Šport med rekreacijo in profesionalizmom

Moramo razlikovati rekreacijski (amaterski) pa

profesionalni šport, in če hočemo kaj več napisati in
izvedeti o tej temi se moramo seznaniti z zgodovino
športnih tekmovanj, političnimi razmerji ter s socio-
psihologijo človeka. Šport je sestavni del življenja, a
športna tekmovanja so ne sarno športni, ampak tudi in
poiitični dogodki. Vemo, da so prvotna množična športna
tekmovanja nastala že v Stari Grčiji. Dokument o začetkih
antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo samo
številne legende o njihovem začetku.
Takrat je in nastal profesionalizem v športu. Atletika
je bila najpopularnejša in najbolj množična ter danes jo
imenujemo "kraljica športa". Tekmovalci, ki so bili dobro
izurjeni in zmagovalci bi dobijali nagrade. Kako nekoč,
tako je tudi in danes, čeprav je sčasoma prišlo do
kulturnih, političnih, socialnih in reljgijskih sprememb.
Prišlo je do globalizacije samega življenja, a s tem tudi in
športa. Ampak, šport v resnici ni več to kar je nekoč bil.
Postaja skrajen in zvidika doseganja vedno boljših
rezultatov pogosto celo škodljiv za zdravje in medčloveške
odnose. Mladi se navdušujejo za nove oblike športnih
aktivnosti in uvajajo se nove športne discipline.
Zmanjšujejo se meje med moškimi in ženskimi športi. Ob
izjemnih športnih dosežkih se sprašujemo, kje so njihove
mejte, in to so naprimer smučarski skoki na letalnicah,
ekstremno plezanje in smučanje ter športna gimnastika.
Športna srečanja in športni boji niso več samo merjenje
moči nasprotnikov, ampak so in množični spektakli.
Športniki postajajo že po koncu kariere delovni invalidi.
Iskoriščani so od strani trenerjev, organizatorjev različnih
tekmovanj, celo in politikov. Nimajo izbiro, samo zmaga je
pomembna, pravzaprav, potrebna. Zato profesionalni
športniki vsebujejo veliko dozo agresivnosti, ker vsi ti
zunanji pritiski povzročajo konflikte v samem športniku,
pravzaprav psihične motnje kot so nevroze, pa vse do
 skrajnosti, psihoze. To je slika sodobnega profesionalnega
športa.
Z druge strani imamo športno rekreacijo, ki je zelo
pomembna po človeško zdravje, kako fizično tako in
psihično. Tu zmaga ni tako bistvena, če govorimo o
kakšnem rekreacijskem tekmovanju. Rekreativci so
sproščeni in uživajo v samem tekmovanju, brez imperativa
zmage. Ali je to nogomet, ali pa košarka, ali pa katerikoli
drugi skupinski šport, vseeno je, pomembno je uživanje,
pravzaprav, igra. Sicer, najpogosteje so danes rekreativci
posamezniki, ki sami uporabljajo rekreativne programe, iz
enostavne razloge, ker je zelo težko zbrati več Ijudi ob
istem času za rekreacijo, zaradi zelo množičnih vsakdanjih
obvez. Ampak, posameznik iahko gre na plavanje, lahko
teče, ukvarja se z aerobiko, pa tudi in samo hoja po naravi
je del tega. Šport kot rekreacija je zelo pomemben za
uravnovesje zdravja, ker lahko ohranimo normalen krvni
tlak tudi in v starejših letih obdržujemo kondicijo i aktivnost
mišic, na koncu koncev, počutimo se dobro in sveže. Če
negdo ima probleme z debelostjo, če je napet, psihično
utrujen in depresiven, vsaj petnajstminutna vsakdanja
rekreacija bo sčasoma odvrgia vse te težave.
Šport bo takšen odvisno od tega kako se mu
pristopa. Če ne pretiravamo, pravilno treniramo, ter
zadosti počivamo, imeli bomo dobro zdravje in s tem več
želje in moči za opravljanje vsakdanjih obvez, ki so v
sodobnem času vse večje in zahtevnejše.
 ZAVAROVANE ZIVALI V SLOVENUl

