MORFOLOGIJA, SISTEMATIKA IN RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

1. TEORETIČNE OSNOVE
SISTEMATIKA RASTLIN
RASTLINE
= kopenski večcelični evkarionti, ki opravljajo
fotosintezo (= MAHOVI, PRAPROTNICE,
SEMENKE – golosemenke in kritosemenke).
Evolucijski razvoj rastlin je povezan s prehodom
na kopno in neodvisnostjo od vode pri
razmnoževanju. Rastline so se razvile iz
večceličnih zelenih alg (le-te pa postopno iz
kolonij enoceličnih alg).
Desna skica prikazuje evolucijski razvoj rastlin z
glavnimi evolucijskimi prilagoditvami.

PONOVI ZGRADBO RASTLINSKE CELICE!

Evolucijske prilagoditve rastlin:

- Mahovi: kutikula (zaščita pred izsušitvijo) in listne reže (izmenjava dihalnih plinov)
- Praprotnice: pravi rastlinski organi (korenine, steblo, list) in prevodna in oporna tkiva
- Semenke: seme
- Kritosemenke: cvet in plod

Mahovi:
Mahovi so fotosintetsko aktivni, imajo celulozno celično steno, vodo sprejemajo preko celotne telesne
površine! Imajo zgradbo steljke (navidezne organe: filoid – navidezni list, kavloid – navidezno steblo
brez opornih snovi, rizoid – navidezna korenina, služi le za pritrditev v tla in ne črpanju vode!). Še vedno
so odvisni od vode, ker je le-ta pomembna za oploditev. Ker nimajo korenin in prevodnih tkiv, se po
njih snovi pretakajo z difuzijo, zato so majhni.
Pomen: Zadržujejo vodo, ustvarjajo mikroklimo (vlažno) in tako dajejo življenjski prostor drugim
organizmom. So pionirski organizmi, prav tako pa na strmih pobočjih zadržujejo erozijo. So
fotosintetsko aktivni in sodelujejo pri kroženju snovi v naravi.
Sistematika: delimo jih na steljkaste mahove (jetrenjaki) in listnate mahove (šotni mah, gozdni mah).

Praprotnice:
Imajo vse značilnosti rastlin. Imajo že prave rastlinske organe – so torej BRSTNICE (korenina, steblo,
list). Evolucijsko so poleg tega pridobile še oporna in prevodna tkiva (večje rastline!). Za razmnoževanje
še nujno potrebujejo vodo. Protovci (psilofiti) so bile prve kopenske rastline.
Sistematika: Poznamo 3 skupine: lisičjakovci, presličevci in prave praproti.

1
 Semenke:
Golosemenke/Kritosemenke: ime izhaja iz lege semenske zasnove!
Golosemenke: semenske zasnove ležijo prosto na plodnih luskah.
Kritosemenke: semenske zasnove ležijo skrite v plodnici pestiča.
Evolucijsko so semenke neodvisne od vode pri razmnoževanju, potrebujejo jo za fotosintezo in vnos
anorganskih snovi. Evolucijsko so pridobile seme (golosemenke) in cvet in plod (kritosemenke).
Kritosemenke delimo na enokaličnice in dvokaličnice (razlike si oglej na listu s slikami):

MORFOLOGIJA RASTLIN
TELO RASTLIN JE HIERARHIČNO ORGANIZIRANO
Specializirane celice (ponovi zgradbo rastlinske celice) se povezujejo v tkiva. Različna tkiva tvorijo razne
rastlinske organe, ti pa oblikujejo organizem.
Osnovni rastlinski organi so: list, korenina, steblo. Značilni so za praprotnice in semenke. Za vse
semenke je značilen še en organ – seme. Cvet in plod sta značilna le za kritosemenke.

