• Obvezni del: 210 ur

– 20 % laboratorijsko in terensko delo (14

ur/letnik), obvezne terenske vaje, 50 %
prisotnost pri ostalih vajah.
 Laboratorijske vaje
• Delitev v skupine:

– 1.sk (1. polovica razreda po abecedi)

– 2.sk (2. polovica …)

– možna zamenjava
 Laboratorijske vaje
• Delo z:

– mikroskopi

– trajni preparati

– drugo laboratorijsko opremo

– računalniki

– senzorji

– “nevarnimi” kemikalijami

– živimi organizmi (žuželkami, bakterijami, rastlinami, ...)

• vsebinska priprava na vajo

• v začetku vsake vaje boste dobili tehnična navodila za

delo
• delo v skupinah

• pregled rezultatov

• izpolnjen delovni zvezek

• pospravljanje po vaji!!
Kaj je Biologija?
- 2 milijona različnih vrst (enocelični, mnogocelični)

- Pri T 100°C, - 20 °C

- Biotska raznovrstnost - BIODIVERZITETA

 Osnovne značilnosti življenja
(temeljni koncepti biologije)

1. temeljna enotnost vsega živega

– zaradi skupnega izvora
Rast in razvoj razmnoževanje

regulacija
celice

urejenost Odzivanje na dražljaje

Sprejemanje snovi in energije

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 2.
 2. izjemna raznolikost živih sistemov
– vsak del ima svojo vlogo
– med živimi organizmi

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 2.
 3. dinamičnost živih sistemov
– nenehno spreminjanje

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 2.
 4. učinkovitost živih sistemov
– zaradi visoke stopnje prostorske organiziranosti

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 2.
 http://www.e-kompetencia.si/egradiva/naravoslovje_7/e%20gradivo%20SPLETI/index4.html,
5.8.2014

5. soodvisnost živih sistemov

Organizem z okoljem izmenjuje snovi in energijo

Dolenc Koce J., Tomažič I., Zidar P., Ambrožič Avguštin J., BIOLOGIJA 1, Učbenik za biologijo gimnazijskega izobraževanja, Mladinska knjiga,
Ljubljana 2017
 6. evolucija z naravnim izborom

– vsi koncepti so rezultat evolucije!!

Dolenc Koce J., Tomažič I., Zidar P., Ambrožič Avguštin J., BIOLOGIJA 1, Učbenik za biologijo gimnazijskega izobraževanja, Mladinska knjiga,
Kaj je naravni izbor?
• Osebki v populaciji imajo različne
lastnosti

• iz generacije v generacijo preživijo

osebki z “boljšimi” lastnostmi

• ni namen, ampak posledica lastnosti

živega bitja

Vir slike: http://www.ajo.si/blog/tag/poljski-zajec/, 8.8.2014

Dolenc Koce J., Tomažič I., Zidar P., Ambrožič Avguštin J., BIOLOGIJA 1, Učbenik za biologijo gimnazijskega izobraževanja, Mladinska knjiga,
Ljubljana 2017
 Kaj je evolucija?

Spreminjanje in prilagajanje organizmov, kot

posledica dednih sprememb in naravnega
izbora!
 Primer: razvoj slepote pri močerilu

Dedne spremembe Močeril se je prilagodil na življenje v jami. Zanj so

značilni različni troglomorfni znaki (zakrnele oči, ..je
brez pigmenta, prilagoditve prebavnega sistema …)

Naravni izbor

Prilagajanje

EVOLUCIJA

Vir slike: https://www.travelblog.org/Photos/676908

Vir: http://www.slovenia.info/?ponudniki_podezelje=56&lng=1
Danes poznamo 1,8 milijona
različnih vrst:
• 6300 prokariontov
• 100 000 gliv
• 290 000 rastlin
• 52 000 vretenčarjev
• 1000 000 žuželk
• 350 000 drugih nevretenčarjev
 Drevo življenja

• organizme razvrščamo v sistem na podlagi

njihove evolucijske sorodnosti
Carl Linne, 1735

2 kraljestvi:

• rastline

• živali

Vir slike: http://en.wikipedia.org/wiki/Carl_Linnaeus, 27.8.2014

Robert Whittaker, 1969

5 kraljestev:

• prokarionti
• protisti
• rastline
• glive
• živali

Vir slike: http://entre-margens-lucie.blogspot.com/2010/01/robert-whittaker.html, 29.8.2014

 l. 1977

3 velike skupine organizmov (3 domene):

• bakterije
• arheje
• evkarionti

-s pomočjo analize dednega materiala

- prvi primer razvrščanja na podlagi primerjanja istih lastnosti

Evolucijsko drevo vsega življenja na Zemlji

Vir:
Protisti: rastline, glive
ali živali. Parafiltska
skupina, med sabo so si
izjemno nesorodni,
vendar jih uvrščamo
skupaj zaradi preproste
zgradbe (enocelični,
lahko večcelični).
So fotoavtotrofi ali
heterotrofi ali miksotrofi.
Razmnožujejo se spolno
ali nespolno. Za
nekatere je značilen
organel kontraktilna
vakuola, ki ga pri višje
razvitih evkariontih ni.
• 7. človek je del ekosistemov in je od njih
odvisen

Vir: http://www.moainternational.or.jp/en/notice/kankyou.html, 5.8.2014

 Pogoji za življenjske procese

• izbirno prepustne membrane

Vir: Littel, M., Nowicki, S. (2008). Biology (Georgia Student Edition), stran 83.
 • Dedna informacija (DNA)

Vir: http://www.sigmaaldrich.com/img/assets/4202/MetabolicPathways_6_17_04_.pdf;
 • biokemijske reakcije
– snovne in energijske spremembe

Vir: http://www.sigmaaldrich.com/img/assets/4202/MetabolicPathways_6_17_04_.pdf;
• mehanizmi, ki preprečujejo škodljive reakcije
 Ravni organizacije bioloških sistemov

• Za življenje je značilna hierarhična organizacija

• biološki sistem na višji ravni je iz biol. sistemov

na nižji ravni
Tomažič I. in sod. (2017). Biologija 1. O biologiji, celicah in genetiki. Ljubljana: Mladinska knjiga založba d.d.
Je delovanje sistema odvisno od delovanja sestavnih delov?
BIOM

Savan
a
EKOSISTEM

EKOSISTEM

ZDRUŽBA

ZDRUŽBA

POPULACIJA

POPULACIJA

ORGANIZEM
ORGANIZEM
„the whole is greater than the sum“

Emergentne lastnosti
 Zgradba in delovanje sta povezana

struktura (zgradba) funkcija (delovanje)

http://www.topdom.si, 7.8.2014
 Oblika galebovih peruti je povezana s funkcijo letenja

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 7.
 a) Aerodinamična b) Zgradba kosti kril: so votle,
oblika ptičjih kril toda ojačane z lahkimi notranjimi oporami

nagubana
membran
a
mitohondri
j

c) Nevroni z dolgimi izrastki, ki d) Številni mitohondriji v mišičnih

oživčujejo letalne mišice celicah
letalnih mišic

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 7.
 CELICA

• je osnovna gradbena enota vseh živih sistemov

• prokariontska (bakterije, arheje), evkariontska

(glive, protisti, rastline, živali)

Vir: http://www.medicinaunsa.edu.pe/las-bacterias- Vir: http://www.biologia.edu.ar/cel_euca/celula1.htm

y-el-ser-humano/
 Dedna informacija zagotavlja kontinuiteto

• v DNA so zakodirana informacije, geni

• prenos na potomce

• vpliv mutacij

Vir: http://www.astrochem.org/sci/Nucleobases.php, 6.8.2014

kemija geologija
fizika
NARAVOSLOVNE ZNANOSTI

BIOLOGIJA
ZNANOST O ŽIVLJENJU

grško BIOS = življenje

LOGOS = veda
 Biologija kot veda
• veda in znanost o življenju in živih bitjih in
proučuje:

• zgradbo,
• razvoj
• delovanje,
• medsebojno povezanost.

Vir: Campbell, N.A., Reece, J.B. (2008). Biology, 8th edition, stran 2.
KJE SREČUJEMO BIOLOGIJO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?

- v časopisu poišči dve novici z biološko vsebino.

