RAZMNOŽEVANJE

Nespolno razmnoževanje:
 Osebki nastanejo s telesnih celic ki se delijo z mitotskimi delitvami
 +… Nista potrebna 2 osebka. V kratkem času lahko nastane veliko število potomcev.
 - ….Potomci so genetsko enaki zato ni raznolikosti katera je pomembna za naravni izbor
NAČINI
 Delitev: starševski osebek se razdeli na 2 enaki hčerinski celici- dvojitev- PRAŽIVALI
 Brstenje: osebek zraste kot izrastek starševskega osebka- ožigalkarji
 Fragmentacija: osebek razpade na več delov, vsak del regenerira manjkajoče dele- nitkarji, vretenčarji.
Morska zvezda
 Deviškorodnost: posebna oblika pri katerem se nov osebek razvije iz spolne celice- jajčeca, ki pa ni
oplojeno. Pogosta je pri žuželkah.
- Jajčna celica ni oplojena-> potomec ni oplojen-> spolne celice nastajajo brez mejoze.
- Na primer čebele-> troti so haploidni in se razvijejo iz neoplojenih jajc partenogenetsko. Delavke in
matice so diploidne in se razvijejo iz oplojenih jajc.
METAGENEZA ALI IZMENA GENERACIJ
Pri številnih živalih se pojavljajo tako spolno kot tudi nespolno razmnoževanje. Ena generacija je nespolna in se
razmnožuje nespolno. Druga generacija pa je spolno ta se razmnožuje s spolnimi celicami ki se združijo v zigoto
iz katere lahko zopet nastane nespolna generacija.
Spolno razmnoževanje
Moška in ženska gameta se združita v zigoto, ki je prva celica novega organizma. Združitev imenujemo oploditev.
- zunanja oploditev-> spolne celice se sproščajo v okolje, lahko je naključna- proizvodnja velikih
količin gamet. Načrtovana-skupne jamico kamor odloži gamete. Ali pa jo izvede paritveno.
- Notranja oploditev-> do oploditve pride v telesu samice. Razmnoževalni organi osebkov obeh
spolov sta prilagojeni drug drugemu. Izvedel paritveno vedenje.
Enospolniki-posamezen osebek ima samo ženski ali samo moški spolni organ. Dvospolniki ali hermafroditi so
osebki z ženskim in moškim spolnim organom-najpogostejši so med nevretenčarji(vrtni polž deževnik) ali pa
ribah.
Živorodne živali-zarodek je v telesu živali do zaključka embrionalnega razvoja. Jajcerodne živali-zarodki se
razvijajo v jajcu.-> BELJAK-aminokisline, beljakovina. RUMENJAK-maščobe, lipidi. Amniotsko jajce je razvojna
pridobitev plazilcev. Iz zarodka izraščajo membrane ščitijo zarodek oziroma obdaja rumenjak. Rečno lupine in
jajčna membrana sta prepustni za pline OH in CO2. Zarodek črpa hrano iz velikih zalog rumenjaka in beljaka.
Beljak vsebuje tudi velike količine vode. Membrano obdaja jajčni mehur v njemu je plodovnica v kateri se razvija
zarodek. Jajčna lupina deluje kot zaščita pred zunanjimi vplivi. Zaradi tega združujemo plazilce ptice in sesalce v
skupino amniotov-> saj tudi pri sesalcih se jajce razvija znotraj materničnega telesa. Vse ostale imenujemo
vretenčarji.

RAZMNOŽEVANJE ČLOVEKA

- Spolne žleze izdelujejo spolne celice in spolne hormone. MODA in JAJČNIKI

Zgradba: - izvodila ki prenašajo in shranjujejo gamete
- organi ki omogočajo spolno združitev.

Delovanje spolnih žlez uravnavajo hormoni iz hipotalamusa in hipofize.

MOŠKA SPOLOVILA:
MODA oz. TESTISI

- Izdelujejo spermije in tostesteron. Ležijo izven trebušne votline v modniku ali mošnji, kjer mora biti
ugodna temperatura.
- Plodu so moda v trebušni votlini in se ob rojstvu spustijo v modnik. Spermiji zorijo v semenskih
cevkah. Shranijo pa se v obmodku kjer dokončno dozorijo.