Čeprav je Slovenija med manjšimi državami na

svetu, je zanjo značilna velika raznolikost živih bitij, ki jo
poseljujejo. Dan&s se na srečo, vse bolj zavedamo
pomena ohranjanjdja naravnega bogatstva rastlinskih
in predvsem za ovo temo značilno, živalskih vrst.
Slovenija se je kot podpisnica konvencije o
ohranjanju biotske raznovrsnosti zavezala k ohranjanju
in izboljševanju avtohtonlh rastlinskih in živaiskih vrst.,
tako, da so ustanovljeni številni narodni in regijski
parki, kot so Škocijanske jame, predeli Notranjske in
Kočevskega, Kras in Pohorje. Seveda pa je enako
pomembna tudi skrb za varovanje naravnih vrst tudi
izven zavarovanih območij.
V Sloveniji obstajajo vrste, ki živijo le v omeprjenem
območju. Imenujejo se Endemiti, ogrožene so in brez
zaščite bi jim grozilo izumrtje. Naštela jih bom in
nekatere od njih , tudi in opisala. To so predvsem
avtohtone ptice, kot so golob ** duplar, čebelar, raca
mlakarica, razni predstavniki sov, planinski orel, kragulj,
jastreb, potem ris, divja mačka, podlasica, kuna, vidra, volk
in še veliko drugih živali. Vendar najbolj ogrožene vrste ,
ki so in tudi zakonodajno zavarovane so Lorkovičev
rjavček, Kapelj, Hribski urh, Rjavi medved in Planinski orel.
Lorkovičevi rjavčki so metulji, ki živijo predvsem v gorskem
in gričevnatem svetu. Živijo pretežno nad gozdno mejo in
imajo opazno srebrenkastosivo spodnjo stran zadnjih kril.
Najdemo jih samo v zahodnih Karavankah in Julijskih Alpah.
Kapelj je majhna nenevarna slatkovodna riba iz
skupine bodik. Živi v Bohinjskem jezeru in njegovih
pritokih. Drsti se spomladi. V celotni Evropi je redek.
Hribski urh je v Sloveniji splošno raširjena vrsta
ampak danes ga ogroža izginjanje majhnih vodnih
teles, kj je
posledica sprememb rabe tal. Prepoznamo ga po
rumenočrnem trebuhu in bradavičasti koži na hrbtu.
 Rjavi medved je največja zver v Sloveniji. Je izrazit
vsejed, hrani se z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi
deli rastlin ter glodavci. Njegov plen je lahko tudi živina in
včasih je nevaren za človeka. Rjavi medved potrebuje velik,
dobro ohranjen življenski prostor s čim manjšim uplivom
človeka.
Planinski orel je ena izmed največjih ujed v Sloveniji.
Živi v planinskih predelih njegovo število je v preteklosti
močno upadlo zaradi lova in zato je danes povsod
zavarovan.V Sloveniji ocenjujejo, da živi okrog petindvajset
parov.
Zaščita živali, bodisi pred odstrelom ali mučenjem in
neprimernim ravnanjem je danes vse bolj in bolj pomembno
področje, ki izredno močno posega v pripravo ustrezne
zakonodaje za zaščito in zavarovanje.
Na koncu moram še omeniti, da je ekologija kot veda,
zelo pomembna za življenski prostor in pravilno upravljanje z
naravnimi zakladi. Sama Narava je preveliko bogatstvo, da
bi je kar tako pokvarili in Zemlja ni človekova last, človek je
last Zemlje.
 PROBIOTIKI

Pojem je definiciran kot "orgamizmi ali snovi ki pripomorejo k ravnovesju mikrobne

flore prebavil".
Danes je znanstveno dokazano, da določene zvrsti mlečnokislinskih bakterij, krepijo
precej fizioloških funkcij telesa, še posebno imunskega sistema. Ime zanj probiotiki,
je bilo prvič uporabljeno 70. letih prejšnega stoletja in kaže, na njihov pozitivan
učinek na zdravlje ob rednem uživanju. Zavedanje o njihovi koristnosti izvira že iz
začetka 20. stoletja, ko je ruski Nobelo nagrajenec Ilija Mecnikov poročal o tem, da
Bolgari živijo dlje kot drugi narodi, zaradi uživanja fermentiranih mlečnih izdelkov, v
katerih se največkrat nahajata družini bakterij Lactobacili in Bifidobacterium. Ta
rodova sestavljata tudi osnovno mikrofloru, ki je navadno prisotna v črevesnem traktu
ljudem in žival.Večji delež tih bakterij v črevesju koristi zdravju. Probiotiki imajo še
mnogo drugih pozitivnih učinkov na človekov organizem. Med drugim uplivajo na:
izboljŠano prenašanje laktoze, na zaščito pred gastroenteritisom, rakom na črevesju,
boleznimi srca in ožilja, izboljšano sintezo vitaminov, pomagajo pri Sindromu
vnetnega črevesja, izboljšujeju prebavo in delovanje crevesa. Že koncem 19. stoletja
srečamo prvo, takrat zelo popularno, čeprav še danes nepojasneno uporabo
Bacterium terumo. Te bakterije so se uporabljale pri zdravljenju pljučne tuberkuloze s
sprejem so se neposredeno vnašale v pljuča in to s presenetljivo ugodnim učinkom.

Da bi lažje razumeli učinek probiotikov, poglejmo značilnost mikroflore v prebavilih.

