2.

BOTANIČNA VAJA

Nina Kočevar Glavač, mag. farm.

SISTEM ŽIVIH BITIJ
• SISTEMATIKA
• RAZMNOŽEVANJE
• GLIVE
• LIŠAJI
• RASTLINE
 OSNOVNI KRITERIJI SISTEMATIKE

1. MORFOLOŠKI
MAKROSKOPSKI ZNAKI: oblika, barva, število → listov, micelijev
MIKROSKOPSKI ZNAKI: oblika, barva, dimenzije → spor, pelodnih zrn

2. KEMOTAKSONOMSKI
RAZLIKE V KEMIJSKI SESTAVI; morfološko podobni organizmi

3. FIZIOLOŠKI

4. MOLEKULSKO-GENETSKI
ANALIZA GENOMA, SPECIFIČNIH GENOV
 TAKSONOMIJA

Regnum Kraljestvo
• TAKSONOMSKE Subregnum Podkraljestvo
Phylum Deblo
ENOTE Subphylum Poddeblo
Classis Razred
Subclassis Podrazred
Ordo Red
Familia Družina
Genus Rod
Species Vrsta
Subspecies Podvrsta

• DVOJNO POIMENOVANJE (BINARNA NOMENKLATURA)

rodovno ime + vrstno ime
Homo sapiens (misleči človek)
Calendula officinalis (vrtni ognjič)
 RAZMNOŽEVANJE

• NESPOLNO
Potomec dobi ves dedni material od enega starševskega osebka, zato
imata enake dedne značilnosti.

• Cepitev (prokarionti)
• Mitotska delitev (alge, praživali)
• Brstenje (kvasovke)
• Vegetativno (delitev steljke, gomolji, potaknjenci)
• Spore
 RAZMNOŽEVANJE

• SPOLNO
Združitev dveh spolnih celic (n), ki prinašata dedni material obeh
starševskih osebkov → zigota (2n) → mejoza (2n → n)

IZOGAMIJA ANIZOGAMIJA

OOGAMIJA
 RAZMNOŽEVANJE

METAGENEZA
• Izmenjava spolne (gametofitne) in nespolne (sporofitne) generacije
• Številne glive in večina rastlin
 GLIVE

• Celična stena iz hitina

• Heterotrofi
• Paraziti, saprofiti ali simbionti
• Nitasto telo (micelij) → preplet hif

Kraljestvo gliv delimo na štiri debla po načinu produkcije spolnih spor:

1. Chytridomycota – gibljive spolne in nespolne spore
2. Zygomycota – debelostenske počivajoče spolne spore – ZIGOSPORE
3. Ascomycota – endogene spolne spore – ASKOSPORE
4. Basidiomycota – eksogene spolne spore - BAZIDIOSPORE

* Deuteromycetes ali Fungi imperfecti – spolne strukture niso poznane

ZAPRTOTROSNICE
• Predvsem saprofiti
lahko paraziti rastlin
ali simbionti z algami
oz. cianobakterijami
• Septirane hife
• Spolno
razmnoževanje:
1. v plodišču pride do
združitve moškega in
ženskega gametangija
2. plazmogamija
3. kariogamija (v asku)
4. mejoza
5. mitoza (8 askospor)

• spolni stadij: TELOMORF

• nespolni stadij: ANAMORF
*Devteromicete so anamorfi
askomicet
 Deuteromycetes ali Fungi imperfecti

Nespolno razmnoževanje
KONIDIOGENEZA
Sekundarni
metaboliti

Penicillium

Aspergillus

Fusarium makrokonidiji
 ODPRTOTROSNICE
• Saprofiti, paraziti ali
simbionti (MIKORIZA)
rastlin
• MICELIJ: septiran,
dikariontski

• Spolno razmnoževanje:
BAZIDIJ – celice ali
organi, na katerih
nastajajo
BAZIDIOSPORE
Phragmobasidiomycetes: bazidij je septiran, ne tvorijo plodišč -rje, sneti.
Holobasidiomycetes: bazidij ni septiran, plodišče oblikovano v obliki beta in klobuka.
Trosovnica je del klobuka, kjer se razvijejo bazidiji.
 GOSPODARSKI POMEN GLIV

• MIKORIZA
• ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Pivska kvasovka (Saccharomyces cerevisiae)
Penicillium sp. (P. roquefortii, P. camembertii)
• FARMACIJA
Penicillium sp., Aspergilus sp., Fusarium sp.
• GOBE
 PREČNI PREREZ RŽENEGA ROŽIČKA

• Vrsta: Claviceps purpurea L.