- Poišči reklamo na televiziji, v časopisu ali reviji, v kateri se

pri reklamiranju izdelka sklicujejo na biološko znanje!
 ZLATA DOBA BIOLOGIJE
Etična vprašanja

NJE
M A
JE
RE
SP
ZA V!
JA ITE
AN OČ
ZN DL
G A IH O
KE EN
O Š ŽB
I O L RU
B N D
EN I
M NI H
O
P EB
OS
 Razvoj biološke znanosti

Zupančič, G. (2005). Pomen znanja biologije v sodobnem svetu. Proteus 68(2):

 uporabnost
• bazična (Pasteur, 19.st)

• aplikativna (Fleming, 1928)

– zdravila, pridelava hrane, varstvo okolja,

varstvo narave, …
 Biološke panoge,discipline/ znanstvena
področja

• Botanika
Vse kar je povezano z razvojem in
obstojem rastlin

Vir: http://dkphoto.photoshelter.com/gallery/Microscopic-Plant- Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rastline, 6.8.2014

Cells/G00005l.MbuYRzEQ/C0000oyPxKwu0APU 6.8.2014
 • Zoologija

Vir: http://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%9F%D0%BE
Vir: %D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%BE
http://burgscience.edublogs.org/2011/02/04/inverte %D1%82%D0%B5%D0%BA%D0%B0:Zoologija.jpg,
brates/, 5.8.2014 7.8.2014
• Mikrobiologija
– eno-, večcelični,..

– virologija
– bakteriologija
– parazitologija
(protista,.. )
– mikologija

http://en.wikipedia.org/wiki/Microbiology#mediaviewer/File:Agar_plate_with_colonies.jpg
5.7.2014
• Antropolgija
(človekoslovje)

– človek kot biološko in

družbeno bitje
(zgradba telesa, izvor,
razvoj, kultura).

Vir:
http://www.facka.si/gradiva/geo/azija/prebivalstvo/rase.html,
7.8.2014
• taksonomija

• sistematika
– rastlinska
– živalska
 • fiziologija

• nevrofiziologija

http://www.parkinsonova-bolezen.com/22/ Vir:
Nevroloski-bolniki-in-fizioterapija, 7.8.2014 https://cyhsanatomy1.wikispaces.com/Types+of+Muscle+C
ontractions, 7.8.2014
• morfologija
– oblika in zgradba

– Citologija
– Histologija
– anatomija
• Genetika

– proučuje dedovanje,
lastnosti genov in DNK

Vir slike: http://projekti.gimvic.org/2011/2f/dnk/molekula.html, 28.8.2014

• biofizika Fizikalni pojavi povezani z
živimi organizmi
http://www.zdravstvena.info, 7.8.2014

• biokemija Kemične snovi in procesi

 • biotehnologija
•združuje različna področja,uporablja
žive organizme, celice in njihove dele
v industrijske namene, kasneje
genski inženiring

• ekologija

Vir: http://iblog.dearbornschools.org/simmonk/2013/10/08/practice-parts-of-the-
environment-class-aquarium/, 20.8.2014
• embriologija

• etologija
 Vpliv razvoja
sodobne biologije
na vsakdanje
življenje,
gospodarstvo in
družbo
• Vpliv odkritji v biologiji na

družbo
Vsakdanje
- proizvodnja zdravil
življenje - diagnostika v
Gospodarstvo
- gospodinjstvo medicini
- genski inženiring
- bionika
(zdravljenje,
proizvodnja hrane)
Vir: Littel, M., Nowicki, S. (2008). Biology (Georgia Student Edition), stran 25.
ZNANSTVENA METODA
DELA
 znanost

•nastala zaradi človeške radovednosti in želje

razumeti

• dejavnost: raziskovanje
Znanstveno raziskovanje
• nastala zaradi človeške radovednosti in želje
Opazovanje in izvajanje poskusov na temelju
•

razumeti
postavljanja vprašanj in hipotez.
• najpomemembnejša dejavnost je raziskovanje
•
Temelji na ponovljivosti opazovanj in poskusov.

