Z URAVNOTEŽENA PREHRANO DO ZDRAVJA

1. Kaj mora vsebovati uravnotežena prehrana?

Uravnotežena prehrana mora vsebovati vse vrste hranilnih snovi v ustreznem razmerju. K temu je
treba dodati tudi mineralne snovi in vitamine, ki jih dobimo iz sadja in zelenjave.
in je poleg vode in čistega zraka pomembna za človekovo zdravje.
2. Kaj telesu zagotavlja pestra in uravnotežena prehrana?
Uravnotežena prehrana telesu zagotavlja snovi, ki so nujne za njegovo rast, razvoj in delovanje.
3. Katere snovi so to?
- beljakovine (ribe, meso, jajca, stročnice), gradijo in obnavljajo telo in so nujne za rast in razvoj;
- ogljikovi hidrati (testenine, krompir, riž, kruh), ki so vir energije;
- maščobe (olje, maslo, margarina), imajo največjo energijsko vrednost;
- mineralne snovi
- vitamini, ki ščitijo naše telo in dajejo telesu odpornost.
Pomembne pa so tudi vlaknine, ki jih najdemo v žitih, sadju in zelenjavi.
4. Kaj je ritem prehranjevanja?
Uživanje hrane v le enem ali dveh obrokih obremenjuje prebavila, zato je potrebno vsak dan jesti
vsaj 4 do 5 obrokov in to je ritem prehranjevanja.

RAZVADE IN SLABE NAVADE

5. Kaj so slabe navade in razvade?
To so alkohol, nikotin in druge droge, ki nam otežujejo zdrav način življenja in povzročajo
zasvojenost.
6. Kaj povzročajo slabe prehranjevalne navade?
Slabe prehranjevalne navade povzročajo boleni sodobnega časa kot so sladkorna bolezen, bolezni
srca, anoreksija, bulimija, povišan krvni tlak …
7. Kaj je potrebno za zdravo življenje?
Za zdravo življenje se moramo veliko gibati, jesti uravnoteženo prehrano, skrbeti za higieno telesa,
dovolj spati, piti veliko vode in se varovati pred nevarnimi vplivi oz. dejavniki okolja.
8. Kaj je zasvojenost?
Zasvojenost je telesna in duševna odvisnost od snovi ali življenjskih razvad, ki organizem
izčrpavajo.
9. Posledica česa so bolezni sodobnega časa?
Te bolezni so posledica nepravilne prehrane, stresa in pomanjkanja telesne aktivnosti.

SKRBIM ZA ZDRAVJE
Že zgoraj je omenjeno, da na zdravje vplivajo tudi dejavniki okolja.
10. Kaj mislimo s temi dejavniki okolja?
S tem mislimo na pretirano izpostavljenost soncu, ki lahko povzroča nastanek kožnih bolezni in na
onesnaženost zraka, ki prispeva k porastu bolezni dihal, srca in draži oči, onesnaženost vode, ki
lahko povzroča slabost, bruhanje drisko in onesnaženost tal.
11. Kaj je melanin?
Melanin je pigment v koži, ki nas ščiti pred škodljivimi vplivi ultravijolične svetlobe.
12. Kaj je ozon?
Ozon je brezbarvni plin, ki nas visoko v ozračju ščiti pred škodljivimi vplivi ultravijolične svetlobe.

HRANA JE ZELO RAZLIČNA

13. Kakšno vrsto hrane poznamo glede na njen izvor?
Poznamo hrano rastlinskega (krompir, riž, solata, jabolka) in živalskega izvora (meso, jajca, jogurt,
mleko, maslo).
14. Kakšna mora biti hrana?
Hrana mora biti higiensko neoporečna, to pomeni, da ne sme vsebovati zdravju škodljivih
mikroorganizmov, ne ni nagnita ali plesniva.
15. Kaj so mirkoorganizmi?
Mikroorganizmi so bakterije, glive kvasovke, praživali in jih lahko opazujemo le z mikroskopom.
16. Kaj povzroča kvarjenje hrane?
Kvarjenje hrane povzročajo mikroorganizmi – glive, bakterije …
17. Kako ohranjamo užitnost živil?
Za ohranjanje užitnosti živil uporabljamo različne postopke konzerviranja.
18. Katere postopke konzerviranja poznamo?
Poznamo kisanje, sušenje, soljenje, kuhanje in zamrzovanje.
19. Ali lahko vso hrano zaužijemo tako kot smo jo dobili v naravi?
Ne. Nekatero hrano je potrebno prej predelati.
20. Naštej nekaj primerov predelave.
Mleko lahko predelamo v jogurt, skuto, sir; meso lahko predelamo v klobase …
21. Kaj pa je predelava hrane?
Predelava hrane je priprava živil v prehranski industriji, doma ali v gostilni.
22. Kaj je konzerviranje?
Konzerviranje je pojem za različne postopke, ki jih uporabljamo za ohranjanje užitnosti živil
(kisanje, soljenje, sušenje, kuhanje, zamrzovanje).
23. Zakaj moramo nekatera živila hraniti v hladilniku?
V hladilniku shranjujemo nekatera živila zato, da upočasnimo kvarjenje živil zaradi nizkih
temperatur, saj bi se na višjih temperaturah hitro pokvarila – salama, meso …
24. Kaj mora imeti vsako živilo na embalaži?
Vsako živilo mora imeti zapisano deklaracijo.
25. Kaj mora biti zapisano na deklaraciji?
Na deklaraciji morajo biti zapisani: rok uporabe oz. trajnosti, način shranjevanja, vsebnost hranilnih
snovi, rok izdelave, proizvajalec in ali izdelek vsebuje gensko spremenjene organizme.
26. Kaj so gensko spremenjeni organizmi?
Gensko spremenjeni organizmi imajo poleg svojih tudi izbrane lastnosti drugih organizmov (s
katerimi so lahko odpornejši proti škodljivcem ali razvoju bolezni).