Število in sestava bakterijske flore sta v prebavilnem traktu zelo spremenljiva.Skupno
število bakterij v želodcu je mala, zaradi visoke kislosti. V tankem črevesu številka
bakterij se zvišuje, ampak je tudi še vedno mala, glavni omejevani dejavniki so: hiter
prehod hrane, izločki želodca in penkreasni encimi. Debelo črevo je precej pogostejše
poseljen mikribni ekosistem. Učinki mikrobne flore: -izdelovanje kislin (mlečna,
ocetna) -izdelovanje protimikrobnih snovi (baktericinov)
-tekmovanje s patogenimi mikroorganizmi za vezalna mesta na sluznicah in hranila -
spodbujanje imunskega sistema.

Iz doslej povedanega bi lahko razložili mehanizme delovanja probiotikov: -

protimikrobno delovanje -poselitvena rezistencija (colonisatio resistance)
-učinki na imunski status (stimulacija fagocitoze, stimulacija sekretornih IgA
protitelesa, protimutageni učinki, protigenotoksični učinki)
Probiotiki potencialno vplivajo na:
-maščobne kisline, ki so primarni produkti fermentativnega metabolizma anaerobnih
mikroorganizmov
-v nedisocirani obliki zavirajo patogene mikrobe -pripomorejo v
transportu vode in soli v prebavilnem epitelu -sudelujejo uravnavanja
redoks potencijala in pH v kolonu -preprečujejo da s presnovo žolčnih
kislin nastanejo kancerogene snovi -vplivajo na metabolizem
holesterola in znižujejo serumski holesterol.
Na tržišču se danes probiotiki nahajajo v dveh oblikah:
Kot dodatek živilom, najpogostejše v fermentiranih mlečnih izdelkih.Prehranska
vrednota živila je odvisna od njegove prebavljivosti in vsebnosti nujno potrebnih
hranilnih snovi.Prebavljivost lahko izboljšamo s fermentacijo živila.Encimska
aktivnost mikrobne flore probiotikov presnovi do določene mere makronutriente, jih
pripravi, da je živilo primernejše za daUo obdelavo, ali pa da je živilo spremenjeno v
izgledu in okusu. Večinoma te spremembe ne povečajo bivstveno koristi za zdravega
človeka, povečajo pa uporabilnost živila za ljudi z motnjami v prabavi/presnovi.
Strfdfki jogurta v želodcu oblikuje manjše delte kot so strklki mleka, ki se zato
počasneje proteolitiČno razgradijo. Ali, kjer jogurt osebuje manj laktoze ga ljudje
običajno boljše podnašajo od mleka.

Kot samostojni, farmacevtski, pripravki koncentriranih in stabiliziranih

mikroorganizmov v obliki rastopini, kapsul in tablet.Farmacevtski oblik probiotika
mora izpolnjevati pogoje, da je: -običajen, stalni prebivalec prebavil
-preživi na mestu pomembnom za njegov probiotički učinek -
se učinkovito razmnožuje -s pripenjanjem trajno poseli
sluznico prebavil -preživi v živilo, kamor je dodan -preživi
prehod skozi kisli želodčno vsebino in -se lahko naseli v
nižji delih prebavili.

Nevarnosti, potencijalne, pri uporabi probiotikov so: -možnost

translokacije vnesenih bakterij pri imunokmpromitiranih osebah -vnos
antibiotski razistentnih genov ali plazmidov -idiopatične interakcije z
normalno floro.

Prednosti uživanj probiotikov se še vedno dodajajo, dokazane ali ne, najpogostejše

so:
-lajšajo laktozno intolerancijo
-znižujejo serumski holesterol
-lajšajo in zdravijo diarejo
-preprečujejo razvoj bakterijskih toksoinfekcij in ovirajo prodor invazivnim
enterobakterij
-izpodbujajo imunski sistem
-delujejo kot antibiotiki
-ovirajo oziroma kontlorirajo rast tumorjev.
Žal je del teh koristnih učinkov slabo dokazan, ali je zelo nepotrjen z ustreznimi
kliničnimi raziskavami, tudi zato kej je teško pripraviti slepo poskusno skupino (npr.
brez jogurta), eksperimenti so pogosto močno uplivani s sugestivno močjo
preskusencev.

Zdravljenje s probiotikima
Pri ljudeh, kot posledica antibiotske terapije, možna je pojava psevdomembranoznega
kolitisa (PMK), provzročenega z močno bakterijo, Clostridium difficile, katera je
rezistentna na veliko uporabljenih antibiotikov.Podpora tezi o možnosti vplivanja na
tok disbioze (PMK) in uravnovesje mikrobne flore v prebavili so bili učinkoviti
poskusi popravljanja stanja bolnikov z dodajanjem črevesne vsebine dobijene od
zdravih ljudi.
Nutritivni upliv
V prebavili Bifidobakterije sintetizirajo vitamine kot so: tiamin, riboflavin, vitamin
B6 in K in tudi nekatere pomembne aminokisline.