Vse znanstvene razlage so ves čas podvržene dvomu in

•

preverjanju.
Koncepta naravoslovne znanosti
 Znanstvena metoda dela

Opazujemo, smo radovedni

Zastavimo si vprašanje
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Poskusimo poiskati odgovor

HIPOTEZA

Preverimo, če je naš odgovor pravilen

EKSPERIMENT
 Nastanek koralnih atolov
•kraterska: koralna kamenina se je nabirala na robu kraterjev
•o koralni kopi: korale so rasle na dvignjenem oceanskem dnu in
se kopičile toliko časa da so dosegle vodno površino.
• Korale znotraj kupa so odmrle ker niso dobivale hrane in tako se
je postopoma izoblikoval obroč.
•Darwinova hipoteza: koralna stena sega do globine 20 m, do 60
m pa je mešanica peska in koral, nato koral ni več.
•· Darwin je ugotovil, da morajo biti korale pod vodo da živijo, da
bolje uspevajo na robovih teh otokov in živijo v sorazmerno plitvi
•vodi.
•Njegova hipoteza se je glasila: vulkanska gora se je dvignila nad
morsko gladino, koralnjaki so se naselili pri pobočjih na gladini,
•gora se je začela pogrezati, korale pa so rasle naprej. Nazadnje se
je rob potopil in korale so rasle predvsem na robovih blizu hrane in
•kisika.
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE (PROBLEM)

ZBIRANJE PODATKOV: kvalitativni, kvantitativni

Razlaga vseh dejstev

HIPOTEZA

KONTROLIRANI POSKUS
- spremenljivke: odvisna, neodvisna, kontrola
-kontrola, kontrolna epruveta/ skupina…
(poskus pri katerem ne spreminjamo poskusnih pogojev kot pri
osnovnem poskusu).
-ponovitve/vzporedne izvedbe, ponovljivost poskusa!
 KONTROLIRANI (NADZOROVANI) POSKUS)

Primer: proučujemo vpliv pogostnosti zalivanja na

rast rastlin
→ z njim preverjamo veljavnost hipoteze, včasih ga ni mogoče opraviti

→ spreminjamo samo eno spremenljivko, vse ostale ne –

nadzorujemo jih (kontrolirane/ nadzorovane spremenljivke).
Nadzorujemo vse, kar bi utegnilo vplivati na rezultat poskusa.
 KONTROLIRANI (NADZOROVANI) POSKUS)

➢
Beleženje podatkov - laboratorijski dnevnik

Urejeni podatki = rezultati

Na podlagi rezultatov oblikujemo sklep; ugotovimo, ali rezultati
poskusa podpirajo hipotezo ali ne.
 •Delovni zvezek str. 2, najprej preberite!

•Delajte v skupini po trije dijaki.

•Naloga: Razložite (s svojim razumevanjem) naslednje pojme:

Raziskovalno vprašanje, hipoteza, odvisna, neodvisna spremenljivka,
kontrolni poskus, kontrolirane spremenljivke, kvalitativni, kvantitativni
podatki.

•Načrtujte svoj eksperiment, ki obsega vse te faze, dobro načrtovanega

eksperimenta:

•Eksperiment je hipotetičen, ne bomo ga dejansko izvedli

–Namig: Raziskovalno vprašanje, hipoteza,…

•Pomagate si tudi s primeri v tabeli…

ZBIRANJE PODATKOV: kvalitativni, kvantitativni

HIPOTEZA

KONTROLIRANI POSKUS

REZULTATI

INTERPRETACIJA
Nadzorovani poskus
Zaporedje poskusov o spontanem nastanku
življenja
 ZNANSTVENA TEORIJA
-najvišji status, ki ga lahko ima lahko v znanosti neka razlaga o
naravi

-hipoteza, ki obravnava nek širši naravni pojav in je podprta z

velikim številom zanesljivih in preverljivih dokazov.

Celična teorija Evolucijska teorija

Skupina dijakov je raziskovala vpliv osvetljenosti na hitrost fotosinteze.
Rastlino so osvetljevali s svetlobo različne jakosti in merili količino
nastalega kisika v eni uri. Podatke so vpisali v tabelo. Dopolni manjkajoče
podatke v tabeli.
Tabela 1:_______________________________________

Osvetljenost Volumen nastalega O2

500 5,0
600 6,1
700 7,0
800 7,9
900 8,8
1000 9,5

Poišči čim več spremenljivk (variabel), določi konstante, odvisno in neodvisno

spremenljivko.
Nariši graf, upoštevaj pravila risanja grafov!
Mama se jezi, da se učiš pri preglasni glasbi. Meni, da je zato
tvoje znanje bistveno slabše in da to vpliva na tvoje ocene.
Kako bi ji dokazal, da se moti?

