ОСНОВИ НА ФАРМАЦЕВТСКА

БИОЛОГИЈА
KREDITI 4 KR
ZADOL`ITELEN PREDMET
PROF D-R BILJANA BAUER
Literatura

Jancic R, Botanica pharmaceutica, Nauka, Beograd, 2003

Stern K., Jansky S., Bidlack J., Introductory Plant Biology, 9th Edition,
McGraw-Hill Higher Education, 2003
Botanika e nauka koja ima za cel da gi objasni site aspekti
od `ivotot na rastenijata.
Botanika e nauka za rastenijata
Rezultatite od botani~kite istra`uvawa imaat teoretski i
prakti~en zna~aj.
Rezultatite od botani~kite istra`uvawa vo farmacijata
(Farmakognozijata) imaat prakti~no zna~ewe.
Podelba na botanikata
• Morfologija na rastenijata (istra`uva razli~iti vidovi na
nadvore{na i vnatre{na telesna organizacija, kako i promeni za vreme na
ontogenetskiot i filogenetskiot razvitok)
anatomija na rastenijata (vnatre{na morfologija - vnatre{na
gradba)
-citologija na rastenija (osobini na rastitelna kletka)
-histologija na rastenija
-organografija
• Sistematika na rastenija (raznovrsnost i pravila na klasifikacija na
rastenijata)
• Fiziologija na rastenijata kako funkcioniraat rastenijata
• Ekologija na rastenijata interakcii pome|u rastenijata i so nivnata
sredinata
• Fitogeografija kako i zo{to rastenijata se distribuirani tamu kade se
• Fitocenologija
• Etnobotanika prakti~na primena na rastenija i rastitelni produkti, i
nivno poteklo vo minatoto
Rastenija
Rastenijata se `ivotni so koren
VI-V vek p.n.e. Empedokle i Anaksagor
Rastenijata i `ivotnite imaat razli~it stepen na
slo`enost na nivnata organizacija IV vek p.n.e.
Aristotel
Rastenijata `iveat i rastat a `ivotnite `iveat, rastat
i ose}aat XVIII vek Karl Line
 Rastenijata rastat, vzaemodejstvuvaat so nadvore{nata
sredina, se razmno`uvaat i umiraat.

Rastat koga anaboli~kite procesi gi nadminuvaat kataboli~kite

Rastenijata odgovaraat na vnatre{nite i nadvore{nite vlijanija na
na~in koj im obezbeduva opstanok
Rastenijata se razmno`uvaat, go prenesuvaat geneti~kiot materijal na
potomcite

Rastenijata evoluirale so procesot na prirodna selekcija vo okolu

500.000 vidovi
Rastitelnite organizmi mo`at da bidat od nekolku mm do preku 130 m.
Rastitelnite organizmi gi naseluvaat tropski, pustinski predeli,
moriwa i planinski vrvovi
Zna~ajot na rastenijata za ~ovekot
Kislorodot poteknuva od rastenijata

6CO2+12H2O+ svetlosna energija =C6H12O6(hemiska energija) +6H2O+6O2

Rastenijata se izvor na hrana, drvo, hartija, vlakna, lekovi ....

 Razliki pome|u na rastenijata i `ivotnite
1. Rastitelnata kletka ima pigmenti @ivotinskata kletka
- Rastitelnata kletka mo`e da se nema
ishranuva avtotrofno poradi @ivotnite ja koristat
prisustvota na plastidite hemiskata energija
- Avtotrofnosta uslovuva rastenijata heterotrofni
organizmi
da bidat proizveduva~i na hrana

2. Rastitelnata kletka ima kleto~en @ivotinskata kletka

zid nema
-hranata ja prima samo vo rastvorena Mo`e da primat i
sostojba cvrsta hrana
N vo oblik na proteini
-mo`at da koristat N vo oblik na NO3- i
NH3
-Rastitelnoto telo e mnogu ras~leneto
3. Rastenijata se pomalku podvi`ni @ivotnite se popodvi`ni
Vo novi prostori vleguvaat pasivno se
rasejuvaat so delovi koi od niv
prirodno se odvojuvaat
4. Rastenijata imaat neograni~en @ivotnite ne rastat
rast se do svojata smrt poradi stalno neograni~eno
prisustvo na aktivni meristemski
tkiva