RASTLINSKA TKIVA
Med rastlinskimi tkivi razlikujemo tvorna tkiva ali meristeme ter trajna tkiva.
Tvorna tkiva ali meristemi ali rastna tkiva
Gradijo jih nediferencirane celice (majhne, s tankimi stenami), ki se živahno delijo z mitozo. Omogočajo
rast. Tvorna tkiva gradijo rastni vršiček stebla in rastni vršiček korenine (rast v dolžino) ter prevodni
kambij (rast v širino, debelitev stebla) in plutni kambij (tvorba sekundarnega krovnega tkiva – plute).
Celice v rastnih vršičkih po delitvi zrastejo in se nato diferencirajo v različna rastlinska trajna tkiva.
Tvorna tkiva imajo neomejeno rast (razlika od živali!)(rast rastlin omejuje dostop vode), zato so rastline
lahko zelo velike, spreminjajo obliko telesa in se lahko obnavljajo po obžiranju rastlinojedih živali.

rastni
vršiček
zalistni brst
stebla

Meristemi (rdeče označbe) omogočajo

primarno rast rastlinskega telesa. rastni vršički
korenine

2
Trajna tkiva gradijo diferencirane in specializirane celice. Celice trajnih tkiv se ne delijo. Z razvojem
trajnih tkiv so rastline rešile probleme, ki so značilni za življenje na kopnem.
TRAJNO TKIVO Naloge oz. problem, ki ga rešuje
Krovna tkiva (povrhnjica, kutikula, pluta) Zaščita pred izgubo vode, izmenjava snovi,
zaščita pred patogenimi organizmi
Prevodna tkiva (ksilem, floem) Prevajanje vode, anorganskih in organskih snovi
po rastlini
Osnovna tkiva (asimilacijsko, Fotosinteza, opora, skladiščenje snovi
oporno(mehansko) in založno tkivo)

Prevodna tkiva (ksilem in floem)

Difuzija je učinkovita oblika transporta le na majhnih razdaljah, omogoča jo razlika v koncentraciji. Pri
večceličnih organizmih so se zato razvila prevodna tkiva, ki omogočajo transport snovi na dolge
razdalje, gonilna sila za transporta snovi po rastlini pa je razlika v tlaku. Prevodna tkiva gradijo
rastlinske žile.

1. Ksilem gradijo mrtve celice z močno

ojačanimi celičnimi stenami (za oporo),
podaljšane v vzdolžni smeri. To so traheide
pri golosemenkah oziroma traheide in
traheje ali vodovodne cevi (prečne stene
med celicami so se razkrojile) pri
kritosemenkah. Ksilem omogoča prevajanje
vode in anorganskih snovi v smeri tla-
rastlina-ozračje, rastlini daje tudi oporo.

2. Floem je zgrajen iz živih celic, ki jih

imenujemo sitaste celice (sitke) in so prav tako
podaljšane v vzdolžni smeri. Niz sitastih celic
gradi sitaste cevi. Ob sitkah (prevodnost celic
je dosežena s tem, da nimajo vseh organelov –
ni vakuole, ni jedra,..) so celice spremljevalke z
vsemi organeli. Floem omogoča prevajanje
organskih snovi (asimilatov) iz listov v druge
dele rastline.