• Družina: Clavicipitaceae (rožičevke)
• Droga: Secale cornutum (rženi rožički)

• Učinkovine: ergot alkaloidi

• Delovanje:
• Indikacije: migrena, parkinsonova bolezen,
povišan krvni tlak, krvavitve (iz maternice),
inhibicija izločanja prolaktina
 RŽENI ROŽIČKI

Ergotizem (ogenj sv. Antonija) je

bolezen, ki je nastala zaradi prehrane z
moko iz rži (saj so rž zmleli skupaj z
rožički). Prvi znaki so bili glavobol,
omotičnost,slabost, nato pa se je
bolezen lahko razvila v gangreni
ergotizem, ki je imel za posledico
odpadanje organov (to so imenovali
»ignis sacer« ali »ogenj svetega
Antonija«), lahko pa se je razvilo do
nevrotoksičnega ergotizma – močnih
krčev, zaradi katerih so ljudje znoreli.
Prva epidemija je bila v Franciji leta
945 (umrlo je nekaj desettisoč ljudi),
vzrok te bolezni pa so ugotovili šele leta
1676. Danes se gliva uporablja samo v
zdravilstvu, saj zaustavlja krvavitve iz
maternice in pospešuje porode.
PREČNI PREREZ RŽENEGA ROŽIČKA
 LIŠAJI

• SIMBIOZA: gliva + alga / gliva + modrozelena cepljivka

heterotrof (sprejem vode in mineralov iz okolja) + avtotrof
(fotosinteza – organske snovi)
• Razmnoževanje: odlomljen košček steljke se razvije v nov lišaj
• Spolno se v lišaju razmnožuje le gliva, ki tvori plodišča, značilna za
skupino, ki ji pripada. Trose, ki nastanejo, raznaša veter, da pa bi se
razvil lišaj, potrebuje gliva svojega avtotrofnega partnerja.
• ZGRADBA: preplet glivnih hif (na površini-zaščita, pritrditev na
podlago) + v rahlejši sredici so avtotrofne celice

alga

hife
 LIŠAJI

SISTEMATIKA LIŠAJEV
Sistematika lišajev temelji na sistematiki glivnega partnerja – poznamo
Ascolichenes in Basidiolichenes. Glede na morfološki tip pa lišaji spadajo
med skorjaste, listaste in grmičaste.
 PREČNI PREREZ ISLANDSKEGA LIŠAJA

• Vrsta: Cetraria islandica L.

• Družina: Parmeliaceae (parmelijevke)
• Droga: Lichen islandicus (islandski lišaj)

• Učinkovine: sluzi (polisaharida lihenin in

izolihenin), grenke lišajske kisline, usninska
kislina
• Delovanje: demulcient, protibakterijsko,
imunostimulantno, spodbuja apetit
• Indikacije: obolenja zgornjih dihalnih poti,
izboljšanje prebave
PREČNI PREREZ ISLANDSKEGA LIŠAJA
 RASTLINE

• STELJČNICE: nediferencirano preprosto telo – steljka

• BRSTNICE: steblo, listi, korenine
• MAHOVI: vmesna zgradba - eni bolj (stebelca, lističi,
rizoidi), drugi manj diferencirani
 TKIVA

1. TVORNA TKIVA ali MERISTEMI - deleče se celice s

tankimi stenami
• Končna ali apikalna tvorna tkiva (rast v dolžino)
• Središčna tvorna tkiva (debelitev)
– kambij (tvori navznoter ksilem, navzven pa floem)
– felogen (tvori terciarno skorjo ali felem)
 TKIVA

KONČNO ALI APIKALNO TVORNO TKIVO

Koreninski vršiček koruze (Zea mays)

 TKIVA

SREDIŠČNO TVORNO TKIVO

Celice, ki se ne diferencirajo, ampak obdržijo sposobnost delitve. Take
celice tvorijo navznoter ksilem in navzven floem. Te celice imenujemo
žilni kambij.

Žilni ka m b ij
Ksile m
 TKIVA

2. TRAJNA TKIVA
• OSNOVNA = PARENHIMI
– asimilacijski, skladiščni, zračni (aerenhim)
• PREVODNA
– ksilem (traheje in traheide)
– floem (sitke)
• OPORNA
– sklerenhim (sklereide in sklerenhimska vlakna)
– kolenhim
• KOŽNA
– epiderma, felem
• ŽLEZNA
 TRAJNA TKIVA