S prepoznavanjem mehanizma delanja probiotikov jih bo mogoče bolj ciljano

vključevati v prehrano. Ta trenutek s pretirana pričekovanja, da bi bilo mogoče z
njimi nadomeščati antibiotike pri resnejših intenstinalnih težav, vendar pa je realna
njihova uporaba za lajšanje stanj, ki so posledica prehranskih in okoljskih stresov.V
tej luči je mogoče tudi videti uporabo genskega spreminjanja mikroorganizmov, ko
bi z združevanjem lastnosti pripravljali boljše učinke npr. trajna kolonizacija
prebavne sluznice.

EKOLOSKE KATASTROFE

Predvsem je pomembno da najprej razjasnim kaj je to

ekološka katastrofa. Če nek ekosistem izgubi svoje osnovne
sposobnosti samo obnove in značilnosti ter zato propade, je to
ekološka katastrofa. Primeri velikih ekoloških katastrof so
taljenje in izoginotje lednikov, umiranje iglastih gozdov,
uničevanje tropskega gozda, vulkani, suše ter plazovi.

Ekološke katastrofe lahko nastanejo zaradi delovanja

človeka, ali pa je včasih sama narava krivec za to. Problemov, ki
jih povzroča človek s svojo kratkovidnostjo je mnogo, a svetla
pot je sestavljena iz mnogih majhnih korakov. Ljudje s svojim
nepremišljenim in kratkoročnim delovanjem nemalokrat
povzročamo v naravi dolgoročne negativne posledice. Na eni
strani človeštvo beleži neverjeten uspeh. Človek je bil že na Luni,
v vojaški industriji se dosegajo vrhunski dosežki, računalništvo je
še pospešilo razvoj, kloniramo živa bitja, izrablja se DNK za
ustvarjanje novih bitij...
V 21. stoletju poznamo preko 10.000 snovi zastopanih v
hrani, a je raziskanih le okoli 300. Kako delujejo ostale sploh ne
vemo. Kljub skoraj popolni temi na tem področju v hrano
dodajamo še razne emulgatorje, barvila in druge snovi, ki nas
dolgoročno zastrupljajo, posledica pa so razne bolezni in alergije.
V cilju uničevanja velikega števila škodljivcev, človek na njih upliva
z različnimi strupi, ki kratkoročno in dolgoročno zastrupljajo Ijudi
in druge živali, sai je ponekod zemlja zastrupljena že 150 m
globoko, prav tako podtalnic§.in površinske vode. Škodljivci pa, ki
jim je strup namenjen so nanje že napol ali pa popolnoma odporni.

Morja so čedalje bolj ogrožena zaradi onesnaženosti.

Morje onesnažujemo predvsem mi, ker v morje odplakujemo
razne odpadke, kemikalije in navsezadnje tudi z morskimi
prevoznimi sredstvi, lahko se potopi ali nasede na morsko dno
tudi kakšen tanker in pride do izliva nafte v morje - takrat so
ogrožena številna morska živa bitja. Tudi reke in jezera sta
onesnažena.V umetnem jezeru v bližini mesta Tarragona na
severovzhodu Španije so našli okoli 300.000 ton radioaktivnega in
kancerogenega blata, za katerega strokovnjaki menijo, da
predstavlja"ekološko bombo". Odpadne vode so izvirale iz
kemične tovarne, ki jih je več kot 30 let nenadzorovano odvajala v
reko Ebro.

Okolje se v zadnjih letih vse bolj spreminja. To

spreminjanje povzroča predvsem človek s svojim delovanjem.
Pri tem v veliki meri tudi po nepotrebnem onesnažuje okolje in
s tem škodi samemu sebi. Znanstveniki domnevajo, da so razne
naravne nesreče, ki pestijo naš planet v zadnjem času,
predvsem posledica spreminjanja ozračja. Problema pojava
ozonske luknje se že vsi zavedamo in temu primerno se že
izvajajo ustrezni ukrepi. Podobni ukrepi so bili sprejeti tudi že
za manj znan problem segrevanja
ozračja, ki ga označujemo z izrazom učinek tople grede. Njegov
glavni pokazatelj je povišanje povprečne temperature. Povzročajo
ga različni tako imenovani toplogredni plini. Poleg
najpomembnejšega, ogljikovega dioksida, mednje prištevamo
metan, dušikove okside in v manjši meri hladilna sredstva
(freone). Emisije toplogrednih plinov v ozračje so povezane
predvsem z načinom in obsegom proizvodnje in porabe energije.
Termoelektrarne so pri proizvodnji električne energije največji vir
ogljikovega dioksida. Posledice vsega tega so: povprečna
temperatura na Zemlji se je v zadnjem stoletju dvignila za okoli
0,5 °C; vse pogostejše so postale vremenske ujme, s
katastrofalnimi posledicami; gladina morja se je v 100 letih
dvignila za 25 cm in arktičnega ledu je za eno desetino manj; vse
višja pa je tudi gozdna meja v Alpah, zaradi taljenja gorskih
ledenikov.