5. @ivotot na rastenijata se odviva

so smena na dve fazi
Diploidna faza- sporofit
proizveduva spori
Haploidna faza-gametofit
proizveduva polni kletki-gameti
Citologija
Kletka e osnovna strukturna i
funkcionalna edinica vo gradbata na
rastitelnoto telo.
1838 god [lajden otkril deka razli~ni
rastitelni delovi se izgradeni od
kletki i kletkini derivati
1839 god. Teodor [van ustanovil deka
kletka e osnovna edinica na
`ivotinskiot organizam

Mathias Schleiden
Robert Huk vo 1665 godina pod mikroskop posmatral
tenok
presek na pluta od {i{e, namesto
o~ekuvana homogena masa videl
struktura nalik na sa}e (cellule)
“mali kelii ogradeni edna so
druga...” ispolneti so vozduh”
pokasno videl “sokovi” vo `ivi
kletki od srcevina na bozel za{to
smetal deka prona{ol ne{to sli~no na
veni i arterii kaj `ivotni
Nehemiah Grew listot e ispolnet so te~nost i zeleni
zrnca
Moldenhawer so maceracija doka`al deka kletkite se
osnovni edinici na gradba
Jadro otkrieno od Brown, 1831 god.
Protoplast `iva sodr`ina na kletka, Hugo von
Mohl, 1846 god.
Presek na pluta
Delba na jadro Strasburger, 1875 god.
Robert Hooke
Dvojno oploduvawe kaj skrienosemenici Nava{in,
1898 god.
 Kletka e edinica na biolo{ka aktivnost,
ograni~ena so semipermeabilna membrana i
sposobna za avtoreprodukcija.

Kletkata da se odr`i vo
`ivot mora da sodr`i
kako neophoden minimum
tri osnovni strukturno
hemiski sistemi:
1. Sistem na membrani
2. Sistem na snabduvawe so
energija
3. Sistem koj obezbeduva
avtoreprodukcija
Model na rastitelna kletka
1. kleto~en zid; 2. jadro; 3. vakuola;
4. citoplazma; 5. hloroplasti;
6. skrobno zrno; 7. mitohondrija
 Organizacija na kleto~nite formi

Spored strukturnata organizacija kletkite a so toa i organizmite se delat

на:
1. Prokariotski-prokarioti, protocita
2. Eukariotski-eukariota, eucita
Prokariota (bakterii, arheobakterii i modrozeleni algi)
Nemaat organizirano jadro, hromozomi, organeli i drugi membranski
strukturi
Imaat jadrev ekvivalent koj nema membrana i sekoga{ e vo direkten
kontakt so citoplazmata
Procitoplazma sodr`i samo ribozomi i nema drugi organeli
Kleto~en zid izgraden od jaglehidrati (nikoga{ celuloza), lipidi i
aminokiselini
Eukariota
Imaat jadro, jadrence i mitoti~en aparat
Citoplazma so subkleto~ni strukturi
Kleto~en zid izgraden od celuloza, hemiceluloza, pektinski materii
Rastitelna kletka 1. Protoplast
2. Kleto~en zid
• PROTOPLAST
1. Citoplazma ja dava glavna masa na protoplast, ako se
centrifugira ili frakcionira se dobiva
- bezstrukturna frakcija citoplazmati~en matriks
(hijaloplazma)
-frakcija na citoplazmati~ni strukturni organeli

2. Jadro nucleus najgolema struktura vo citoplazma od koja e odvoena

so jadrena membrana. Vo jadrena plazma suspendirani se:
-hromatinski materii ili hromozomi
-jadrence
-ribozomi
3. Neprotoplazmati~ni delovi ili Paraplazma
produkt na `ivotnata aktivnost na protoplazmati~nite strukturi
- Vakuola so vakuolaren sok prostor vo citoplazma, odvoen so
tonoplast, i ispolnet so vakuolaren sok

- Ergasti~ni materii prav produkt na citoplazma vo tvrda (vo

citoplazma i plastidi) ili te~na (vo vakuola) sostojba

• Kleto~en zid
nadvore{en skelet na kletkata
koj istovremeno i ja dava
formata

1. hloroplast; 2. jadro; 3. vakuola;

