikogar ne puščamo po nepotrebnem prižgane luči, da ugašamo televizor, ko ga ne
gledamo, ali da prostorov ne ogrevamo čezmerno.

12. KOLIKO ELEKTRIKE PROIZVEDEJO : JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO, HIDROELEKTRARNE IN

TERMOELEKTRARNE?
V SLoveniji približno eno tretjino elektrike proizvedejo hidroelektrarne, drugo tretjino dobimo iz
termoelektrarn, preostalo tretjino pa proizvede jedrska elektrarna v Krškem.

KAJ JE TO METEORIT?

Meteorit je kamniti ali kovinski delec, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

POJASNI, KAJ JE SUROVINA ALI MATERIAL.

Surovina ali material je vse kar najdemo v naravi in izkoriščamo za lastne namene.

NAŠTEJ PRIMERE VIROV SNOVI V NARAVI.

Surovine iz žive narave so na primer les, bombaž, volna, svila, koža…. Iz lesa izdelujemo pohištvo, je
tudi gradbeni material in surovina za papir. Surovine za izdelek so tudi živalskega izvora. Iz mleka se
izdela jogurt in sir, iz mesa salama. Govejo kožo se uporablja za izdelavo usnja za čevlje in obleko. Iz
svile, ki je strjena slina gosenic metulja sviloprejka, izdelujemo blago, iz katerega delamo oblačila.

KAJ JE NANOMATERIAL?

Nanomaterial je material izdelan iz nanodelcev, ki merijo desetmilijoninko metra. To je enako

debelini lasu potem, ko ga po dolgem razcepili na 80.000 nitk.

KAJ JE ZLITINA?

Zlitina je mešanica dveh ali več kovin,

POJASNI, KAKO IN KDAJ JE NASTALA SNOV.

Snov je nastala pred približno 14 milijardami let v velikem poku. Pravimo da je takrat nastalo vesolje,
kakršnega poznamo danes. V velikem poku, ki je bil kot nekakšna ogromna eksplozija, so nastali prvi
 Odgovori NAR, iz www

delci snovi. Ti so se združevali in nastalo je toliko različnih delcev snov, kot jih poznamo danes. Naša
najbljižja zvezda je Sonce.

OPIŠI IZ ČESA JE SNOV SESTAVLJENA.

Snov sestavljajo delci, ki jih ne vidimo s prostim očesom. Tudi s svetlobnim mikroskopom jih ne
moremo videti. Lahko jih opazujemo s posebnim elektronskim mikroskopom, vendar si za njihovo
ponazoritev pomagamo z modeli. S pomočjo modela si lahko na primer predstavljamo, kako je
sestavljen delec vode.

POJASNI ZAKAJ ZGRADBO SNOVI PONAZARJAMO Z MODELI.

Zgradbo snovi ponazarjamo z modeli zato da si lažje predstavljamo njihovo zgradbo.

PRIMERJAJ GIBANJE DELCEV V VSEH TREH AGREGATNIH STANJIH.

Voda je snov, ki ima posebno lastnost. V naravi je lahko prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Voda
je zelo zanimiva snov, saj njeno trdno agregatno stanje nima takih lastnosti, kot jih imajo trdnine
večine drugih snovi. Razdalje med delci vode v tekočini so manjše kot v ledu. Vodnih hlapov ne
vidimo, opazimo šele kapljice vode, ki kondenzirajo iz vodnih hlapov.

POJASNI RAZLIKE MED IZHLAPEVANJEM IN IZPAREVANJEM.

Tekoča voda (kapljevina) že pri temperaturah pod vreliščem (na primer pri sobni temperaturi)
prehajajo v vodne hlape (plin). Temu pojavu pravimo izhlapevanje. Pri vretju vode nastaja vodna
para. Izhlapevanju vode pri temperaturi vrelišča (100oC) pravimo tudi izparevanje.

POJASNI ZAKAJ JE GOSTOTA LEDU MANJŠA OD GOSTOTE VODE IN ZAKAJ JE TO POMEMBNO ZA

ŽIVLJENJE VODNIH ORGANIZMOV POZIMI.

Razdalje med delci vode v tekočini so manjše kot v ledu. Led ima torej manjšo gostoto kot voda. Zato
led vedno plava na vodi. In voda tudi vedno najprej zmrzne na površini, vodni organizmi pa lahko
preživijo v vodi pod ledom vso zimo.

POJASNI NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI RAVNANJU Z NEVARNIMI SNOVMI.

Nevarne snovi morajo biti pravilno označene, pravilno shranjene, pri njihovi uporabi pa se moremo
pravilno zaščititi. Uporabljamo zaščitne rokavice, če je treba, tudi očala ali masko. Nevarne snovi
hranimo n posebnem prezračenem prostoru, ločeno od hrane in pijače. Če se zgodi nesreča z
 Odgovori NAR, iz www

nevarno snovjo, moramo prizadeti del kože ali sluznice spirati z tekočo vodo vsaj 15 minut. Če nekdo
zaužije nevarno snov, moramo takoj k zdravniku in s sabo vzeti tudi embalažo te nevarne snovi.
Nevarnih snovi ne zlivamo v odtok ali v naravo.

OPIŠI ZNAKE ZA NEVARNE SNOVI V UČBENIKU NA STRANI 57.

POJASNI ZNAČILNOSTI VODNEGA IN ZRAČNEGA TOKA.

Tekočine same od sebe tečejo vedno z višje nadmorske višine k nižji (na primer voda) oziroma z
območja z višjim zračnim tlakom na območje nižjega zračnega tlaka (na primer zrak). Tudi zrak se
torej pretaka. Tok zraka začutimo na prepihu ali ga zaznavami kot veter.

OPIŠI NEKAJ PRIMEROV UPORABE ELEKTRIČNEGA TOKA.

Baterija ali drug vir električne energije (generator) ustvari gonilno razliko, ki jo imenujemo električna
napetost. Električna energija požene električni tok skozi porabnik (npr. žarnico), kadar je električni
tok sklenjen. Žarnica torej zasveti, ker skozi njo steče dovolj močan električni tok. Električni tok lahko
uporabljamo za polnjenje električnega avtomobila na polnilni postaji. Prav tako uporabljamo
električno energijo v vsakdanjem življenju, da si razsvetljujemo stanovanje, uporabljamo
gospodinjske aparate ter da si ogrevamo stanovanje.

KAJ JE ZRAČNI TLAK?

Zračni tlak (zračni pritisk) je pritisk v zemljinem ozračju, ki ga povzroči teža zraka, ki pritiska na
prostor pod sabo.

KAJ JE BOLJŠI TOPLOTNI PREVODNIK, LES ALI KOVINA?

Boljši toplotno prevodnik je kovina, les pa je boljši toplotni izolator.

ZAKAJ LJUDJE OB TELESNEM NAPORU PORDEČIMO V OBRAZ?

Po telesnem naporu pordečimo v obraz, ker nam je vroče. Žilice v našem obrazu se razširijo in obraz
je bolj prekrvavljen ter se začnemo potiti. Tako uravnavano telesno temperaturo.