Še vedno občutimo posledice nevarnega porabljanja

radioaktivnih odpadkov v jedrskih elektrarnah. Mineva 18 let od
najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. Obletnice so se
spomnili v vseh državah nekdanje Sovjetske zveze. 26. aprila
1986 sta v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil ob 1:23 zjutraj
odjeknili dve eksploziji. Pri tem je po uradnih podatkih umrlo 31
Ijudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki se je
razširil nad vso Evropo. Vzrok nesreče sta bila nevarna zasnova
reaktorja in napačno vodenje elektrarne. Posledica nesreče je, da
je elektrarna uničena. Zaradi eksplozije pa je uničena tudi okolica
reaktorja. V okolje (atmosfero) se je sprostilo veliko radioaktivnih
snovi. Zelo veliko Ijudi, ki so bili izpostavljeni močnemu sevanju,
pa je zbolelo oziroma je bilo v nevarnosti, da zbolijo za levkemijo
ali drugimi oblikami raka. Radioaktivne snovi pa so tudi v bolj
oddaljenih območjih kontaminirale (radiološko onesnažile) mnogo
živali.

Po drugi strani, narava je ponekod zelo močen sovražnik.

Nabolj pogosteje naravne katastrofe so: plazovi, poplave, potresi,
suse, tornado, vulkani itn.

• Plazovi so zelo pogost pojav. Poznamo tako zemeljske kot

tudi snežne.
Material, ki se nahaja na pobočjih, ni v ravnotežju s silo
težnosti (sile na
klancu). Zato lahko pride do plazenja, padanja ali drsenje
navzdol.
Plazovi in podori lahko povzročijo veliko škodo in
človeške žrtve. V
sredo, 15. 11. 2000, nad dolino Mangartskega
potokS^sprožil plaz , ki
je odnesel 150 m ceste Strmec-Predel in dosegel
strugo potoka
Predelica, kjer se je nato ustavil.
• Poplave: Voda je nujno potrebna za vse oblike
življenja. Toda ta
nepogrešljivi element vsega življenja na našem planetu
ima tudi
strahotno uničevalno moč. Voda je težka. Kubični meter
vode tehta
približno tisoč kilogramov. Prav njena teža je eden izmed
razlogov,
zakaj povzročajo poplave tako veliko škode. Drugi
razlog za to je
hitrost, s katero se narasle vode razlijejo po okolici, tretji pa
velikanska
sila, s katero premaguje ovire - številne nasipe in jezove , ki
jih je na
njihovi poti postavil človek. ^/
• Potres nastane ob nenadni sprostitvi enenje v Zemeljni
skorji ali
 zgornjem plašču. Med tem, ko litosferske plošče trkajo med
seboj in ob
tem spreminjajo obliko, nastajajo ogromni pritiski. Od časa do
časa se
energija teh pritiskov sprosti. Rezultat je nenaden silovit
potres, ki ima
lahko rušilen vpliv na zemeljski površini. Uničujoče posledice
potresov
povzročijo tresljaji oziroma seizmični valovi, ki nastajajo ob
sprostitvi
energije. Tresenje tal traja le kratek čas, vendar v tem
času lahko
nastanejo trajne posledice. Močnejši potresi lahko
povzročijo vidne
razpoke na Zemljni površini ter premike ob njih, spremenijo
smer vodnih
tokov, nivoje tal in sprožijo velike plazove in podore.
• Cunami (tsunami) (iz japonščine, pristaniščni val) je val na
morski
gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi
potresa, zdrsa
zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v
morje ali
- blizu morja. Cunamie včasih imenujejo plimni val, ker pogosto
res bolj spominjajo na naraščanje morja ob plimi kot pa na
lomljenje običajnih valov ob obali. Južno in jugovzhodno Azijo
je 26. decembra prizadel hud potres (žarišče na Sumatri), ki
je po zadnjih podatkih terjal nad 150.000 življenj. Še bolj kot
sam potres so bili uničujoči popotresni valovi (cunamiji), ki so
bili visoki tudi do 10 metrov in so dosegli celo obalo Somalije.
Gre za peti najmočnejši potres po letu 1900 in najhujši potres v
zadnjih 40-ih letih. Dosegel je moč 8,9 stopnje po Rihterjevi
lestvici.
• Suša je daljše obdobje, ko ni dežja, ali ga je mnogo manj,
kot je za
določeno področje običajno. Skoraj tretjina kopnega in s tem
več kot
600 milijonov prebivalcev na Zemlji je izpostavljeno
sušam. Suše
povzročajo ogromno gospodarsko škodo. Rastlinstvo, ki je
osnovna
hrana živine, se posuši. Zmanjka hrane in vode za domače
živali.
 Propade tudi poljedelstvo, ker zmanjka vode za namakanje.
Posledično
lahko zmanjka hrane tudi za človeka in nastopi lakota.
Podhranjeni
Ijudje pa so bolj podvrženi raznim boleznim. Zato mnogo
Ijudi umre.
Samo leta 1973 je na primer v Sahelu zaradi lakote umrlo 100
000 Ijudi.
• Vulkan je sestavljen iz treh osnovnih sestavnih delov, žrelo,
krater,
magmatsko ognjišče. Vulkanski produkti pa so lava, vulkanski
pepel. Ta
se lahko ob velikih izbruhih razširi in vpliva na spremembo
vremena.
Verjetno najbolj znan izbruh vulkana je izbruh iz leta 79
našega štetja.
Vulkan, ki je dolgo miroval je 24. avgusta izbruhnil in z veliko
količino
pepela prekril bližnji mesti Pompeje in Herkulaneum.
• Tornado je znan kot eden najintenzivnejših in uničujočih
vremenskih
pojavov, ki v nas pušča strahospoštovanje in hkrati
občudovanje nad
njegovo lepoto. Večina tornadov se pojavlja v Združenih
državah
Amerike. Tornado je silovito se vrteč stolp zraka, ki se
spusti iz
nevihtnega cumulonimbusnega oblaka in se dotka tal.
Zaradi
kondezacije vodne pare ter dviganja oblakov prahu, zemlje
in kamenja, ki ga potegne v vrtinec, postane tornado
viden, pri tem pa lahko zavzame najrazličnejše oblike.
Povprečen tornado ima premer 100 metrov, piha s hitrostjo
150 km/h, pri tem pa opravi pot dolgo 7 km in traja
povprečno nekaj minut.