RAZLIČNI OKUSI KRAJEV

27. Kako se ljudje se po svetu prehranjujejo?
Različno, saj je to odvisno od dobrin krajev kjer živijo. Ljudje se hranijo z živili, ki rastejo in
uspevajo v domačem okolju, saj so jim taka živila najlažje dostopna.
28. Naštej nekaj tipičnih slovenskih jedi.
Kranjska klobasa, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, bujta repa …

RAVNO PRAV SITI

29. Kaj se dogaja v bogatih deželah pri porabi hrane?
V bogatih deželah je veliko hrane, ki je vse ne morejo pojesti, zato jo veliko zavržene. V teh krajih
je tudi veliko debelih ljudi. Vendar pa je tudi veliko ljudi lačnih zaradi pomanjkanja denarja.
30. Kaj pa se dogaja v revnih deželah?
V revnih deželah je hrane premalo, ker je premalo obdelovalnih površin in zato so ljudje lačni,
podhranjeni in celo umirajo. Že tako je premalo obdelovalnih površin pa še na teh gojijo tobak, čaj,
kavo in druge rastline, ki jih prodajajo bogatim deželam.
31. Kaj je kvašiorkor?
Kvašiorkor je oblika podhranjenosti, ki je posledica pomanjkanja beljakovin v prehrani in zaradi
tega zaostaja voda v telesu in se napihne trebušček.

KAKO SO SE PREHRANJEVALI NAŠI PREDNIKI

32. Kako se je spreminjal človeški razvoj?
Človeški razvoj se je spreminjal hkrati z načinom prehrane od nabiralcev sadežev, prek lova,
živinoreje, poljedelstva na sodobno pridobivanje in predelavo živil.
33. Kaj se je zgodilo, ko so se ljudje ustalili na določenem območju?
Ko so se ustalili so na določenem območju (vedno v bližini vode), so v bližini zasejali izbrane
rastline, ki so jih potrebovali za hrano, krmo in zdravljenje.
34. Kako so prenašali svoje izkušnje glede gojenja rastlin?
Izkušnje so prenašali iz roda v rod.
35. Kaj so jih naučile te izkušnje?
Naučile so jih, da rabijo rastline vlago, svetlobo, zrak ter rodovitna in zračna tla.
36. Kaj se je začelo s tem?
Začelo se je poljedelstvo.
37. Kaj se je povzročalo s širjenjem poljedelstva?
Poljedelci so spreminjali okolje. Ko so izčrpali rodovitna tla, so se preselili, izsekati in požgali nov
del gozda in ga spremenili v polje.
38. Kako oz. kdaj se je to »seljenje« spremenilo?
Šele z začetkom gnojenja in kolobarjenja je človek sprejel stalno naselitev z njo pa se je povečala
tudi količina pridelane hrane in krme.
39. Kaj je kolobarjenje?
Kolobarjenje e letno izmenjevanje sajenja vrst rastil in poljščin za izboljšanje letine.

KULTURNE RASTLINE
40. Kaj so kulturne rastline?
Kulturne rastline so gojene rastline.
41. Čemu so namenjene kulturne rastline?
Namenjene so hrani, krmi in proizvodnji pogonskega goriva za vozila in stroje.
42. Katerih kulturnih rastlin je v Sloveniji največ?
V Sloveniji je največ koruze, pšenice, ječmena in rža.
43. Ali lahko jemo surov krompir?
Ne, ker vsebuje solanin in je strupen.
44. Kaj so pesticidi?
Pesticidi so kemikalije, ki uničujejo škodljivce.
45. Kaj je sonaravno kmetovanje?
Sonaravno kmetovanje pomeni kmetovanje brez kemikalij in se uporablja le živalski gnoj in zelena
gnojila.
46. Kaj je živinoreja?
Živinoreja je del kmetijstva, ki se ukvarja z gojenjem in vzrejo živali za pridobivanje mesa in
mesnih izdelkov, kože, usnja, volne in drugih surovin.
47. Zakaj je človek udomačil nekatere živali?
Človek je udomačil nekatere živali zaradi potrebe po hrani živalskega izvora, prej so se te živali
živele prosto v naravi.
48. Katere so najpomembneje domače živali?
Govedo, prašiči, ovce …