3
Vstop vode v korenini je pasiven proces, za vstop mineralnih snovi je potrebna energija ATP. Voda z
minerali se nato transportira po žilah. Pogoj za transport vode je tlačna razlika med koreninami in
nadzemnim delom. Ko poteka transpiracija, se tlačna razlika ustvarja v listih, v katerih se zaradi
izhlapevanja vode ustvarja vlek (sesalna sila). Kadar je transpiracija majhna (npr. ko je velika relativna
vlažnost v zraku), gonilno silo transporta po ksilemu ustvarja nadtlak v korenini. Ta pojav se zgodi zaradi
sprejema ionov mineralnih snovi v osrednji del korenine. Ionom zaradi osmoze sledi voda in poveča se
hidrostatski pritisk v korenini.
Za ohranjanje življenjskih procesov potrebujejo rastline poleg svetlobe, vode in CO2 tudi anorganske
snovi (N, P, S, K, Ca, Mg, Fe, Mn, Zn, Cl, Na, …), ki so v tleh. Številni izmed teh elementov se vgrajujejo
v organske molekule in so njihov pomemben del (N se vgrajuje v aminokisline, sestavni del nekaterih
aminokislin je tudi S, Mg je sestavni del molekule klorofila, P kot del fosfatne skupine, …). K (kalij) pa je
pomemben topljenec, ki vpliva na osmotske pojave. Z uravnavanjem koncentracije kalija v celici, celica
uravnava svojo vodno bilanco. Ob pomanjkanju mineralnih hranil se pojavijo motnje v rasti in razvoju
rastlin.
Transport po floemu poteka zaradi tlačne razlike med virom (nastanek sladkorjev) in ponorom (poraba
sladkorjev). Osnova za tlačne razlike so osmotska dogajanja. Kopičenje saharoze (transportna oblika
sladkorjev) na viru povzroči vstop vode v floem, zato se tlak v tem delu floema poviša. Na mestu porabe
(ponor) se koncentracija saharoze v floemu zmanjšuje, voda zapušča floem, tlak se zniža.

RASTLINSKI ORGANI (vegetativni)

1. LIST
Naloge listov:
a. Fotosinteza, ki poteka v asimilacijskem tkivu (palisadno in gobasto) listne sredice.
b. Transpiracija – nadzorovano izhlapevanje vode iz rastline skozi listne reže. Transpiracija omogoča
dvigovanje vode in anorganskih snovi iz korenin proti listom (deluje kot sesalna sila). Omogoča tudi
ohlajanje rastline.
Transpiracija je povečana, če je v okolju vroče, sončno, vetrovno…

4
Zgradba listov:
 zgornja in spodnja povrhnjica (krovno tkivo, celice brez kloroplastov, med temi celicami so
listne reže s celicami zapiralkami, ki imajo kloroplaste), celice povrhnjice izločijo navzven
kutikulo (snovi vosek in kutin), ki zavira izgubljanje vode ter varuje pred okužbami
 listna sredica (palisadno (stebričasto) + gobasto tkivo)
 žile (prevodna tkiva)

celici
zapiralki
LISTNA
SREDICA s
kloroplasti

Listna reža v povrhnjici lista. Listna reža

omogoča nadzorovano oddajanje vode in
izmenjavo kisika in CO2.

Listne reže so zaprte, kadar rastlini primanjkuje vode (ob suši), ob hudi vročini in ponoči, ko fotosinteza
ne poteka. Odpro se podnevi ob primerni količini vode in primerni temperaturi. Odpro se tako, da v
celici zapiralki vdre voda, turgor celic se poveča in celici se razmakneta. Pri zapiranju rež, voda zapusti
celici zapiralki, turgor se zmanjša, celici se približata druga drugi in zapreta režo.

2. STEBLO
Naloge stebla:
a. Nosi liste, cvetove in plodove (oporna funkcija).
b. Omogoča transport snovi na dolge razdalje, iz korenin v liste ter iz listov v druge dele rastline.
Zgradba stebla:

 povrhnjica s kutikulo
 žile s floemom, ksilemom in žilnim kambijem, tkivo med žilami so strženovi trakovi
(povezujejo primerno skorjo z osrednjim strženom)
 primarna skorja (predel med žilami in povrhnjico): tu so oporna (mehanska) in asimilacijsko
tkivo
 stržen je osrednji del stebla (skladiščenje različnih snovi, lahko pa postane votel)

3. KORENINA
Naloge korenine:
a. sprejem vode in mineralnih snovi iz tal, tudi s pomočjo gliv (mikoriza)
b. pritrja rastlino na podlago
c. shranjevanje rezervnih snovi npr. rezervnega škroba (koren: repa, pesa, korenje)

5
Zgradba korenine:
Vzdolž korenine razlikujemo: rastni, srkalni in prevajalni del.

Prevajalni del z razvito

koreninsko žilo povezuje
korenino in steblo

Srkalni del: nekatere celice koreninske povrhnjice so preoblikovane v

koreninske laske, ki povečajo površino za sprejem vode in mineralov iz tal.