Vsak dan se soočamo z novicami o okolju. Onesnaževanje,

uničeni gozdovi, smog in ozonske luknje so le vrh ledene gore. Če
pogledamo celoto lahko hitro ugotovimo, da človeštvo še nikoli fiu
bilo tehnološko tako razvito kot danes, a prav tako še nikoli tako
razcepljeno, zafrustrirano, ozkogledno, zastrupljeno, bolehno in
tako daleč od Boga oziroma narave kot je danes.
 Moramo spet postati del narave in jo več spoštovati ker je
to odraz zrelosti človeka ali družbe in sprejmanja življenja v
njegovi najosnovnejši in najpomembnejši obliki. Moramo se
zavedati da ure hitro minevajo in ko se človek tega zave je že
prepozno.

RACUNALNIKIN UCENJE JEZIKOV

Uporaba računalnikov, postala je naša vsakdanjost in sestavni del našega

življenja. Kako je sploh prišlo do tega? Že od leta 1950-ga bili so narejeni
prvotni računalniki, ki so bili v vojaški uporabi. Oni so delali (bili
operativni), po analognem principu, pravzaprav, to so bili mehanički
stroji, čigava možnost je bila omejena tehnologijom tega obdobja.
Večinoma so to bile enostavne operacijske naloge, predvsem
kombinatornega tipa. Osnovna delovanje tedanjih računalnikov bil je
binarni sistem, kot edina matematična možnost obdelave podatkovnih
baz. Ta ozek sistem računalniške uporabe trajal je vse do začetka 7O-tih
let, ko so računalniški inženiri in matematični strokovnjaki odkrili
digitalni sistem, ki je danes vseprisoten, neglede na to, koliko se toga
zavedamo, ali pa ne. Kaj to pomeni? Nekoč računalniki, veliki kot omara,
danes so to, lahko rečemo, "namizalne škatle" ali pa priročne torbice, z
zelo močnim sistemom obdelave podatkov, z veliko hitrostjo in
spominom ter kar nam je sicer najpomebmnejše za komunikacijo.