4. tonoplast; 5. intercelularen prostor
Morfologija na kletkata

• Parenhimski kl. Se onie kaj koi dijametarot vo site pravci e skoro

ednakov.
Golemina na parenhimskite kl. 16-66 mm kaj nekoi do 1mm
• Prozenhimski kl. Se onie koi prete`no narastuvaat vo eden pravec,
poradi {to imaat dol`ina nekolku pati pogolema od {iro~ina
Golemina (dol`ina) na prozenhimskite kl. 2, 4 sm (Linum, Canabis) ili 8
sm (Urtica). Kaj Euphorbiaceae mle~ni cevki i do nekolku metri
 Kleto~na membrana (Plazmalema)
Citoplazmata e odvoena od
kleto~niot zid so plazalema
Funkcii
1. Razmena na materii pome|u
kletkata i sredinata koja ja
opkru`uva
2. Kontrolira sinteza i
deponirawe na celulozni
mikrofibrili na kleto~niot
zid
3. Prenesuva hormonalni signali i Gradba na plazmalema-
signali od nadvore{na sredina, 1.fosfolipid; 2. hidrofilen region;
kontrolira rastewe i 3. Hidrofoben region; 4. protein; 5.
diferencirawe na kletkata glikoprotein; 6. lanec na
jaglehidratnata molekulata
Plazmalema mora da bide selektivno permeabilna
nepropusna za {tetni materii a propusna za onie koi se
neophodni za `ivotna aktivnost na kletkata
Plazmalema e lipoproteinski kompleks
(lipidi 40%, proteini 60% i jaglehidrati 1%)
 Plastidi
- karakteristi~ni strukturi za eukariotski rastitelni kletki
Klasifikacija na plastidite spored Schimper, 1883 god:
1. Leukoplasti- bezbojni ili bezpigmentni plastidi
2. Hloroplasti- zelenooboeni plastidi
3. Hromoplasti- `olto-portokalovo oboeni plastidi
Spored Matienko, 1965 god. Plastidite se delat na:
1. Leukoplasti- bezbojni plastidi
2. Hromoplasti- pigmentirani plastidi
1. Hloroplasti so dominantni hlorofilni pigmenti
2. Karotenoidoplasti-so karotenoidni pigmenti
Spored Matienko, plastidite preminuvaat od eden vo
drug vid
Ponovite prou~uvawa uka`uvaat deka preminuvaweto na
plastidite od eden vo drug vid nema sekoga{ cikli~en
karakter nekoga{ pretstavuva monotropen
(ednosmeren) i ireverzibilen (nepovraten) proces koj
se odviva po {ema:

HLOROPLASTI

LEUKOPLASTI PROPLASTIDI KAROTENOPLASTI

PLASTIDIJALNI INICIJALI
Hloroplasti
Kaj eukariotski kletki fotosintetskiot aparat e zatvoren vo
specifi~ni citoplazmati~ni strukturi nare~eni hloroplasti
Glavno se nao|aat vo kletkite na asimilacioniot parenhim na listot,
stebloto, zeleni plodovi i drugi delovi izlo`eni na son~eva svetlini.
Vo hloroplastite se prisutni ribozomi i nukleinski kiselini, {to
uka`uva na toa deka ovie organeli imaat sposobnost za
avtoreprodukcija
 Morfologija na
hloroplastite
Hloroplastite se razlikuvaat spored formata, goleminata
broj i pigmentot koj go sintetiziraat
Kaj zelenite algi od Desmidiaceae, formata hloroplastite se
sovpa|a so formata na kletkata:
-spiralno izvitkani lenti kaj Spirogyra
-zvezdesti kaj Zygnema
-plo~esti kaj Mougeotia
-mre`esti kaj Oedogonium
-prstenasti kaj odredeni vidovi algi i dr.
Kaj algite hloroplastite se ozna~uvaat i kako hromatofori
poradi toa {to ne se sekoga{ zeleno oboeni.
Vrz baza na oboenosta na
hromatoforite, se
izdvojuvaat celi sistematski
grupi na algi:
-Chlorophyta - zeleni algi
-Pheophyta – kafeavi algi
-Rhodophyta-crveni algi
Kaj golem broj crveni i
kafeavi algi hloroplastite
se diskovidni i zastapeni vo
golem broj.
Kaj site vi{i rastenija,
hloroplastite se uniformno
gradeni imaat diskovidna
(elipti~na) forma.
Vo edna kletka na mezofilot
na list ima 40 do 50. Kletka so hloroplasti: 1. hloroplasti;
2. kleto~en zid
Hemiski sostav na hloroplastite
-Voda (60-70%)
-Suva materija (dominiraat proteini i lipidi, jaglehidrati variraat vo {iroki
granici)
Pigmenti:
-hlorofilni 8-10%
-karotenoidni 4,5%
-fikobilni (kaj nekoi algi)
Nukleinski kiselini
-DNA 0,5%
-RNA 2-4% (r, t, i)
Metalni joni (Mg, Fe, Mn, Zn i dr.)
 C H=C H2 C H3
H
C