TRAJNOSTNI RAZVOJ
49. Kako dane sodobno poljedelstvo pridobiva živila rastlinskega izvora?
Na intenziven način, to pomeni, da za večji in boljši pridelek uporabljajo veliko mineralnih gnojil in
škropiv za zatiranje škodljivcev. Neustrezna raba škropiv pa onesnažuje tla, podtalnico in zrak.
50. Na kaj še vpliva intenzivno kmetijstvo?
Intenzivno kmetijstvo močno vpliva na življenjsko pestrost posameznega območja (gojenje le ene
vrste rastline  monokulture, spremeni pestrost rastlinskih vrst in s tem se spremeni naravno
okolje).
51. Kaj je sonaravno kmetovanje?
Sonaravno kmetovanje pomeni kmetovanje, ki omogoča ljudem zadovoljevanje življenjskih potreb
ne da bi ogrožali zadovoljevanje življenjskih potreb prihodnjim generacijam. Če sedimo temu
govorimo o trajnostnem razvoju.
52. Kakšna je razlika med naravnim travnikom in gojenim travnikom?
Na naravnem travniku je velika pestrost rastlin - pomeni na primer, da je veliko različnih vrst
rastlin, veliko različnih cvetlic. Na gnojenem travniku je majhna pestrost rastlin - pomeni na primer,
da je na travniku cveti ali raste samo regrat, zaradi velike uporabe umetnih gnojil ali gnojnice, ki jih
uporablja človek.
53. Kaj je kompost?
Kompost je prostor, kjer zbiramo organske odpadke (olupki sadja, zelenjave, listja, vej), iz katerih
nastane rodovitna prst - humus.
54. Kaj je humus?
Rodovitna prst - humus je snov, ki nastane iz komposta.

ŽIVA BITJA IN VODA

55. Iz kje so se razvile prve oblike življenja?
Prve oblike življenja na zemlji so se razvile iz vode, šele kasneje so prišle na kopno.
56. Od česa so odvisna vsa živa bitja?
Vsa živa bitja so odvisna od vode.
57. Za kaj je nujna voda?
Voda je nujna za obstoj živih organizmov (ljudje, živali, rastline).
58. Kako ljudje vnašamo vodo v telo?
Ljudje vodo v telo vnašamo skozi hrano in pijačo.
59. Kako pa ljudje izločamo vodo?
Izločamo jo s sečem, blatom, znojem in izdihanim zrakom.
60. Koliko vode vsebuje kri?
Kri vsebuje 83 % vode. Kri o celicah prenaša kisik in hranilne snovi, odnaša pa ogljikov dioksid in
odpadne ter strupene snovi.

POT VODE SKOZI RASTLINO

61. Kaj se zgodi z rastlino, če ji primanjkuje vode?
Če rastlini primanjkuje vode začne prvo veneti, nato se posuši.
62. Kako rastline izgubi največ vode?
Z izhlapevanjem skozi liste.
63. Kako rastlina nadomesti vodo, ki jo izgubi z izhlapevanjem?
Rastlina skozi korenine srka vodo. Ta voda skupaj z mineralnimi snovmi potuje po steblu v ostale
dele liste, cvetove, plodove, do najvišjih vej.
64. Kako so se rastline prilagodile okolju in različnim količini vode v okolju?
Rastline so se prilagodile okolju na ta način, da imajo listi tropskih rastlin, kjer je veliko vode,
velike site, listi rastlin, kjer je malo vode oz. padavin, npr. puščava, pa so se premenili v trne.

FOTOSINTEZA
65. Zakaj je pomembna sončna svetloba?
Sončna svetloba je pomembna za ras in razvoj rastlin.
66. Kaj si proizvajajo rastline s fotosintezo?
S fotosintezo si zelene rastline same proizvajajo hranilne snovi – sladkor in kisik.
67. Kdaj poteka fotosinteza?
Fotosinteza poteka podnevi.
68. Kaj je še pomembno za fotosintezo?
Za fotosintezo je pomembno tudi zeleno barvilo oz. klorofil, ki je v celici.
69. Kaj se dogaja v procesu fotosinteze?
V procesu fotosinteze v rastlino vstopajo ogljikov dioksid, voda in sončna energija. Pri tem v
rastlini nastaja kisik in sladkor, le-ta raztopljen v vodi potuje v vse dele rastline, kjer se uporablja za
rast in razvoj.
70. Kaj se zgodi s sladkorjem, ki ga rastlina ne porabi?
Sladkor, ki ga rastlina ne porabi, se nalaga kot rezervna hrana (škrob) v gomoljih, koreninah,
plodovih in semenih.
71. Kaj pa se zgodi s kisikom, ki ga rastlina ne porabi?
Kisik, ki ga rastlina ne porabi skozi liste prehaja v okolico.
72. Kdo proizvede največ kisika na zemlji?
Največ kisika proizvedejo na zemlji morske alge.

