DIHALA

Dihanje je izmenjava dihalnih plinov:

kisik in ogljikov dioksid

Ločimo ZUNANJE in NOTRANJE dihanje.

Pomen dihanja: preskrba s kisikom,

da lahko z njim razgradimo glukozo
v procesu celičnega dihanja in
s tem pridobimo energijo!
Zunanje dihanje
Izmenjava dihalnih plinov med okolico in organizmom
- je izmenjava dihalnih plinov preko telesne površine ali preko
specializiranih površin: PLJUČA, ŠKRGE, TRAHEJE.

Med seboj sta

Celično ali notranje dihanje povezana s
- je aerobna razgradnja organskih snovi KRVOŽILJEM
ustno – nosna
votlina

DIHALNA POT in DIHALNE

POVRŠINE PRI ČLOVEKU
 NOSNA VOTLINA
ZGRADBA NOSNE VOTLINE:
- Migetalčni epitel
- Dihalna sluznica
- Vohalna sluznica – čutilo za voh
- Obnosne votline ali sinusi

NALOGA:
- Začetek dihalne poti
- Zrak se ovlaži, segreje in očisti prašni h
delcev, mikrobov in drugih tujkov
- Nosne in obnosne votline sodelujejo tudi
pri oblikovanju glasu
 ŽRELO –

križišče dihalnih in prebavni poti

naprej v sapnik naprej v požiralnik

 GRLO

Naloga: tvorba in oblikovanje glasu – glasilni organ

Lega: zgornji del sapnika

Zgradba:
- ogrodje iz močnih ojačanih hrustancev
(zaščita spredaj)

- zadaj pa ga ščitijo vretenca

- poklopec – med požiranjem hrane zapre sapnik

- notranjost grla – občutljiva sluznica

- glasilke – sluznični gubi

TVORBA GLASU:
- Krčenje mišic v grlu – glasilke se napnejo – zrak iz
pljuč zatrese glasilke in nastane zvok

Laringoskopija, 1:55
 SAPNIK

Zgradba:

- kožnata cev

- gradijo ga močni hrustančni obročki – držijo obliko,

kljub temu, da je v pljučih podtlak

- notranjost – prekrita z migetalčno sluznico

Naloga:

- migetalčna sluznica: izločanje sluzi, na katero se

ujamejo prašni delci – zaščita pljuč (refleks kašljanja)

- migetalke premikajo sluz proti žrelo, kjer jo s kašljanjem

izločimo
 SAPNIK

se razcepi v dve SAPNICI ali BRONHIJA

naloga: dovod zraka v pljučna krila

bolezen: vnetje bronhitis

SAPNICI se razcepita v SAPNIČICE ali BRONHIOLI

bolezen: vnetje bronhiolitis

ti se razvejijo v še manjše PLJUČNE MEHURČKE (MEŠIČKE) ali

ALVEOLE
bolezen: pljučnica
Kochov bacil - tuberkuloza
 MEHURČASTA ALI ALVEOLARNA PLJUČA ČLOVEKA

- zavzemajo večji del volumna prsne votline, spodaj

segajo do trebušne prepone, zgoraj vršički pljuč
segajo skoraj do ključnice

- Popljučnica

- Porebrnica

- Plevralna tekočina
desno pljučno krilo
levo pljučno krilo
- iz treh režnjev
- iz dveh režnjev
Ali so pljuča ožiljena?
Da, lahko namreč izkašljujemo kri.

Ali so pljuča oživčena?

Ne. Ob vnetju nas bolijo medrebrne mišice, vname se lahko popljučnica,
porebrnica.
- pljučni rak!!!
 PLJUČNI RAK

Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede

pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti. V Sloveniji je po
pogostnosti na četrtem mestu in za to boleznijo zboli več kot
1200 ljudi letno. V zadnjih letih ta rak pri moških rahlo narašča,
medtem ko pri ženskah močno narašča. Epidemija kajenja pri
ženskah se je začela nekaj desetletij kasneje kot pri moških, od
tod ta razlika.
Čemu služi?

plevralna podtlak
tekočina
Preprečuje trenje
in omogoča
podtlak
POŠKODBA PRSNE MRENE
- PNEVMOTORAKS
 PLJUČNI MEŠIČKI ali ALVEOLI

Naloga:
- zelo povečajo samo dihalno površino
- omogočajo izmenjavo dihalnih plinov
- princip izmenjave – DIFUZIJA (Zakaj?)