Raziskovalno vprašanje:

Hipoteza:

Odvisna spremenljivka:

Neodvisna spremenljivka:

Opis poskusa:
Študentka medicine raziskuje povezavo med porodno težo novorojenčkov
mater, ki so v nosečnosti kadile in novorojenčki mater nekadilk. Študentka
je v porodnišnici šest dni beležila porodne teže vseh novorojenčkov.
Zabeležila si je naslednje podatke:

Izdelaj tabelo in na primeren način uredi podatke, tako da bo da bo iz

tabele razvidna primerjava med obema skupinama mater.

Podatke grafično predstavi: izdelaj ustrezen graf. Predlagaj še tri

spremenljivke (dejavnike), ki bi jih lahko pri tej raziskavi upoštevali .
 NAVODILA ZA PRIPRAVO LABORATORIJSKEGA POROČILA

• Naslovnica: Ime in priimek, razred, šola, naslov laboratorijskega dela

• Uvod: namen dela, raziskovalno vprašanje in hipoteza, teoretične
osnove
• Materiali in metoda dela
• Rezultati
• - rezultate lahko prikažemo v različnih oblikah: s tabelami, grafi,
tekstom ali s skicami (opisno),
• rezultati so zapisi lastnih meritev in opažanj v ustrezni obliki, brez
komentarja,
• ustrezno prikazane tabele rezultatov z naslovom, graf z naslovom in
označenimi osmi,
• Pravila skiciranja:
• skice morajo biti narisane s svinčnikom, imeti morajo naslov, označeno
povečavo (velikost), skic ne senčimo, objekte označimo s strokovnimi
imeni,
• skice mikroskopskih preparatov morajo imeti označen tip reza, risbe
izpod male povečave morajo biti izrisane brez celičnih detajlov (samo
posamezna tkiva), ko rišemo določen tip celice, izrišemo vsaj tri.
• Zaključek
• vsebuje povzetek ugotovitev
• Razlaga (interpretacija rezultatov), diskusija

Rezultate komentiramo , jih natančno pregledamo ter jih

primerjamo s pričakovanimi, s postavljeno hipotezo;
poskušamo najti zakonitosti med njimi. Iz posameznih
rezultatov poskusimo napraviti celoto in iz nje izpeljati
sklepe, ki jih podkrepimo z našimi rezultati. S pomočjo
teoretičnega znanja poskusimo rezultate tudi razložiti.

Kritično ocenimo celotno delo, navedemo možne vire

napak, slabosti metode, predlagamo izboljšave.
Navedemo tudi odprta, nerešena vprašanja, predlagamo
nadaljnja možna opazovanja oz. preučevanja
raziskovanega problema;
pomagamo si z vprašanji iz navodil za vajo.

• Viri: upoštevamo pravila navajanja literature

 PRIMER NASLOVNICE POROČILA
II. gimnazija Maribor
:

Delovanje encima katalaza

Učitelj: Katja H. Zorec, Dijak: Brina Kos

prof. biologije Razred: 1.d

Datum: 23.9.2008
 Alexander von Humboldt (1769 – 1859)

• Nemški naravoslovec
• Največ deloval v Parizu in berlinu
• 1799 do 1804 raziskoval Južno in Severno Ameriko
• Goreč nasprotnik kolonializma in suženjstva, zato mu Britanska
vzhodnoindijska družba nikoli ni odobrila želje po raziskovanju
Himalaje.
• Prijatelj Goetheja
• Izjemno vplivna osebnost tistega časa.

Str: 287, 2.odst, - 3 odst.

Str: 406 2. odstavek, str 407. 2 odst,)

Video: https://www.youtube.com/watch?v=EzakQuKqBeQ, 4.21

 Alexander von Humboldt (1769 – 1859)

V biologiji:

-večino svojega življenja obdeloval podatke in pisal knjige

-Kozmos (5 knjig)- vso znanje tedanjega časa
-Dopisoval si je z Darwinom
-Začetnik biogeografije: rastlinski pasovi
„V naravi je vse povezano.“
Vir slike: Wulf A.: Iznajdba narave. Pustolovčine Alexandra von Humboldta. Izgubljenega junaka znanosti. Umco, d.d.2017.

Str: 139, 3odst, -143 1 odst.