To, kako lahko uporabljamo računalnik je zelo veliko področje, da bi se o

tem v enostavnih črticah pripovedovalo o tem. Držali se bomo teme,
pravzaprav, to je uporaba računalnika za izobraževanje. Podatki,
vsakemu dostopni, uporabom intemet omrežja olajšalo je vsakemu
posamezniku, ne samo pristop do tega, ampak tudi in priložnost za
učenje. Danes je nujno potrebno znanje angleškega jezika za uporabo in
lahko rečemo za sodelovanje v računlalniški komunikaciji in na koncu
koncev za samo delo na računalniku. Šele takrat, stem znanjem, lahko
vstopimo v računalniški svet in iščemo to, kar nam je potrebno. Tako je
in za učenje tujih jezikov. Na omrežju lahko najdemo ponudbe in
različne oglasnike za učenje jezikov, priložnosti za posamezno učenje
uprabljajoč sam računalnik. To so komercijalne ponudbe ali spletne
strani, ki so za vsakega posameznika dostopne- tečaj, splošna literatura,
slovarji, slovnice, učbeniki, itd.
Poleg tega danes se na tržišču nahajajo zgoščenke, ki nam in tudi
pomagajo v učenju jezikov. Programi v zgoščenkah so različni, ampak
najpogostejša sta dve obliki: Interaktivni programi za učenje jezika npr.
znana edicija "Do you speak English", ali pa slovarji, ki so nam od velike
pomoči pri obvladavanju neznane besede, samega jezika, ki se ga želimo
naučiti npr. Morton Benson, Jurančičevi slovarji itd. Prednost takšnega
načina učenja je možnost, da se človek sam organizira kdaj in koliko se
bo posvetil samemu učenju jezika, potem izogiba se negativni efekt, ki
lahko nastane v skupini pri tečaju jezika, ko vsi posamezniki (učenci), ne
morejo enako obvladati jezik neodvisno koliko se učijo za dločeno raven.
Poleg programov, ki so na zgoščenkah izzdale najpomembnejše šole, ali
pa edicije za učenje jezikov, posameznik poleg samega jezika istokratno
napreduje v svojemu znanju uporabe računalnikov. To je pa v času v
katerem živimo kar precej pomembno, če se želimo kot posameznik
razvijati in nadograjevati vseh oblastih sodobnega življenja. Moramo
vedeti, da so računalniki in znanje jezikov ter možnost uporabe enega za
boljše učenje in uporabo drugega, ena od največjih prednosti katere lahko
sebi omogočimo. V tej luči gledano računalniki nam kar precej olajšajo
vsakdanje življenje, pa in tudi učenje jezikov.

Sedaj, uprašanje je, kako in ali se lahko nauči jezik, kvalitetno in

pravilno z računalniško uporabo. Osebno mislim, da je to dobra metoda
začetniškega učenja, ampak, da bi se katerikoli jezik naučil, potrebno je
bivanje v tem okolju, ki se on uporablja in tudi tako, srednje in višje
profesorsko vodstvo.

Tehnologija se razvija in to vse hitrejše.Vmetna inteligenca in bionični

računalniki, kmalu bodo postali naša vsakdanjost. Kako se mi bomo
obnašali s tem, kako bomo to uporabljali in na kakšen način živeli, se
bomo tega zavedali šele takrat, ko to bo v naših hišah, enostavno
povedano, sestavni del našega življenja.
 - ■ : ; . ; /

Prilagajanje tujcev v tujini

Ni lahko biti tujec, saj je človek vedno, ko odide od doma, tujec.

Z globalizacijo je prišlo do meddržavnih migracij. Razložiti pa moramo, kaj pomeni biti tujec.
Če se prebivalec države, ki je članica Evropske unije, preseli v drugo članico Evropske unije,
se ne bo počutil kot tujec, saj Evropska unija svojim prebivalcem že dolgo omogoča
komunikacijo in jih seznanja z različnimi načini življenja. Če se Francoz preseli v Nemčijo,
ga bo oviral le jezik, saj vemo, da veliko romanskih in germanskih prebivalcev ne uporablja
angleščine, čeprav je ta svetovni jezik. Vendar pa odprtost meja omogoča lažje kulturno in
ekonomsko razumevanje, jezika se človek vedno lahko nauči.
Veliko ljudi pa prihaja v razvite države z območij, ki so bila dolgo kulturno in politično
zaprta, kar je velik problem, saj se mora človek poleg jezika naučiti tudi načina življenja in
obnašanja ter običajev. Zavedati se moramo, da taka oseba potrebuje veliko volje, moči in
poguma, zato jo moramo spoštovati, ji omogočiti izobraževanje in čim lažjo asimilacijo v n o v o
okolje. '"£ Vc. ^- v.vi.^»i.~<-, n \ .\-iiAHu /^tw\"\ = ■ ,v i>.HiS^n\i^-' t - . - < u ^

Sodobna družina č.b£i?>i o J ^" >!--■ A.-t>T''A,

Menim, da je bistvo vsakega zakona, imeti otroke. Vsi se zavedamo, da za uspešno življenje
otroci niso nujni, vendar naravna in psihološka želja vedno obstajata.
Danes otroci postajajo privilegij bogatih in problem revnih. Kot vidimo, je težava na obeh
straneh. Naj razložim, zakaj imajo bogati problem. Mladi v zahodnih razvitih državah se po
končanem študiju čim prej zaposlijo in prekomerno delajo, da bi si dvignili standard. To traja
leta in leta in ko taka oseba ugotovi, da ima izpolnjene vse pogoje za družino, je biološka ura
že mimo (pri ženskah) ali paje prišlo do psihološke izčrpanosti. -Žfc-
Po drugi strani pa imajo v državah z nizkim standardom ljudje dva ali več otrok in nimajo
problema »bele kuge«. O tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko, s psihološkega in
sociološkega vidika. Vendar pa lahko zelo hitro ugotovimo, da družina ni samo osnovna
družbena institucija, temveč tudi odraz zrelosti človeka in sprejemanja življenja v njegovi
najosnovnejši in tudi najpomembnejši obliki.
Zato se moramo zavedati, da ure minevajo, in ko se človek tega zave, je že prepozno.