Pigmenti: H3C

H3C
HC
N

Mg
N

CH
C 2H5

-hlorofilni pigmenti H
N N
C H3

Spored fotostabilnosta, H CH
2

rastvorlivosta i metaboli~kata C H2
C OOC H3 O

C H3
aktivnost identifikuvani se C OOC H2C H=C( C H2)3C H( C H2)3C H( C H2)3C H
C H3
hlorofil a, b, c, d i e. hl or of i l

Ester na hlorofilinovata
kiselina so metil alkohol i
fitol
Osnoven fotosintetski pigment e hlorofil a dodeka site
ostanati se pomo{ni pigmenti.
-karotenoidni pigmenti
`olto portokalovi karotenoidi (portokalovo crveni pigmenti se
karoteni a `oltite se ksantofili)
-fikobilni pigmenti
Toa se rastitelni `ol~ni pigmenti nare~eni u{te biliproteini,
a koi se sre}avaat kaj nekoi modrozeleni bakterii i nekoi
crveni algi
 Strukturna i ultrastrukturna
organizacija na hloroplastite
-imaat slo`ena struktura
-od citoplazmata se odvoeni so plastidijalna membrana. Taa e
izgradena od dva sloja - nadvore{na i vnatre{na membrana,
nema pori i celosno go odvojuva hloroplastot od
citoplazmati~niot matriks. Pome|u dvete membrani se nao|a
periplastidijalen prostor.
Vo vnatre{nosta se nao|a matriks ili stroma, vo koj e smesten
lamelaren sistem, slo`en sistem na membranski strukturi.

Model na hloroplast
1. Tilakoid
2. Stroma
Membranskite elementi na lamelarniot sistem se
najva`nata strukturna organizacija na hloroplastite.
Tie gi nosat hlorofilnite i karotenoidnite
pigmenti
Osnovna strukturna subedinica na lamelarniot sistem
pretstavuva tilakoid koj ima oblik na splosnat meur
Tilakoidite se postaveni paralelno edni nad drugi i
se protegaat vo pravecot na nadol`nata oska na
hloroplastot
Na poedini mesta tilakoidite se gusto pripieni eden
za drug, pravej}i vertikalen stolb od splesnati kesi
nare~en granum
Dva sosedni granumi me|usebno se povrzani so
intergralni lameli koi imaat izgled na razgraneti
tubuli nare~eni freti.
Na tilakoidnata membrana ima globularni strukturi
poznati kako ATR-ozomi, koi u~estvuvaat vo
sintezata na ATR.
Hromoplasti (Karotenoidoplasti)

Ja davaat bojata na vene~nite listovi na golem broj cvetovi, plodovi i

listovi vo esen.
Hromoplasti retko nastanuvaat so diferencirawe na proplastidite i so
transformirawe od leukoplasti Glavno mo`at da nastanat od
hloroplasti koi gubat hlorofil i slo`enata vnatre{na struktura.
Izgradeni se samo od dvojna plastidijalna membrana i stroma, ja nemaat
vnatre{nata slo`ena lamelarna struktura i pretstavuvaat
fotosintetski neaktivni plastidi.
Karotinoidnite pigmenti glavno se nao|aat vo stromata
Najzastapeni karotinoidni
pigmenti se:
Karotini (karotin a, b i g) koi
imaat sposobnost da lesno
kristaliziraat i obrazuvaat
karotin kristali vo stromata na
hromoplastite. Posebno se
zastapeni vo morkovot i
piperkata.
Likopin izomer na karotin.
Zastapen e vo hromoplasti na
domatot, {ipkata, kajsija, praska
i dr.
Hromoplasti vo kletki na morkov
Ksantofili se amorfni nekristalizira~ki
pigmenti
Ksantofil (luteolin) ja dava `oltata boja na
vene~nite listovi na mnogu cvetovi
Zeaksantin izomer na luteolin zastapen vo
zrno na Zea mays
Kapsantin vo crveni piperki, fukoksantin vo
limon i portokal, violaksantin vo Viola sp.
Morfologija na hromoplasti