ŽIVA BITJA SO MEDSEBOJNO ODVISNA

73. Kaj mislimo s tem, ko rečemo, da so živa bitja med seboj odvisna?
S tem mislimo na to, da so živa bitja odvisna drug od drugega, saj so organizmi drug drugemu vir
snovi in energije.
74. Kaj gradi organizme?
Organizme gradijo organske in anorganske snovi.
75. Zakaj zelenim rastlinam pravimo proizvajalci?
Zelene rastline si same izdelajo hranilne snovi, zato jih pravimo proizvajalci.
76. Kdo so razkrojevalci?
To so živa bitja, ki razgradijo odmrle organizme v anorganske snovi (bakterije, glive in drugi
organizmi). S tem omogočajo kroženje snovi v naravi.

ŽIVA BITJA IN OKOLJE

77. Kaj sestavlja neživo naravo?
Neživo naravo sestavljajo tla, količina anorganskih snovi v tleh, količina vode, sestava zraka,
toplota in svetloba.
78. Na kaj vpliva neživa narava?
Neživa narava vpliva na to, katera živa bitja živijo v določenem okolju.
79. Kaj sestavlja živo naravo?
Živo naravo sestavljajo bitja, ki sestavljajo združbo tega okolja.
80. Kdo so potrošniki?
Potrošniki so ljudje in živali.
81. V katerih odnosih so lahko organizmi med seboj?
Organizmi so lahko med seboj v sožitju, plenilstvu ali zajedalstvu.

PREHRANJEVALNA VERIGA
82. Kaj pomeni prehranjevalna veriga?
Prehranjevalna veriga pomeni zaporedje živih bitij, ki so hrana drug drugemu.
83. Kako poteka prehranjevalna veriga?
Vsaka prehranjevalna veriga se začne s proizvajalcem organskih snovi, to so zelene rastline,
nadaljuje se z rastlinojedci, mesojedci in vsejedci. Zadnji člen v verigi so razkrojevalci.

PREHRANJEVALNI SPLET
84. Kaj tvori prehranjevalni splet?
Prehranjevalna veriga je zaporedje živih bitij, ki so hrana drug drugemu, kadar se preplete več
prehranjevalnih verige nastane prehranjevalni splet.

RAVNOVESJE V NARAVI
85. Kaj se oblikuje med predstavniki v istem okolju?
Med predstavniki v istem okolju se oblikujejo uravnotežena razmerja, ki z okoljem ustvarjajo
naravno ravnovesje.
86. Od česa so še odvisna živa bitja?
Poleg že vsega prej naštetega, so živa bitja odvisna tudi od dejavnikov okolja, na le-ta se
prilagodijo. Ta prilagodljivost se kaže v načinu življenja in v zgradbi telesa.
87. Kdo najbolj ruši nravno ravnovesje?
Človek. Z vsakim nepremišljenim posegom v okolje lahko poruši naravno ravnovesje, tako z
onesnaževanjem tal, zraka, vode; z iztrebljanjem živih bitij v določenem okolju; z naseljevanjem
tujerodnih organizmov …
88. Ali je človek sestavni del ravnovesja?
Da. In če želi preživeti morajo biti njegovi posegi v naravo skrbno načrtovani in upoštevati mora
zakonitosti narave.

ČLOVEK POSEGA V NARAVO

89. Na kakšne načine posega človek v naravo?
Človek onesnažuje planet s svetlobo, izpustnimi plini, odpadki in spreminja življenjska okolja
organizmov. Onesnažuje reke, morje, obalo, morsko dno … Onesnaženost pa povzroča smrt
številnih organizmov.

O VODI
90. Kakšno mora biti voda?
Voda je tekočina brez barve, vonja in okusa.
91. Ali so količine pitne vode na Zemlji omejene?
Da, zato je potrebno z vodo ravnati varčno in preudarno.
92. Kdo je še velik porabnik vode?
Velik porabnik vode je industrija.

STANJE VODA SE SPREMINJA

93. V kakšnem stanju lahko najdemo vodo?
Vodo lahko najdemo v trdnem, tekočem in plinastem stanju.
94. Kako se spreminja stanje vode? Razloži!
Stanje vode spreminjamo s segrevanjem in ohlajanjem. Med izparevanjem voda prehaja iz tekočine
v pravo pri vrelišču 100 0C, z ohlajanjem pa vodno pravo spremenimo v tekočo vodo oz. v led.
Ravno tako voda med izhlapevanjem prehaja iz tekočine v paro.