Spermatogeneza= razvoj spermijev-> zarodnih epiteliskih celic semenskih cevk ves čas z mitozo nastajajo
predhodniki spermijev. Vsak dan z mejozo nastane bližno 2 milijona nedozoreli haploidnih spermijev. V procesu
zorenja jim rastejo bički ki omogočajo premikanje hkrati pa se močno zmanjša prostornina citoplazme. Celoten
proces spermatogeneze traja približno 64 dni. *Za dozorevanje sta nujno potrebna hormon hipofize FSH in LH->
odzovejo se s proizvodnjo testosterona-> *pomemben je za razvoj moških spolnih organov med embrionalnim
razvojem, za sekundarni spolni znak med puberteto in spodbudi nastajanja semenčic.

*Spermiji potujejo iz obmodka po semenovodih v trebušno votlino in se izlivajo v sečnico (hkrati izvodilo izločal).
V sečnico se izlivajo tudi izločki žlez prostate in semenskih vrečk. Spermi in tekočina= sperma. Njihovo sestava
omogoča preživetje v kislem okolju nožnice ter njihovo gibljivost. Sečnica poteka skozi moški spolni ud ali penis.
V njem je gobasto tkivo, sestavljeno iz vezivnega tkiva in žilja. Ob spolnem vzburjenju se žilni prostor napolni s
krvjo kar povzroči erekcijo. * izbrizganim sperme se izbrizga cca 3,5 milijonov sperme v kateri je 400 milijonov
spermijev.) Po ejakulaciji se arterije v penisu skrčijo, ti odteče po venah in penis se vrne v prvotno stanje.

ŽENSKA SPOLOVILA

JAJČNIK (ovarij):
- v njem nastajajo jajčeca ter
ženska spolna organa estrogen in
progesteron.
- Je ovalne oblike širok 2 in dolg 4
cm.
- V njem so številne kroglaste
tvorbe-folikli. Vsakemu foliklu je
ena razvijajoča se jajčna celica, ki
jo hranijo in ščitijo okolne celice.
- Jajčeca potujejo po jajcevodu do
maternice.
MATERNICA: ima debelo mišično steno, v
notranjosti pa je obdana s sluznico
(endometrij). V njo se ugnezdi zarodek. Ima ozek vrat (cervex), ki se odpira v nožnico. Ščiti ki se upeha sluznice
ki ima baktericidno delovanje. Zagotavljajo zaščito pred vdorom patogenov.
ZUNANJA SPOLOVILA: vulva je sestavljena iz malih in velikih sramnih ustnic. Klitoris.
OOGENEZA= RAZVOJ JAJČNIH CELIC: v vsakem foliklu je ne dozorela jajčna celica ali oocita, ker je razvoj je
ustavljen v profazi mejoze1 ter odporne celice, izločajo estrogen in omogočajo prehrano oocita. Hormon
hipofize FSH na vsakih 28 dni sproži razvoj mirujoče oocite v foliklu.
- Folikel se poveča začne izločati estrogen in oocita zaključi z mejozo 1.
- Delitev celice je neenakomerna in skoraj vso citoplazmo veh nastalih celic dobi le ena celica, vstopi
v mejozo 2. Iz druge celice nastaneta 2 polarni telesci, hitro padeta.
- Iz hipofize se poveča izločanje LH, ki sproži ovulacijo.
- Folikel poči, jajčece se sprosti. Resice jajcevoda ujamejo jajčece in ga usmerijo v jajcevod. V stenah
jajcevoda so gladke mišice, ki omogočajo potovanje jajčeca proti maternici-> menstruacija
- Mejoza se konča samo če se razvijajoče se jajčece združi spermijem.
- Rezultat dokončane o geneze je samo ena jajčna celica v kateri je že spermije v jedro.
Jajčna celica je obdana z 2 ovojnicama: notranjo ovojnico, sestavlja omrežje beljakovin. Zunanjo ovojnico
sestavljajo celice folikla ki jih ob sprostitvi iz jajčnika odnese s seboj. Te ovojnice so pomembne za privabljanje in
vezavo semenčec.