1. Kristalni karotenoidoplasti Nastanuvaat so direktna

transformacija od leukoplasti. Akumuliraat pigmenti
kristaliziraat vo karotin kristali. (morkov)
2. Fibrilarni karotenoidoplasti Nastanuvaat so degenerirawe na
hloroplasti. Pri zreewe na plodovite (domat, piperka, {ipka),
hlorofilot vo hloroplastite postepeno se razru{uva i na negovo
mesto se natrupuvaat novi karotinoidni pigmenti, se naru{uva
lamelarnata gradba i se obrazuvaat fibrilarni formi.
3. Globularni karotenoidoplasti Nastanuvaat so transformacija na
hloroplasti vo hromoplasti. Vo vene~ni listovi na luti~e doa”a do
celosno razgraduvawe na tilakoidnite strukturi od lamelarniot
sistem. Karotenoidnite pigmenti ostanuvaat rastvoreni vo lipidni
kapki i nastanatiot hromoplast ima globularna struktura.
Leukoplasti

(gr~ki: Leuko belo) plastidi bez pigmenti, diskovidni i najsitni po

golemina
Vo ontogenetski razvitok se vo direktna vrska so proplastidite
Imaat malku lamelarni strukturi, no mo`at da obrazuvaat lamelaren
sistem pod dejstvo na svetlina i da se transformiraat vo
hloroplasti
1. Leukoplasti od prv tip izlo`eni na svetlina ne se transformiraat
vo hloroplasti nitu vo hromoplasti i vo niv ne doa|a ni do
natrupuvawe na rezervni materii (epidermis na list kaj Tradescantia)
2. Leukoplasti od vtor tip se nao|aat vo kletki od tkiva i organi do
koi ne doa|a svetlina. Povrzani se so sekundarna sinteza na organski
materii i nivno skladirawe vo kletki kako rezervni materii.
Leukoplasti od vtor tip:
1. Proteinoplasti
2. Elajoplasti (Oleoplasati)
3. Amiloplasti obi~no se nao|aat vo
kletki koi ne vr{at
fotosinteza. Pri fotosintezata
vo hloroplastite se formiraat
{e}eri koi naj~esto gi
napu{taat hloroplastite, no pri
vi{ok od istite doa|a do
obrazuvawe na asimilacionen
skrob vo stromata na
hloroplastot. Ovoj skrob e
poznat kako primaren.
Primarniot skrob se razgraduva
pod dejstvo na amilazi do
monosaharidi koi izleguvaat
nadvor od kletkite. Od ovie
{e}eri privremeno se obrazuva
tranziten skrob, koj pod dejstvo
na enzimi se razlaga do
rastvorlivi i podvi`ni glicidi
koi se skladiraat vo leukoplasti
kako sekundaren skrob. Sekoj
amiloplast stvara krupno Skrobna zrna vo kletki od parenhim
skrobno zrno koe ja ispolnuva na krtola od kompir
stromata na plastidot.
Skrobnite zrna imaat sloevita gradba; sredi{niot del se narekuva
jadro, centar (hilus).
-prosti skrobni zrna edno jadro i okolu nego sistem na sloevitost
(koncentri~ni – Phaseolus, Triticum, ekcentri~ni – Solanum tuberosum)

Skrobna zrna na krtola od kompir

-slo`eni skrobni zrna dva ili pove}e jadra i sekoe ima
svoj sistem na sloevi, no site se opfateni so zaedni~ka
plastidijalna membrana – Oryza sativa, Avena

Amylum oryzae
-poluslo`eni skrobni zrna dve ili tri prosti zrna obvieni so
zaedni~ki sloevi
Svojstvata na skrobnite zrna se karakteristika za
odredeni rastitelni vidovi:
Amylum phaseoli