Zgradba oziroma kakšni morajo biti alveoli, da omogočajo

izmenjavo dihalnih plinov:

- Tanki – enoslojni epitel

- Ožiljeni – dobro prekrvavljena
- Vlažni
- Zelo velika površina
 sapnica
pljučni mešiček

pljučna arterija

pljučna vena
kapilarni preplet
Kolikokrat mora kisik
difundirati skozi celično
membrano, ko prehaja iz
pljučnega mešička do
hemoglobina, kamor se
venula
veže?
arteriola

krvna plazma epitel mešička

eritrocit endotel kapilare
Sliki A in B prikazujeta trebušno prepono (diafragmo) pred
vdihom in po njem. Katera slika prikazuje stanje trebušne
prepone po vdihu? Utemeljite svojo izbiro.
 DIHALNI GIBI

Kaj omogoča dihalne gibe – dihalne mišice:

- Trebušna prepona
- Medrebrne mišice
- Pljučna mrena – popljučnica in porebrnica
(zagotavljata podtlak)

VDIH:
1. Trebušna prepona se skrči, potegne
navzdol
2. Medrebrne mišice se skrčijo, potegnejo
narazen
3. Porebrnici zaradi podtlaka sledi
popljučnica in potegne pljuča narazen
4. Površina pljuč se poveča
5. Tlak se zmanjša
6. Zrak lahko vdere v pljuča
IZDIH:
- Obraten proces od vdiha
- Dihalne mišice se sprostijo in stisnejo prsni koš AKTIVEN PROCES
- Volumen pljuč se zmanjša, tlak se poveča in iztisne zrak
ven https://www.youtube.com/watch?v=9D-_EcSIt5M
PASIVEN PROCES 1:43
 PRENOS DIHALNIH PLINOV

O2
– po krvi vezan na hemoglobin v eritrocitih (železo)
Kako prehaja: po principu difuzije

- Kje se veže: v pljučnih kapilarah

(parcialni – delni tlak kisika je visok)

- Kam se sprosti: v tkiva, kjer je parcialni tlak kisika nizek

CO2:
- po krvi po krvni plazmi v obliki hidrogenkarbonatnih
ionov HCO3- ;
- kaj pa H+ - vežejo se na hemoglobin, ki je oddal kisik
- oboje skupaj potuje proti pljučam

V pljučih:
- Kisik izpodrine H+ ione iz hemoglobina (prepreči se
zakisanost) – nevtralizira jih HCO3- - nastane voda in
CO2 – gresta z difuzijo v alveole in to mi izdihamo

Kaj pa se zgodi, če izdihamo preveč CO2?

• Panični napad ali hiperventilacija

PLJUČNE KAPACITETE (prostornine)
 ZDRAVA PLJUČA KADILCA
PLJUČA

PLJUČA
KADILCA

?
30 zavojčkev cigaret, 3:55
Smoking and your lungs 1:42
PLJUČNI MEŠIČKI

KAJENJE
 Kronična obstruktivna pljučna bolezen
KOPB (COPD)
GLAVNI SIMPTOMI: VZROKI:
- Zasoplost - Kajenje
- Kašelj (najpogostejši vzrok)
- Nastajanje izmečka - Onesnažen zrak
- Dedna nagnjenost
- …

Bolezen prizadene
5 % svetovnega prebivalstva.
Med najbolj pogostimi vzroki smrti.
Smoking and COPD, 2:32
Vir: Wikipedia
Film dihala
1. Kaj je vloga migetalčnega epitela v zgornjih delih dihalnih poti?
A Potiska zrak po dihalnih poteh.
B Razgrajuje mikrobe, ki zaidejo v dihala.
C Proizvaja sluz, na katero se ujamejo mikrobi.
D Odstranjuje sluz, na katero so se ujeli mikrobi.
3. Katera od navedenih trditev pojasnjuje prehajanje kisika iz pljučnih
mešičkov (alveolov) v kri?
A Koncentracija kisika v pljučnih mešičkih je večja kakor v krvi.
B Telesne celice potrebujejo kisik za celično dihanje.
C Molekule hemoglobina privlačijo molekule kisika.
D Zaradi izhajanja ogljikovega dioksida nastaja v krvi podtlak.

2. Značilnost vseh dihalnih sistemov so: 4. Izmenjava plinov v pljučnih mehurčkih poteka:

A. tanke in vlažne površine; A. z difuzijo;

B. velika površina in volumen; B. z aktivnim transportom;
C. številni pljučni mešički;
D. protitočni sistemi. C. s pinocitozo;
D. z oksidacijo.
 PREGLED DIHAL ČEZ ŽIVALSKI SISTEM
Organizmi lahko izmenjujejo dihalne pline preko telesne površine ali preko
specializiranih dihalnih površin (pljuč, škrg, trahej).
 a.) PREKO TELESNE POVRŠINE
Izmenjava dihalnih plinov preko telesne površine zadošča za življenje majhnih organizmov z majhno potrebo po
energiji..

Zakaj le majhni organizmi? Učinkovitost difuzije

Kakšna more biti telesna površina teh organizmov:

- Vlažna
- Tanka (enoplastni epitel)
- Prepustna
- Veliko razmerje med površino in volumnom
- Dobro prekrvavljena

Predstavniki:
Enoceličarji, vrtinčar, deževnik, dvoživke
vrtinčar deževnik

Kakšna je koža
dvoživk?