JAJČNA CELICA: je najredkejša celica v telesu in je največja celica v ženskem telesu.

Vsebujejo hranilne snovi, ki bo zarodek potreboval na začetku svojega razvoja. Folikel, ki je v
jajčniku ostane po ovulaciji in se razvije v rumeno telesce katero deluje kot zaščitna hormonska
žleza. Izloča hormona estrogen in progesteron. Oba hormona se pripravljata na morebitno
nosečnost in pripravljata maternico. Če do oploditve ne pride, rumeno telesce propade in na
njegovem mestu nastane brazgotina rumenega telesca.

MENSTRUALNI CIKEL: vsak mesec dozori le ena jajčna celica. Stanje jajčne celice poteka ciklično na 28 dni.
Hkrati zorenjem jajčne celice se spremeni tudi maternična sluznica in se pripravljena na ugnezditev zarodka. Če
do tega ne pridem se maternična sluznica odlušči in odstrani-temu pravimo menstruacija. Hkrati pa se začne
nov cikel.
menstruacijo urejajo 3 skupine hormonov: HIPOTALAMUS-> izloča hormon ki delujejo na hipofizo in povzroči
sproščanje LH in FSH hormona.-
- Ta 2 hormona stimulirata jajčnike k razvoju foliklov. Spolni hormoni (estrogen), ki jih izločajo
jajčniki spodbudijo odebelitev maternične sluznice.
- Ob povečani količini estrogena hipofiza za kratek čas izloča velike količine LH. To povzroči
sprostitev zrele oocite 14 dni po začetku zorenja- OVULACIJA
- razpuščeni jajčni folikel se spremeni v rumeno telesce, ki izloča hormon progesteron, vzdržuje
debelino maternične sluznice da je primerna za ugnezdenje morebitnega zarodka a
- če ne pride do oploditve rumeno
telesce po 2 tednih propade, raven
progesterona se močno zmanjša,
maternična sluznica razpade ter se
olušči- menstruacija.
- Začetek menstruacije prvi dan
menstrualnega cikla.

OPLODITEV: zgodi se v jajcevodu.Ko se prvi

spermi višina jajčece, se iz njega sprostijo
encimi, kjer zgradijo zaščitno plast jajčeca in
omogočijo spermiju, da se zlije z njimi. Celična
membrana jajčeca se tako spremeni, da ni več
mogoč vstop drugih spermijev. Pred združitvijo
jeder jajčece zaključi mejozo2. Tam nastane ena
velika in ena mala celica ki propade. Oploditev
je končana ko se združita jedri jajčeca in
spermija. Nastane zigota. Citoplazmo in
organele prispeva jajčece.
DVOJAJČNI DVOJČKI-> ob ovulaciji se sprostita 2 jajčeca in v primeru oploditve obeh rasteta v maternici
dvojajčna dvojčka. Lastnostih se razlikujeta, podobna sta si le po videzu.
ENOJAJČNI DVOJČKI-> nastanejo iz iste zigote, če se zgodaj v razvoju opredeli na 2 enaka skupka celic ter se
začneta ločeno razvijati v 2 osebka. Ta 2 imata isti genom.