VODA JE TOPILO
95. Kaj je najbolj razširjeno topilo na Zemlji?
Voda.
96. Kaj vse se raztaplja v vodi?
Sladkor, sol, malinovec …
97. Kako imenujemo snov, ki se raztaplja?
Topljenec.
98. Ali so vse stvari topne v vodi?
Ne, nekateri niso topne v vodi npr. les, steklo … Te snovi v vodi plavajo ali potonejo.
99. Kaj tvorita topljenec in topilo?
Topljenec in topilo tvorita raztopino.
100. Ali je topnost snovi v vodi omejena?
Da.

KROŽENJE VODE V NARAVI

101. Opiši potek kroženja!
Voda v rekah, jezerih, oceanih, morjih, potokih ves čas izhlapeva. Vodni hlapi se dvigajo v ozračje.
Ko se zrak dviguje se ohlaja in vodni hlapi takrat kondenzirajo v kapljice in nastane oblak. V
najvišjem delu oblaka, kjer so najnižje temperature, nastajajo ledeni kristali. Ti se pri spuščanju iz
oblaka spreminjajo v padavine – dež, toča, sneg. Ko padavine dosežejo tla, pronicajo vanje hkrati
pa tudi odtekajo po površini v moraj …
102. Kateri vodi pravimo podtalnica?
Podtalnica pravimo vodi, ki je zbrana med plastmi tal, to je podzemna voda.

PITNA VODA JE VREDNOTA

103. Kaj je glavni vir pitne vode?
Glavni vir pitne vode je podtalnica.
104. Česa ne sme vsebovati pitna voda?
Pitna voda mora biti neoporečna in ne sme vsebovati zdravju škodljivih in strupenih snovi.
105. Kaj danes najbolj ogroža podtalnico?
Danes podtalnico najbolj ogroža čezmerna uporaba gnojil in pesticidov.

VARUJMO NARAVO – ONESNAŽEVANJE VODE

106. Kaj vse vpliva na kakovost pitne vode?
Neustrezno odvajanje odpadnih voda iz industrije in gospodinjstev, napačna uporaba gnojil in
škropiv v kmetijstvu ter promet.
107. Kaj moramo storiti, če je pitna voda onesnažena?
Če je pitna voda onesnažena jo moramo prekuhati.
108. Kaj pa so največje nevarnosti za onesnaženje morij in oceanov?
Izlivi nafte in tankerjev.

TLA IN PRST
109. Kaj vpliva na nastanek tal?
Na nastanek tal imajo pomemben vpliv dejavniki okolja, to so: oblikovanost površja, podnebje,
količina padavin, temperatura, veter in živa bitja v tleh.
110. Kako imenujemo proces razpadanja kamnin?
Preperevanje.
111. Kako so sestavljena tla?
Iz več plasti. Zgornjo plast imenujemo prst.
112. Kako imenujemo zgornjo plast tal?
Prst.
113. Kaj veš o prsti?
Je zgornja plast tal, ki je običajno bogata z odmrlimi ostanki rastlin in živali ter delci kamnin.
Uporabljamo jo za gojenje rož ter pridelovanje poljščin in vrtnin.
114. Katere vrste prsti poznaš?
Poznamo gozdno prt, glineno prt in peščeno prst.
115. Po čem se vrste prsti razlikujejo?
Razlikujejo se po zrnavosti, prepustnosti, barvi, sestavi in vonju.
116. Kaj je zrnavost?
Zrnavost je razmerje med deleži različno velikih delcev v prsti.
117. Na kaj vpliva zrnavost?
Zrnavost vpliva na zračnost in prepustnost tal za vodo.

VARUJEMO NARAVO – ONASNEŽEVANJE TAL

118. Kako onesnažujemo tla?
Tla onesnažujemo preko onesnaževanja zraka ali s pretirano uporabo gnojil in pesticidov.
119. Kaj pomeni, da tla onesnažujemo preko zraka?
Velike količine prometa v zrak spuščajo velike količine onesnaževal, ki se s padavinami spirajo v tla
in pronicajo tudi v podtalnico.
120. Kje v Sloveniji so najbolj onesnažena tla?
V Mežiški dolini, Celjski kotlini, Idriji in okolici Jesenic.
O ZRAKU
121. Kaj obdaja zemljo?
Zemljo obdaja plast zraka, ki jo imenujemo ozračje (atmosfera).
122. Kaj je zrak?
Zrak je zmes plinov, v njem je največ dušika (približno 4/5), sledi kisik (približno 1/5). V zraku so
še žlahtni plini, ogljikov dioksid in voda.
123. Kakšen je neonesnažen zrak?
Neonesnažen zrak je brez vonja, barve in okusa.
124. Kaj potrebujejo vsa živa bitja za obstoj?
Živa bitja potrebujejo kisik, ki se porabi med celičnim dihanjem. Med celičnim dihanjem rastil in
živali nastajata ogljikov dioksid in voda. Pri izgorevanju goriva v motorju avtomobila nastaja
ogljikov dioksid.
125. Kod in zakaj porabi ogljikov dioksid?
Ogljikov dioksid rastline porabljajo pri fotosintezi.
126. Kaj se spreminja z naraščanjem nadmorske višine?
Z naraščanjem nadmorske višine se gostota zraka manjša. Na vrhu Triglava je zrak redkejši kot v
Kopru.