Rastni del korenine predstavlja koreninski vršiček, ki ga gradi tvorno tkivo. Tvorno
tkivo (celice se neprestano delijo) omogoča rast korenine v dolžino. Koreninska
čepica ščiti koreninski vršiček pri prodiranju korenine v tla.

Na prečnem prerezu razlikujemo:

 koreninska povrhnjica
 primarna skorja
 endodermis
 žila (prevodna tkiva)

ENOKALIČNICE, DVOKALIČNICE – razlike

6
SEKUNDARNA RAST
Zrasti više (več svetlobe), biti večji je lahko evolucijska prednost. Sekundarna rast (sekundarna
debelitev) je proces, ki omogoča povečanje obsega rasti, pri sekundarni rasti nastanejo oleseneli deli
rastlin (v sekundarne celične stene celic se naloži lignin). Olesenijo vse golosemenke in nekatere
dvokaličnice med kritosemenkami. S sekundarno rastjo nastajajo prevajalna in mehanska tkiva. Prvo
leto razvoja rastline so vsa stebla zelnata. V drugem letu se pri rastlinah, ki olesenijo razvije prevodni
kambij (nastane, ko se povežeta žilni in medžilni kambij). Prevodni kambij tvori navznoter les ali
sekundarni ksilem, navzven pa ličje ali sekundarni floem. (Les kritosemenk gradijo traheje, traheide
in lesna vlakna. Ličje gradijo sitaste cevi in likova vlakna.)
Elementi prevodnih tkiv tako nastanejo vsako leto znova. Novo nastali prevodni elementi imajo
prevodno funkcijo, starejše plasti lesa pa izgubijo prevodno funkcijo, nudijo mehansko oporo rastlini
in imajo založno funkcijo.
Plast lesa, ki se naloži v enem letu imenujemo branika. Mejo med dvema branikama imenujemo
letnica, razločimo pa jo lahko, ker se celice branike, ki nastanejo konec sezone, razlikujejo od celic,
nastalih zgodaj v sezoni prihodnje leto.
Tkiva na zunanji strani prevodnega kambija poznamo pod skupnim imenom skorja. Del skorje so žive
celice (sekundarni floem), mrtvi del skorje imenujemo lubje. Lubje gradi pluta (sekundarno krovno
tkivo), ki jo tvori plutni kambij.

7
RAZMNOŽEVANJE RASTLIN
Nespolno: - vegetativno (razmnoževanje z nespolnimi ali vegetativnimi organi – vse razen cvet)
- s sporami (trosi): celice nespolnega razmnoževanja
Spolno: - z združevanjem gamet (spolnih celic)

Pri rastlinah se menjavata spolna (gametofit, haploidna) in nespolna (sporofit, diploidna) generacija,
kar imenujemo METAGENEZA.

8
Zgradba cvetov pri kritosemenkah

Nekaj pojmov v zvezi z zgradbo cvetov:

- Enojno cvetno odevalo ali perigon: ni razlike med venčnimi in čašnimi listi.
- Dvospolen cvet: v cvetu so tako ženske kot moške spolne strukture (prašniki in pestič)
- Enospolen cvet: v cvetu je bodisi samo prašnik ali pa samo pestič
- Enodomna rastlina: (ima en dom): na isti rastlini so tako moški, kot ženski cvetovi
(lahko dvospolni ali enospolni).
- Dvodomna rastlina: (ima dva domova): na eni rastlini so ženski cvetovi, na drugi rastlini
so moški cvetovi (na ženski rastlini se razvijejo semena ali plodovi).

Oprašitev je prenos peloda s prašnika na brazdo pestiča:

- veter (vetrocvetke): majhni, neopazni, nebarviti, nedišeči cvetovi. Majhen, lahek pelod (alergije!),
veliko peloda. Brazda pestiča je velika (velika površina), prašniki imajo dolge prašnične niti, da jih veter
lahko otrese.
- žuželke (žužkocvetke): Veliki, dišeči, barviti, opazni cvetovi. Imajo polno medičine. Pelod je večji,
lepljiv, količinsko ga je manj. Cvet je specifično oblikovan glede na opraševalca (koevolucija).