SPOL OSEBKA: pri večini vretenčarjev je spol določen že z oploditvijo. Obstajajo pa živali ki spol menjajo glede
na potrebe, primer ribe: jato vodi samica-> pogine-> nadomestijo največji samec ki se spremeni v samico->
začne sproščati jajčeca.
- Vse razvojne spremembe v življenju živali imenujemo ontogenetski razvoj med katerim
embrionalne mu razvoju sledi postembrionalni razvoj.
PREOBRAZBA (metamorfoza):
1. NEPOPOLNA PREOBRAZBA: ličinka se več letvicami preobrazi v odraslo žival, če je spolno zrela in
praviloma krilata se preostanek svojega življenja ne levi več.-kačji pastir
2. POPOLNA PREOBRAZBA: stopnji ličinke, če se večkrat levi, sledi stopnja bube med katero se telo
izrazito spremeni medtem stopnjo bube žuželka spolno dozori, je krilata se ne levi več.- metulj
Razvoj osebka:
Življenjski krog neke živali se začne z eno celico – zigoto. Sledi serija zelo hitrih mitotskih delitev – brazdanje
(zarodek ne raste), nastane mnogocelična struktura – morula. Iz nje nastane votla blastula, ki se povečuje ,
hkrati pa se spodnja površina začne uvihavati v njeno votlo notranjost, tako da nastane dvoplastna tvorba-
gastrula. Na tej stopnji se začnejo celice diferencirati v tkiva, ki se začnejo združevati v organe. Ta proces
imenujemo organogeneza. Po njem je že moč prepoznati vrsto organizma.
EMBRIONALNI RAZVOJ VRETENČARJEV: Zgodnji embrionalni razvoj vretenčarjev je povezan s količino
rumenjaka v jajčni celici ter z njihovo evolucijsko zgodovino. Kljub razlikam v poteku brazdanja in gastrulacije so
si številni procesi med embrionalnim razvojem vretenčarjev podobni. Med organogenezo njihovih zarodkov se
najprej pojavijo hrbtna struna, cevasto živčevje in tridelni možgani.
PROCESI ORGANOGENEZE: Na hrbtni starni se oblikuje hrbtna struna in nad njo cevasto živčevje s tridelnimi
možgani. V sprednjem delu telesa možgani izzovejo nastanek oči i oblikujejo se škržni loki. Vzdolž telesa
nastajajo ponavljajoče se enote.
• V vodi so jajca izpostavljena plenilcem in boleznim, ne grozi pa jim izsušitev.
• Na kopnem morajo biti jajca obdana z izvenembrionalnimi membranami ( plodove ovojnice), ki
preprečujejo izsuševanje. Kljub temu, da so sesalci živorodni ( samo stokovci ležejo jajca), imajo sesalčji
zarodki enake izvenembrionalne membrane kot zarodki plazilcev in ptic.
• Zarodek plazilcev, ptic in sesalcev je med razvojem obdan z membrano – amnion, ki vzdržuje zarodek v
vodnem okolju v amnijski votlini ali plodniku.
• Iz zarodka izrasteta še 2 izvenembrionalni membrani, ki ga ne obdajata. To sta rumenjakova vrečka, v kateri je
zaloga hranil in prasečnik (alantois), kamor zarodek odlaga odpadne produkte presnove.
• Vse naštete membrane skupaj z zarodkom obdaja najbolj zunanja izvenembrionalna membrana, horion. Vse
membrane oblikuje zarodek sam.
• Zaradi prisotnosti amniona živali s takim zarodkom pravimo amnioti, jajca v katerih se razvijejo takšni zarodki
so amniotska jajca
RAZVOJ ČLOVEŠKEGA ZARODKA:
• Do oploditve pride 2 tedna od 1. dneva zadnje menstruacije. Zigota se deli z mitozo →morula. Ta prispe v
maternico, kjer se spremeni v blastocisto.
• Blastocisto sestavljata notranja celična masa in trofoblast. Iz notr. cel. mase nastanejo telo zarodka,
rumenjakova vrečka in amnion. Iz trofoblasta nastane horion.
• 7.dan se zarodek ugnezdi v odebeljeni in hranljivi endometrij maternice. Temu dogodku rečemo zanositev
( embrio je velik 0,2 mm).
EMBRIO: 3. plasti:
• Ektoderm ( zunanja)-> Krovno tkivo: koža, sluznice in Živčno tkivo: živčevje, čutila
• Mezoderm (srednja)-> Žile, mišice, izločala, ogrodje, spolni organi
• Endoderm ( notranja)->Pljuča, jetra, prebavil