ZRAČNI TLAK
127. Kaj imenujemo zračni tlak?
Težo zraka, ki pritiska na Zemljo, imenujemo zračni tlak (zrak s svojo težo pritiska na površje
Zemlje). Z naraščanjem nadmorske višine zračni tlak pada. Enota za zračni tlak je paskal (Pa). Tlak
lahko izrazimo tudi z bari (b).
128. S čim merimo zračni tlak?
Zračni tlak merimo z barometrom. Ko je vreme lepo je zračni tlak visok, ko dežuje, je zračni tlak
nizek.

VARUJMO NARAVO – ONESNAŽEVANJE ZRAKA

Danes na Zemlji težko najdemo območja, ker je zrak skoraj neonesnažen.
129. S čim onesnažujemo zrak?
Zrak onesnažuje veliko število avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Obremenjujejo ga tudi
industrijski obrati z izpusti. Ker ti delci prepotujejo dolge razdalje, je lahko območje onesnaženega
zraka veliko. Poleg trdih delcev so onesnaževala tudi ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušikovi
oksidi, ozon, metan (živinoreja) in drugi plini.
130. Zakaj je onesnažen zrak škodljiv?
Vzdihovanje onesnaženega zraka je zdravju škodljivo. Ustna maska preprečuje dostop trdih delcev
skozi usta v pljuča. Z zračnimi filtri odstranjujemo trdne delce, kot so prah, pelod in plesen.
131. Kdo je še velik onesnaževalec zraka?
Živinoreja je velik onesnaževalec zraka – saj krave z iztrebki v ozračje spuščajo velike količine
metana (plin, ki še z nekaterimi plini povzroča segrevanje ozračja  pravimo mu tudi toplogredni
plin).
132. Kdo je največji onesnaževalec zraka v Sloveniji?
V Sloveniji je največji onesnaževalec zraka cestni promet.
133. Katera območja so najbolj obremenjena?
Najbolj obremenjena je Ljubljanska kotlina. Zasavje in Celjska kotlina pa imata onesnažen zrak
zaradi izpustov iz kurilnih naprav in industrijskih obratov.
134. Kako lahko pripomoremo k manjši onesnaženosti zraka?
Da bo zrak manj onesnažen, nekateri priporočajo uporabo prevoznih sredstev, katerih motorjev ne
poganjata bencin ali dizelsko gorivo (električni avtomobili).
135. Kaj imenujemo zelena tehnologija?
Zelena tehnologija imenujemo tehnologijo, ki se ukvarja z razvojem novih goriv, čistil … ki ne
onesnažujejo okolja.

O VETRU
Ko začutimo veter, vemo, da je okoli nas zrak. Močan veter, ki se stopnjuje v vihar in naprej v
orkan, lomi drevesa, uničuje hiše in po zraku prenaša predmete.
136. Kaj imenujemo veter?
Gibanje zraka imenujemo veter; povzročajo ga razlike v tlaku. Veter je gibanje zraka z območja
visokega na območje nizkega zračnega tlaka.
137. Posledica česa so razlike v tlaku?
Te so posledica neenakomernega segrevanja Zemlje. Če so na nebu oblaki, se tam površina Zemlje
segreva počasneje kot površina, nad katero ni oblakov. Med površinama nastane temperaturna
razlika. Zrak nad tlemi je tako različno segret in začne se gibati. Hladen zrak izpodriva topel zrak in
tako nastane veter.
138. Kako nastane nizek zračni tlak?
Hladen zrak je gostejši od toplega, zato se spušča in potiska topel zrak navzgor. Ko se zaradi
temperaturnih razlik zrak giba, se topel zrak dviguje in na tem mestu se ustvari nizek zračni tlak.
139. Kdaj nastane visok zračni tlak?
Na mestu, kjer se hladen zrak spušča, nastane središče visokega zračnega tlaka.
140. Kaj se dogaja na morju?
Sonce segreva vodo in kopno. Prav tako se segreva zrak nad temi površinami. Podnevi se kopno
segreva hitreje kot morje, ponoči pa se ohlaja hitreje kot morje. Zato je ob morju veter tako
podnevi kot ponoči. Večja je temperaturna razlika, močneje piha.
141. Kaj lahko določimo vetru?
Vetru lahko določimo hitrost in smer.
142. Kako izmerimo hitrost vetra?
Hitrost vetra lahko izmerimo v enotah za hitrost, v kilometrih na uro (km/h) ali metrih na sekundo
(m/s). Hitrost vetra v navtiki podajajo v vozlih.
143. Kako podamo moč vetra?
Moč vetra podamo z lestvico od 0 do 12, imenujemo jo Beaufortova lestvica (leta 1806 jo je razvil
irski hidrograf in admiral sir Francis Beaufot). Stopnja 0 je brezveterje, najvišja stopnja pa je orkan.
Hitrost vetra merimo z napravo vetromer.
144. Zakaj piha veter?
Veter piha zaradi razlike v tlakih od anticiklona proti ciklonu.
145. Kako določimo smer vetra?
Smer vetra se določa po smeri, iz katere piha.
146. Ali ima lahko veter tudi ime?
Nekateri vetrovi imajo tudi svoje ime. Burja je veter, ki piha s SV, severnik je veter, ki piha s S.
147. Kako imenujemo napravo, ki kaže smer vetra?
Napravo, ki prikazuje smer vetra imenujemo vetrokaz.
148. Kaj še uporabljajo za prikazovanje vetra?
Na letališčih so na visokih drogovih obešene vetrne vreče, ki plapolajo v vetru. Močneje, ko piha
veter, bolj so napolnjene z zrakom. Vreče kažejo smer vetra.
149. S čim lahko še povezujemo veter?
Veter pa lahko povezujemo tudi z vremenskimi razmerami. Jugo je topel in vlažen veter, ki ga
običajno spremlja oblačno vreme s padavinami. Burja je hladen in suh ter sunkovit veter, ki
običajno napoveduje lepo vreme.