OSNOVNA TKIVA ali PARENHIMI

• Asimilacijska
• Skladiščna
• Zračna

Skladiščni parenhim
Prečni prerez lista
 TRAJNA TKIVA

PREVODNA TKIVA
• Ksilem (traheje in traheide)
• Floem (sitke)

prečni prerez vzdolžni prerez

ksilem

koruza (Zea mays) floem

 PREVODNA TKIVA

OSNOVNE VRSTE ŽIL

• Kolateralna (A)
• Bikolateralna (B)
• Koncentična (samo pri enokaličnicah)
Leptocentrična (C)
Hadrocentrična (D)
• Radialna (značilna za korenine)
Oligoarhna (E), pri dvokaličnicah
Poliarhna (F), pri enokaličnicah

k s ile m
f lo e m

A B C D E F
 TRAJNA TKIVA

OPORNA TKIVA
• Sklerenhim (enakomerno odebeljene celične stene)
– Sklereide
– Sklerenhimska ali mehanska vlakna

• Kolenhim (neenakomerno odebeljene celične stene)

 TRAJNA TKIVA

KOŽNA TKIVA
• EPIDERMA
• FELEM

ŽLEZNA TKIVA
 ALGE
Regnum Plantae
Phylum Euglenophyta
Phylum Chlorophyta (zelene)
Phylum Rodophyta (rdeče)
Phylum Heterokontophyta
(rumenkaste)
Subphylum Bacillariophyceae (kremenaste alge)
Subphylum Phaeophyceae (rjave alge)

• pri algah se izmenjujeta tako spolna kot nespolna generacija, vendar pa

lahko ena prevladuje
• nediferencirano telo (steljka)
• pri nekaterih razčlenjenost: filoidi, kavloidi, rizoidi

Iz rdečih alg pridobivamo agar, ki je sestavina celičnih sten alg rodu Gelidium, ter
karagen (polimer galaktoze in njenih derivatov), ki je ekstrahirana sluz alge Chondrus
chispus. Iz rjavih alg (Lamanaria, Macrocystis), pa pridobivamo alginate.
 MAHOVI

Glede na zgradbo, ne pa tudi filogenetsko, mahove uvrščamo med

steljčnice in brstnice. Nekateri so podobni algam, drugi brstnicam,
vendar pa so od njih veliko bolj preprosti. Mahovi imajo razvito
steblo in liste, nimajo pa pravih korenin - imajo koreninam podobne
tvorbe rizoide.

STELJKASTI dva morfološka tipa LISTNATI

• Kadar se generaciji po zgradbi,
obliki in načinu življenja
razlikujeta, govorimo o
heteromorfni
metagenezi.
• Sporofit je heterotrofen in
zajeda gametofit.
• Gametofit je večji in
prevladuje, zanj je značilno, da
je avtotrofen, saj v njem poteka
fotosinteza.
 BRSTNICE (Cormobionta)

PRAPROTNICE (Pteridophyta)

Praprotnice so prave brstnice (imajo liste, stebla in korenine).

• Tudi pri praprotnicah poteka izmenjava generacij, le da je tu prevladujoča
generacija sporofit.
• Iz haploidne spore se razvije haploidni gametofit (predkal, protalij), ki je
običajno velik le nekaj milimetrov, na njem se razvijejo anteridiji in arhegoniji.
• Po združitvi moške in ženske gamete iz zigote zraste diploidni sporofit. Ta je
velik, ima korenine, stebla in liste, je zelen in opravlja fotosintezo.
• Na sporofitu se razvijejo sporangiji, v njih pa z redukcijsko delitvijo spore, ki
padejo na tla in krog se sklene.
PRAPROTNICE
• IZOSPORNE
• HETEROSPORNE (mikrospore in megaspore)

Iz mikrospore se razvije moški gametofit, na katerem so samo

anteridiji  mikrosporofil.
Iz megaspore pa ženski gametofit, ki ima samo arhegonije 
megasporofil.

List brez sporangijev, ki izvaja le fotosintezo, imenujemo trofofil.

Iz megasporofila pri praprotnicah se je pri semenkah razvil plodni list,

iz mikrosporofila pa prašniki.
 PREČNI PREREZ STEBLA NJIVSKE PRESLICE

• Vrsta: Equisetum arvense L.

• Družina: Equisetaceae (presličevke)
• Droga: Equiseti herba (zel njivske preslice)

• Učinkovine: saponini, flavonoidi

• Delovanje: diuretik, pospešuje celjenje ran
• Indikacije: vnetja ledvic, edemi, rane
O
NH

• Zaradi velike podobnosti jo lahko zamenjamo z N NH

močvirsko preslico (Equisetum palustre), ki je HO
strupena, ker vsebuje spermidinski alkaloid
PALUSTRIN.
palustrin
PREČNI PREREZ STEBLA NJIVSKE PRESLICE