POSTELJICA: V sredini 5. tedna nosečnosti se razvije vezivni snop-popkovnica. V njej sta 2 arteriji in ena vena, ki
povezujejo zarodkove žile s posteljico.
• Ta se razvije iz zarodkovega ovoja (horion) in dela endometrija ( zarodkova in materina tkiva !) Ima mrežo
krvnih žil. Zarodkova in materina kri tečeta zelo blizu skupaj, vendar se ne mešata. Izmenjava snovi, ki je prej
potekala z difuzijo, se začne prek žil.
• Zarodek preskrbuje s kisikom in hranili iz materine krvi, odstranjuje odpadne snovi, ki jih izdela zarodek.
• Ima vlogo hormonske žleze. Izloča estrogen in progesteron, ki vzdržuje nosečnost.
• ščiti plod bodisi pred mikroorganizmi in škodljivimi snovmi ter pred imunskim sistemom matere, ki bi plod
lahko zavrnil;
• skozi posteljičino pregrado od 14. tedna naprej prehajajo tudi materina protitelesa, ki zagotavljajo pasivno
odpornost ploda proti nekaterim okužbam, saj začne otrok tvoriti lastna protitelesa šele po rojstvu.
1.TROMESEČJE: Razvijajo se telesni organi
• Zarodek zelo občutljiv za različne vplive iz okolja( sevanje, kemične snovi) .
• Pri 8. tednih so zasnovane vse glavne strukture kot jih ima odrasel človek
• Ob koncu 1. tromesečja je zarodek dolg 5 cm.
2.TROMESEČJE: plod ( fetus) – od 8. tedna dalje Obdaja ga plodnikova votlina, napolnjena s plodovnico.
doseže velikost 30 cm, nosečnost postane vidna. Čuti se premikanje ploda. Rumeno telesce zakrni. Nastopi
žlezna funkcija posteljice.
3.TROMESEČJE: Plod raste, ob koncu doseže dolžino cca 50 cmNin 3 – 4kg.
• Dokončni razvoj obtočil in dihal.
• Velika poraba materinih beljakovin in Ca. (38 tednov)
• Sproži se porod

POROD: Hormon oksitocin sproži močne ritmične skrčitve mišične stene maternice – popadke.
• Najprej pride do razpiranja ustja maternice, sledi rojstvo otroka in iztisnenje posteljice. Samostojno dihanje
( prvi vdih zraka). Samostojno prehranjevanje (aktivacija prebavil). Aktivacija termogeneze ( nastajanje telesne
toplote)
CELIČNO STARANJE: krajšanje koncev kromosomov (telomer). Nastajanje protih radikalov.

MEJOZA
Mejoza (redukcijska delitev – R!) (materinska celica: 2n kromosomov, hčerinska celica: n
kromosomov)
Človeške celice:
- Telesne: 46 kromosomov (diploidne)
- Spolne: 23 kromosomov (haploidne)
Mejoza je delitev, kjer nastanejo spolne celice, ki imajo haploidno število kromosomov (n) in se razlikujejo od
starševskih telesnih celic (2n), tako v številu kromosomov (n) kot v genetskem zapisu. Takim celicam pravimo
gamete ali spolne celice → to velja le za nekatere organizme.
Živali:
Z združitvijo moške in ženske spolne celice (gemete) nastane zarodek ali zigota.
♀+ ♂ → Zigota
Rastline:
Z mejozo nastanejo nespolne celice (spore, trosi). Iz trosov nastane nova generacija (spolna generacija). Ta se
razmnožuje spolno. Produkt razmnoževanja spolne generacije je nova generacija (nespolna generacija). V
nespolni generaciji nastajajo z mejozo spore ali trosi, ki dajo brez združevanja spolno generacijo. Taki izmenjavi
spolne in nespolne generacije pravimo METAGENEZA.
Potek mejoze:
Mejoza je sestavljena iz dveh delitev in sicer iz mejoze I (R!) in mejoze II (mitoza).
Mejoza I: prava redukcijska delitev (R!) – nastaneta dve celici
Mejoza II: mitoza – iz prejšnjih dveh celic nastaneta še dve celici (skupaj 4 celice)