IZKORIŠČANJE VETRA
150. Kaj je vetrna energija?
Vetrna energija je izraz za pridobivanje energije iz premikanja zračnih mas.
151. Kaj uporabljajo v ta namen?
Za to se uporabljajo vetrnice, ki energijo vetra pretvorijo v mehansko ali električno energijo.
152. Ali vetrna energija onesnažuje okolje?
Pridobivanje le-ta s pomočjo vetrnih elektrarn ne proizvaja odpadkov ali nevarnih snovi, ki bi
obremenjevale okolje.
153. Ali je veter obnovljiv vir energije?
Da. Veter je obnovljiv vir energije. To pomeni, da se z rabo količina vetra ne zmanjšuje.
154. Zakaj je veter še koristen?
Veter tudi oprašuje nekatere rastline, tem rastlinam pravimo vetrocvetke. Cvetovi teh rastlin nosi
posebno barviti ali dišeči. Veter raznaša plodove nekaterih rastlin.
155. Kako lahko izkoriščamo veter?
S pomočjo vetra jadrnice jadrajo, vetrnice proizvajajo električno energijo.

SONCE IN LETNI ČASI

156. Zakaj nastanejo letni časi?
Letni časi nastanejo zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
157. Po čem kroži Zemlja okoli Sonca?
Zemlja kroži okoli Sonca po poti, ki jo imenujemo orbita.
158. Koliko časa potrebuje Zemlja za pot okoli Sonca?
Za pot okoli sonca potrebuje eno leto.
159. Kaj povezuje severni in južni pol Zemlje?
Zemlja ima navidezno črto, ki ji pravimo os zemlje. Ta povezuje severni in južni pol. Okoli nje se
Zemlja vrti. En vrtljaj opravi v enem dnevu. Os Zemlje je nagnjena in zato je na poti okoli Sonca
enkrat proti njemu nagnjena severna polobla, enkrat pa južna polobla.
160. Kdaj sončni žarki najbolj segrevajo zemeljske površine?
Sončni žarki najbolj segrevajo tisti del zemeljske površine, na katerega vpadajo navpično. Bolj
poševno ko vpadajo, manj se površje segreje. Ko je severna polobla nagnjena stran od Sonca je
zima, ko je nagnjena proti Soncu je poletje. Pozimi je svetli del dneva krajši kot poleti.
161. Na kaj še vpliva kot vpadnih sončnih žarkov?
Tudi temperaturne razlike med jutrom, večerom in opoldnevom nastanejo zaradi različnega
vpadnega kota sončnih žarkov. Zjutraj in zvečer padajo sončni žarki na Zemljo bolj poševno kot
opoldne, zato je takrat hladneje.
162. Zakaj sončni žarki različno padajo na Zemeljsko površje?
Sončni žarki padajo na različno nagnjene lege zemlje različno (ker površje Zemlje ni ravno).
Pobočja, ki so obrnjena stran od Sonc, so na osojni strani. To so severne strani gora, na katere
sončni žarki padajo položno. Južna pobočja gora so obrnjena proti Soncu in so na prisojni strani. To
so pobočja, karmo žarki padajo strmo.
163. Kateri del Zemlje najbolj segrevajo sonči žarki?
Sončni žarki najbolj segrevajo ekvator, proti tečajem se žarki razpršijo.
164. Koliko letnih časov je na južnem in severnem tečaju?
Na tečajih sta le dva letna časa. Poleti je ves dan svetlo, pozimi pa temno.
165. Koliko letnih časov je na ekvatorju?
Na ekvatorju letnih časov ni, vse leto je vroče.
166. Koliko časa trajajo meteorološki letni časi?
Meteorološki letni časi se nanašajo na tri cele mesece.