Človeška ribica Proteus anguinus

Kdaj dvoživke pospešeno neotenija
dihajo preko kože? regresivni razvoj
 b.) ŠKRGE
- vodne živali: ribe, piškurji, brezčeljustnice, mehkužci (izjema – kopenski polži), raki in ličinke dvoživk

- dobro prekrvavljeni telesni izvihki, prekriti s tanko povrhnjico, ki jih obliva voda

- skupna površina škrg je bistveno večja od preostale površine telesa

- stalni vodni tok mimo škrg – stalno dovajanje

kisika in odvajanje izločenega ogljikovega dioksida

Kako se zagotavlja stalni vodni tok?

- aktivno plavanje (ribe)

- gibanje delov telesa (raki, školjke)

Škržni
lok Delovanje ribjih škrg
lamela
ali guba PROTITOČNI SISTEM
Krvne
žile

- voda s kisikom vstopa v škrge

Škržni - teče skozi škrge v eni smeri,
poklopec Kri potuje skozi kri z manj kisika pa teče skozi
kapilarne preplete škrge v drugi smeri
list v gubah
- vzpostavi se velik
koncentracijski gradient in to
povzroči uspešno difuzijo
- kisik gre v kri
 c.) TRAHEJE – VZDUŠNICE – ZRAČNICE – DIHALNE CEVČICE

Kateri organizmi?
Členonožci – žuželke
Pot zraka:
Pajkovci (pajki, škorpijoni, suhe južine, pršice – klop, stenice)
- odprtinice na zadku ali stigme – vstop zraka s
kisikom v telo
- prenos kisika po trahejah po celotnem telesu in
vse do celic.
- Najtanjše cevčice segajo čisto do telesnih celic
- Konec najtanjših cevčic ob celicah je prekrit z
vlažno povrhnjico – dihalna površina in
učinkovita difuzija kisika v telesne celice

- ALI JE PRI ŽUŽELKAH PRENOS DIHALNIH PLINOV

ODVISEN OD KRVOŽILJA?
d.) PLJUČA – dihalni organ mnogih kopenskih živali - v notranjosti telesa, z zunanjostjo
odrasle dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci
povezana s cevkami
- uvihek telesne površine v notranjost
telesa

Evolucijski razvoj pljuč:

- od manjše proti večji razvejanosti torej
proti povečanju dihalne površine

Kateri skupini organizmov pripadajo določena pljuča?

1 plazilci Od česa je odvisna velikost in zgradba

2 sesalci pljuč?
- aktivnost in velikost živali
3 dvoživke – zelo preprosta pljuča
- stalna telesna temperatura
 Kateri organizmi pa imajo zelo veliko potrebo po energiji? Zakaj?

PTIČI: izredno zmogljiv dihalni sistem PROTITOČNI SISTEM

Kaj jim omogoča veliko zmogljivost pljuč? - kri v nasprotni smeri kot zrak

- pretočna pljuča zaradi zračnih vreč - napihovanje in praznjenje zračnih vreč

- vdih – napolnijo se sprednje in zadnje

Sprednje zračne vreče
zračne vreče
- zadnje vreče – nov zrak bogat s kisikom
- sprednje vreče - iztrošen zrak iz pljuč
Zadnje zračne
vreče - izdih – obe skupini vreč se izpraznita

Posledica protitočnega sistema:

Po celotni dolžini cevk se vzdržuje razlika
med delnimi tlaki plinov v pljučih in v krvi,
zato je izmenjava tako učinkovita
- Vdihani zrak se nikoli ne meša z izdihanim
zrakom
1. Prek telesne površine sprejeti kisik parameciju zadostuje za aktivno življenje, žabi pa ne. Katera
razlaga tega dejstva je pravilna?

A Paramecij ima manjšo površino na enoto prostornine od žabe.

B Paramecij ima večjo površino na enoto prostornine od žabe.
C Paramecij je v primerjavi z žabo zelo neaktiven.
D Paramecij kisik sprejema tudi z utripajočo vakuolo.

2. Kateri organizem nima specializiranega organskega sistema za izmenjavo dihalnih plinov z

okoljem?

A. Komar.
B. Deževnik.
C. Polž mlakar. 3. Živali sprejemajo kisik skozi različno oblikovane dihalne površine. Žival, ki nima razvitih posebnih
dihal, temveč sprejema kisik kar skozi telesno površino, ima praviloma:
D. Človeška ribica.
A veliko površino na enoto volumna;
B majhno površino na enoto volumna;
C enako število enot površine in volumna;
D velik volumen na enoto površine.

4. V škrgah rib teče kri skozi kapilare škržnih platic v nasprotni smeri kakor voda mimo njih (protitočni
sistem). To omogoča:

A učinkovitejšo izmenjavo dihalnih plinov,

B počasnejši pretok krvi skozi platice,
C manjše trenje med krvjo in vodo,
D večje trenje med krvjo in vodo.