Mejoza I:
Profaza I:
•Kromosomi se zgostijo (kondenzirajo) in postanejo vidni. Pari homolognih kromosomov se razporedijo z
enakimi odseki (istovrstnimi geni) tesno drug ob drugega. Takšno parjenje homolognih kromosomov imenujemo
sinapsa. Sledi eden od najpomembnejših dogodkov v mejozi, to je prekrižanje nesestrskih kromatid (angl.
crossing over) ter izmenjava istovrstnih odsekov kromosomov med nesestrskimi kromatidami homolognih
kromosomov. Tako nastanejo novi, rekombinantni kromosomi. Ti niso enaki kromosomom, ki smo jih dobili od
očeta, niti tistim, ki smo jih dobili od mame. Zaradi prekrižanja kromatid so sestavljeni iz genetskih informacij, ki
smo jih dobili od obeh staršev. Med zadnjim delom profaze l se homologni kromosomi počasi začnejo ločevati.
Najkasneje na mestih, kjer je prišlo do prekrižanja kromatid. Takšna mesta so še v tesnem stiku in jih imenujemo
hijazme. Ob koncu profaze l se začne oblikovati delitveno vreteno, jedrni ovoj pa se počasi razgradi.

Metafaza I:
•Metafaza I se začne s poravnavo homolognih kromosomov v ekvatorialni ravnini, tako da je vsak homologni
kromosom v paru obrnjen proti posameznemu polu.
Anafaza I:
•Za anafazo l je značilna ločitev homolognih kromosomov (ne pozabite pa, da je vsak homologni kromosom še
vedno iz dveh sestrskih kromatid). Porazdelitev homolognih kromosomov na oba pola je naključna, posledično
lahko dobimo številne nove kombinacije kromosomov. Sestrski kromatidi ostaneta združeni v centromeri, ker so
beljakovine, ki ju združujejo v tej fazi, zaščitene pred razgradnjo.
Telofaza I:
•V telofazi l ločeni homologni kromosomi prispejo na pola. Temu sledi delitev citoplazme.

- V obdobju med mejozo l in mejozo II se pri nekaterih vrstah organizmov ponovno tvori jedma
membrana, razgradi se delitveno vreteno, kromosomi pa niso več zelo tesno spakirani (so
dekondenzirani).
- Med mejozo l in II je lahko kratka neznačilna interfaza, med katero se DNA ne podvoji.

Mejoza II:
V obdobju med obema mejozama se izgradi jedrni ovoj, razgradi se delitveno vreteno in kromosomi niso več
tesno zviti.

Profaza II:
Jedrni ovoj se ponovno razgradi, oblikuje se delitveno vreteno in kromosomi se tesno zvijejo.
Metafaza II:
Sledi metafaza II, ki je podobna metafazi mitoze. Ne pozabite, da so kromosomi še vedno podvojeni
(dvokromatidni) - sestavljeni iz dveh sestrskih kromatid. Če je v mejozi I prišlo do prekrižanja nesestrskih
kromatid in izmenjave genetskega materiala med homolognimi kromosomi, sestrski kromatidi nista več povsem
enaki. Podobno kot pri mitozi se kromosomi razporedijo v ekvatorialni ravnini. Na centromere se pritrdijo niti
delitvenega vretena. Sestrski kromatidi posameznega kromosoma sta obrnjeni proti nasprotnima poloma.
Anafaza II:
V anafazi II se razgradijo beljakovine, ki omogočajo povezavo sestrskih kromatid v centromeri. Kromatidi se
ločita in potujeta proti nasprotnima poloma. Vsaka kromatida je sedaj samostojen enokromatidni kromosom.
Telofaza II:
V telofazi II kromosomi prispejo na pole. Okoli kromosomov na polih se izgradi jedmi ovoj, citoplazma se deli.
Kromosomi postanejo manj tesno zviti in jih ne moremo več opaziti s svetlobnim mikroskopom.

Končni rezultat mejoze so štiri haploidne celice

Redukcijska delitev je lahko postopek za nastanek spolnih ali nespolnih celic:

R! poteka v spolnih organih organizmov: nastanejo spolne celice ali gamete
R! poteka v sporangijih gliv in rastlin: nastanejo nespolne celice ali spore
Rekombinantni kromosomi so vir raznolikosti, ki je poleg hiperprodukcije potomcev eden izmed osnovnih gonil
evolucije.
Iz spolnih celic pri večini organizmov ne nastane ničesar, nekateri organizmi pa so v svojem življenjskem ciklu
razvilo možnost razvoja celotnega organizma iz spolne celice (čebele, listne uši,…). Takemu principu pravimo
PARTENOGENEZA.