SONCE IN VREME
167. Kako opisujemo vreme?
Z izrazom vreme opisujemo vse spremembe v ozračju. Vreme opisujemo s pojavi: dež, sneg, žled in
drugi.
168. Kaj povzroča te pojave?
Povzročajo jih voda v ozračju, zračni tlak in Sonce.
169. Kaj je sonce?
Sonce je zvezda, ki oddaja svetlobo in toploto. Zemljo segreva in osvetljuje.
170. Kdo so vremenoslovci?
Vremenoslovci napovedujejo vreme oz. vremenske razmere.
171. S čim si pomagajo vremenoslovci pri napovedi ?
Vremenoslovci si pri napovedi vremenskih razmer pomagajo z zračnim tlakom.
172. Kaj vpliva na vreme?
Na vreme vplivajo velika območja nizkega in visokega zračnega tlaka.
173. Kaj je ciklon?
Velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka (cikloni), ki s seboj prinašajo padavine in
oblačnost.
174. Kaj je anticiklon?
Velika sklenjena območja visokega zračnega tlaka (anticikloni), ki napovedujejo lepo, suho in
sončno vreme.
175. Kaj opisujemo z izrazom podnebje?
Z izrazom podnebje pa označujemo vreme, ki je za določeno območje značilno v daljšem časovnem
obdobju.
176. Kdo še vpliva na vreme in podnebje?
Človek s posegi v naravo vpliva na vreme in podnebje.
177. Kaj so izjemni vremenski pojavi?
Spremembe vremena, kot so izjemni vremenski pojavi (obilne padavine, visoke temperature,
orkanski veter), občutimo po vsem svetu.

Avtor prve vremenske napovedi je bil meteorolog Robert FitzRoy 1805–1865.

178. Kako se spreminja temperatura glede na nadmorsko višino?
Z nadmorsko višino se temperatura ozračja znižuje povprečno za 6 C na km.

VREMENSKI SIMBOLI
179. Vremenski simobli:

180. Kje lahko izvemo kakšno bo vreme?

Kakšno bo vreme lahko razberemo z vremenske karte, le simbole moramo poznati. Vreme je
pomemben del naravnega okolja. Ker vpliva na veliko naših aktivnosti spremljamo vremenske
napovedi po televiziji, radiu, časopisu in spletu.
181. Kakšno vremensko napoved poznamo?
Poznamo vremensko napoved v sliki in besedi.
182. Kaj je vremenska napoved v sliki?
Vremenske napovedi v sliki je običajno priložena legenda z razlago simbolov. Tako lahko s slike
razberemo kakšno bo vreme. Napovedujejo tudi količino padavin in temperaturo.

Na spletu najdemo vremenske napovedi za vse svet. Napovedujejo vreme na 10 ali več dni vnaprej.
Vremenske napovedi vključujejo nočno in dnevno temperaturo, jakost in smer vetra ter količino
padavin. Iz napovedi ugotovimo, da je temperatura v nižjih plasteh ozračja višja kot v višjih plasteh
ozračja.
183. Kaj je ARSO?
ARSO je kratica za Agencijo Republike Slovenije za okolje.
184. Kaj je njena naloga?
Ena izmed njenih nalog je stalno spremljanje vremenskih razmer.
185. Ali vremenska napoved vedno drži?
Vremenska napoved ne drži vedno. Razmere v ozračju in z njimi tudi vreme se včasih spreminja
zelo hitro.

SEGREVANJE SNOVI
186. Kaj je toplota?
Toplota je energija, ki vpliva na lastnost snovi. Če snov toploto prejema, se segreje. Pri segrevanju
se večina snovi tudi razteza, zavzame večjo prostornino.
Če snov prejema toploto, se segreje, če oddaja toploto, se hladi.

Močno napihnjen balon nad posodo z vrelo vodo lahko poči. Lastnosti vode in zraka se pri
segrevanju spreminjajo. Voda preide v drugo stanje in se pri tem razreza, tudi zrak se razteza.

TERMOMETER
Če zbolimo, si običajno pred obiskom zdravnika izmerimo temperaturo, saj je za zdravnika to
pomemben podatek. Pomembno je, da temperaturo pravilno izmerimo.
187. Kako se imenje naprava za merjenje temperature?
Naprava za merjenje temperature je termometer.
188. Kaj uporabljamo za merjenje telesne temperature?
Za merjenje telesne temperature se uporabljajo digitalni termometri, kjer je pomemben stik med
telesom in termometrom in pomembno je, da sledimo navodilom proizvajalca.
189. Kakšen termometer uporabljamo v kuhinji?
Kot kuhinjski termometri se najpogosteje porabljajo alkoholni (temperaturo določimo glede na
višino obarvanega stolpca) termometri, oboji pa prikazujejo temperaturo v stopinjah Celzija.
190. Kakšne termometre še poznamo?
Poznamo tudi infrardeče (meri temperaturo predmeta na daljavo) termometre in živosrebrne.

Andres Celsius (1701– 1744) je postavil temperaturno lestvico.