i
Računalniki - sodobna tehnologija

Danes si življenja ne moremo predstavljati brez uporabe sodobne tehnologije. Pred

dvajsetimi, tridesetimi leti je bila uporaba računalnika privilegij velikih podjetij in vojske, saj
je bila tovrstna tehnologija takrat še v razvoju in je bila precej draga. Sčasoma je znanost tako
napredovala in se razvila, da je računalnik postal osnovni pripomoček vsakega človeka. Danes
ga ima v razvitem svetu skoraj vsako gospodinjstvo, njegova uporaba pa je zelo različna,
odvisno od samih potreb uporabnika - od iger, podatkovnih baz do programiranja. Računalnik
nam olajšuje življenje tudi s pomočjo interneta, ki omogoča komuniciranje s svetom. Poleg
računalnika je vse bolj prisotna tudi uporaba mobilnega telefona, ki je prav tako pomemben in
potreben pripomoček sodobnega človeka, predvsem poslovnežu, saj omogoča hitrejšo
komunikacijo in stike z ostalimi ljudmi po svetu.

Lahko se vprašamo o resnični uporabnosti in potrebi po vsem tem. Ce nekdo to tehnologijo

uporablja za dvig kakovosti svojega dela, lahko rečemo, da je to prednost te tehnologije.
Vendar pa je lahko pretirana in nekakovostna uporaba sodobne tehnologije tudi vzrok
človeške odtujenosti.'*Da ne omenjam televizije, ki je odličen način kupovanja človeške duše
in za vsako državo socialnega miru.
Otr0Ci
/ y -,», 7 4* V^', <P

Danes so otroci v zelo težkem položaju.Hitrost življenja, obvezriosti staršev, ki jih.cele dneve
ni doma, obveznosti v šoli, ki se vedno spreminjajo, in še bi lahko naštevali, so povzročili, da
otroci izgubljajo svoje otroštvo. Če temu dodamo še vpliv medijev, ki ima pogosto negativno
konotacijo, lahko sklenemo, da otroci nimajo več izbire. S tem mislim na igro, na razvoj
osebnosti in na sproščenost. Poleg tega se pogosto dogaja, da starši svoje skrbi prenašajo na
otroke in tako povzročajo frustracije in psihične težave. Vse to je posledica sodobnega hitrega
življenja. Najstniki se morajo boriti za svoj položaj v družbi, ki je že vnaprej točno določen.
So za to krivi družbeni pogoji, prevelike želje staršev ali pa, nasprotno, nezadostna skrb za
otroke? Glede na vse to lahko sklepamo, da je za pravilno vzgojo in normalen potek
odraščanja vsakega otroka pomembno usklajeno učenje znotraj družbe in družine. Kljub temu
sta za otrokov razvoj najpomembnejši ljubezen in harmonija v družini, zato morarno dobro
skrbeti za otroke in ne smemo pustiti, da naša lenoba in vsakodnevni problemi krhajo
medosebne odnose. i>o-<

Pogied v prazgodovino'
Danes se moramo sodobni ljudje dobro zavedati veiikega zgodovin&kega obdcbja, ki je, 'ahko
si upamo trditi, zelo pomembno ne sarno kot povzročitelj, temveč tudi kot oblikovalec
sedanjega človeka. To je prazgodovinska doba. Znano je, da je prazgodovina najdaljše
obdobje človeške civilizacije. »Clovek«, ki je takrat živel, je bil v neposrednem stiku z
naravo, za svoj obstanek se je moral prilagajati klimatskim spremembam ter živalskemu in
rastlinskemu svetu. Arheologija nas uči o razdeljenosti prazgodovine. Od kamene, prek
bronaste pa vse do jeklene dobe je človek počasi, vendar vztrajno izumljal različna orodja,
odkrival skrivnosti narave in se socialno razvijal. Danes so edina priča tega obdobja
izkopanine. S tem se ukvarjata arheologija in antropologija, ki nam omogočata vpogled v to
obdobje. Izkopanine lahko najdemo po celem svetu, največ pa jih je območju Evrope in
Afrike, saj je na tem ozemlju nastal prvi človek, imenovan homo sapiens. Najstarejši dokaz so
jame v Španiji, znane po 30 tisoč let starih risbah. Prazgodovinski Evropejec je bil
neandertalec in nekateri strokovnjaki menijo, da je njegovo izumrtje posledica ledene dobe,
saj neandertalec ni irael takih sposobnosti prilagajanja naravnim spremembam kot homo
sapiens, ki je iz Afrike prišel v Evropo.
Karkoli se je zgodilo v prazgodovini, pomembno je, da se zavedamo, da kultura in znanje
obstajata že tisočletja. Prav tako se moramo zavedati, da so prilagajanje okolju ter razvoj
inteligence in socialnega življenja zelo pomembni za ohranitev civilizacijskega poteka.