MITOZA
MITOZA – iz diploidne starševske celice nastanejo nastaneta dve hčerinski celici z diploidnim
številom kromosomov (2n)
I.PROFAZA
•V profazi se kromosomi zgostijo ali kondenzirajo. Nerazločne strukture znotraj jedra se preoblikujejo. Iz njih se
začnejo tvoriti kromosomi, ki so pred delitvijo zelo dolge, tanke in med seboj prepletene niti = kromatin. Med
profazo se kromosomi krajšajo in debelijo
•Zaradi kondenzacije postanejo kromosomi z mikroskopom vidni, če jih ustrezno pobarvamo. Vsak kromosom v
profazi sestavljata dve sestrski kromatidi, zato takemu kromosomu pravimo dvokromatidni kromosom ter se
jedrni ovoj razgradi. Vsaka od sestrskih kromatid vsebuje po eno molekulo DNA. Kromatidi sta med seboj
povezani z beljakovinami. Tesni povezavi kromatid, pravimo centromera. V tem času jedrce v jedru ni več vidno.
•V tej fazi se v citoplazmi prične oblikovati delitveno vreteno. Delitveno vreteno sta dva snopa mikrotubulov, ki
izvirata iz centrosoma. Mikrotubuli nastajajo iz podenot beljakovine tubulina, ki so skoncentrirane na področju
centrosoma, zato centrosom imenujemo tudi organizacijski center mikrotubulov. V središču centrosoma sta v
živalski celici centriola iz devetih mikrotubularnih trojčkov, rastlinske celice so brez njih. S podaljševanjem
mikrotubulov se centrosoma odmikata od jedra proti poloma celice.
II.PROMETAFAZA
•V prometafazi jedrni ovoj razpade, mikrotubuli se podaljšajo tudi v jedrno področje in pridejo v stik s
kromosomi, ki so vedno bolj kondenzirani in s tem krajši. Mikrotubuli se povežejo s kromosomi na mestu
beljakovinskega kompleksa, ki obdaja centromero. Kromosomi se nato pričnejo s pomočjo mikrotubulov
premikati.

III.METAFAZA
•V metafazi se kromosomi razporedijo na sredini celice med centrosomoma, v navidezni ravnini, ki jo
imenujemo ekvatorialna ravnina. Delitveno vreteno se v celoti izoblikuje. V tej fazi kromosome najlažje
preštejemo, saj so najkrajši, najdebelejši in poravnani.
IV.ANAFAZA
•Anafaza se začne, ko encimi prekinejo beljakovinske povezave med sestrskima kromatidama. Takrat se
dvokromatidi ločita in enokromatidni kromosomi s pomočjo mikrotubulov potujejo proti poloma celice. To je
najkrajša, a zelo pomembna faza mitoze.
V.TELOFAZA
•Telofaza se začne, ko so kromosomi na nasprotnih celičnih polih, dogajanje v tej fazi je ravno nasprotno
dogajanju v profazi: niti delitvenega vretena počasi izginejo, okrog vsake skupine kromosomov se začne
oblikovati jedrni ovoj, kromosomi se dekondenzirajo. Pojavi se tudi jedrce in citoplazma se porazdeli.
CITOKINEZA
Že ob koncu anafaze se v ekvatorialni ravnini živalske celice oblikuje delitvena brazda, ki se poglablja in
postopno zažema celico, dokler se celici ne ločita. Rastlinska celica delitvene brazde nima. Celico predeli celična
plošča, ki nastaja na ekvatorialni ravnini z zlivanjem veziklov Golgijevega aparata, od sredine celice proti robu.
Membrana veziklov GA tvori del celične membrane hčerinskih celic, vsebina veziklov pa oblikuje celično steno.
Delitev celice se zaključi s citokinezo, ki je predelitev citoplazme na dve novonastali celici.