Oploditev je združitev moške in ženske spolne celice. Iz oplojene semenske zasnove se razvije
seme.

9
RAZNAŠANJE SEMENA: seme lahko raznaša veter, živali ali voda. Osemenje služi raznašanju semen,
lahko je hranljivo in sočno, kot hrana živalim ali lepjivo, da se jih oprime. tako raznesejo seme. Lahko
pa je lahko, krilato, da ga raznese veter.
Plod se razvije le pri kritosemenkah iz plodnice pestiča, znotraj njega se nahaja seme.

Seme, plod

Zgradba semena enokaličnice in dvokaličnice

10
Vegetativno razmnoževanje rastlin:
- s potaknjenci
- poleglo steblo, živica, pritlika - koreninski gomolj (dalija)
(jagodnjak) - čebulica (čebula, tulipan,…)
- odebeljeno steblo, stebelni gomolj - s cepiči (sadno drevje)
(krompir)

PRILAGODITVE RASTLIN NA RAZLIČNE RAZMERE V OKOLJU (STATEGIJE PREŽIVETJA PRI RASTLINAH)

Rastline so prilagojene na abiotske in biotske dejavnike okolja. Prilagoditve rastlin lahko opazimo na
ravni zgradbe, na funkcijskem nivoju in tudi v razvoju. Rastline se na spremembe v okolju odzivajo na
celični ravni in s hormonsko regulacijo (jo bomo spoznali kasneje).

Prilagoditve na sušno okolje: asimilacijska površina (nadzemni deli) je zmanjšana (npr trni pri kaktusih).
Liste prekriva debela kutikula in večplastna povrhnjica. Imajo ugreznjene listne reže, prekrite z laski.
Fotosinteza: C4 in CAM rastline. Skrajšan razvoj rastlin (le ko je prisotna voda).
Podobne prilagoditve so na slana območja (halofiti) – poleg zgoraj naštetega še velik osmotski tlak v
celicah, zato da lahko iz okolja še vedno povlečejo vodo.

Prilagoditve na vodno okolje: listne reže na zgornji strani lista (plavajoče rastline), ali brez rež (sprejema
čez vso telesno površino vodo z anorganskimi snovmi). Brez opornih tkiv (oporo jim daje voda). Imajo
debelo povoščeno kutikulo.

Prilagoditve na nizke temperature: rastline tvorijo snovi, ki onemogočajo, da rastlina zmrzne. Imajo več
vezane vode v celicah. Podobne prilagoditve kot na sušo, saj je led nedostopna voda. Npr. iglice
(zmanjšana površina), kratka vegetacijska sezona, kratko razmnoževalno obdobje,...

Prilagoditve na svetlobne razmere: rastline podrasti: vegetativna in razmnoževalna sezona

spomladi, ko drevje še ne ozeleni in je dovolj svetlobe. Več pomožnih fotosintetskih
pigmentov, ki povečajo absorbcijski spekter svetlobe.

11
NEKAJ POJMOV IZ RASTLINSKEGA SVETA
- fototropizem: obračanje rastline proti svetlobi

- geotropizem: rast rastline vedno proti svetlobi (stebelni poganjki), rast korenin
vedno proti tlem (gravitacija).

- dvoletnice/ enoletnice: Enoletnice potrebujejo 1 leto, da se iz semen razvije

nova rastlina, ki naredi zopet semena (torej čas od semena do semena).
Dvoletnice potrebujejo 2 leti (torej cvetijo in semenijo samo na 2 leti –
peteršilj…ti gre samo na dve leti v cvet)

- dolgodnevnice/kratkodnevnice: ta izraz se nanaša na čas cvetenja:

kratkodnevnice cvetijo, ko je kratek dan – torej jeseni. Dolgodnevnice cvetijo
spomladi.

12