PRI URAVNAVANJU (regulaciji) NOTRANJEGA OKOLJA SODELUJETA HORMONALNI IN ŽIVČNI

SISTEM.

Okolje organizmov je zunanje in notranje, zunanje okolje se spreminja, notranje okolje mora biti čim
bolj stabilno. Uravnalni mehanizmi omogočajo homeostazo tj. ohranjanje stabilnega notranjega
okolja. Kaj vse zajema homeostazo?

Kateri organi in organski sistemi omogočajo homeostazo?

HORMONSKI SISTEM

Homeostazo (hormonov) vzdržuje negativna povratna zanka:

Povratna zanka (zveza):

Glej primere negativne povratne zanke v nadaljevanju: npr. uravnavanje količine sladkorja v krvi,
uravnavanje količine Ca2+ v krvi!

Primer pozitivne povratne zanke pa so procesi, ki se zaključijo, npr. porod (popadki so vedno
močnejši in pogostejši, dokler se porod ne zaključi).

Hormoni so po zgradbi različne organske molekule:

- beljakovine:
- aminski:
- maščobni (steroidni):

Ponovi: CELIČNO SPORAZUMEVANJE

Hormonski sistem je endokrini sistem: izloča hormone v kri, ti potujejo do tarčnih celic, se vežejo na
receptorje in sprožijo celični odziv.
Poznaš kakšno eksokrino žlezo?

c
d
e
f

1. HIPOFIZA: možganski privesek

Zgradba:
Na delovanje hipofize vpliva hipotalamus:
- ADENOHIPOFIZA (prednji reženj): po krvi pripotujejo nevrohormoni hipotalamusa, ki sprožijo,
da žlezne celice adenohipofize začno izločat svoje lastne hormone.
- NEVROHIPOFIZA (zadnji reženj): nevrohipofiza je živčno tkivo in shranjuje in izloča po potrebi
hormone hipotalamusa.

Hormoni adenohipofize:
- TSH:
- ACTH:
- Gonadotropni hormoni: LH in FSH
- Prolaktin:
- Rastni hormon:

Hormoni nevrohipofize:
- Oksitocin: pospešuje krčenje maternice in dojk po porodu (pozitivna povratna zanka).
- ADH: povzroča, da se iz ledvic voda vrača nazaj v krvni obtok. Ko se v krvi poveča osmotski
tlak, to zaznajo receptorske celice v krvi, sporočilo pošljejo hipotalamusu, ta pa preko
nevrohipofize izloči hormon ADH, ta potuje do ledvic (ledvični zbiralci)in tam se voda
reabsorbira nazaj v kri.

2. ŠČITNICA
- leži pod grlom, zgrajena je iz dveh režnjev. Najpomembnejša hormona, ki ju izloča sta tiroksin in
kalcitonin.
- Tiroksini v svoji zgradbi vsebujejo JOD. Tiroksini vplivajo na rast in razvoj organizma, saj pospešujejo
presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
- sodelujejo pri termoregulaciji:

- nanjo vpliva hipofiza (TSH hormon), ki pospešuje izločanje tiroksina (to so hormoni ščitnice), ko pa
je tiroksina dovolj, to po negativni povratni zanki zavre izločanje TSH hormona hipofize, kar
posledično zmanjša izločanje tiroksina – NEGATIVNA POVRATNA ZANKA.
Skica: uravnavanje koncentracije tiroksina v krvi z negativno povratno zvezo:
Bolezni ščitnice:
kretenizem: ko se pojavijo nepravilnosti pri razvoju ščitnice že v zarodku. Otrok ima hude razvojne
motnje, tako duševne kot telesne.
golšavost : premalo joda v prehrani vodi v zmanjšano sintezo tiroksinov, ščitnica se poveča.
hipertiroidizem: prekomerno delovanje ščitnice, vse v telesu se dogaja pospešeno (hitro bitje srca,
krvni tlak naraste, bolnik se poti, …)
Basedowa bolezen (bazedovka):, je avtoimuna bolezen, ki povzroči prekomerno delovanje ščitnice:
pospešena presnova, srčni utrip, potenje, izbuljene oči,..., lahko je tudi vzrok za golšo (povečana
ščitnica – oteklina na vratu).

3. OBŠČITNIČNE ŽLEZE (4)

- izločajo hormon parathormon, ki vpliva na koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. Povečuje
koncentracijo kalcija v krvi in s tem zmanjšuje mineralizacijo kosti.
- Koncentracijo kalcija v krvi uravnavajo obščitnične žleze, kosti, prebavila, vitamin D.
- Če koncentracija kalcija v krvi pade, se izloči parathormon, ki pospeši absorbcijo Ca iz prebavil v kri,
iz kosti v kri in zmanjša izločanje Ca v seč preko ledvic (pospeši reabsorbcijo Ca iz nefrona v kri).
Pomen kalcija in fosforja za organizme:
KALCIJ:
FOSFOR:
- Obščitnični hormon iz OBŠČITNICE uravnava količino Ca v krvi. Ko koncentracija Ca2+ v krvni plazmi
pade pod nastavitveno vrednost, se sprosti več hormona, ki potuje do tarčnih celic, ki so v kosteh in
ledvicah. Tam se hormon veže na receptorske molekule na tarčnih celicah, kar povzroči sproščanje
Ca2+ iz kosti in poveča resorpcijo Ca2+ iz sečnih cevk v ledvicah. Tako se količina Ca2+ v krvi spet
poveča, kar zaznajo žlezne celice obščitnice in takoj zmanjšajo proizvajanje obščitničnega hormona.
To je primer negativne povratne zanke, skica:
4. TREBUŠNA SLINAVKA: pankreas
Deluje kot endokrina žleza in kot eksokrina žleza:
- Kot endokrina žleza:

- Kot eksokrina žleza:

Trebušna slinavka kot endokrina žleza:

- izločanje inzulina in glukagona uravnava koncentracijo sladkorja v krvi.
- Tarčne celice so:
- ta dva hormona izločajo celice Langerhansovih otočkov pankreasa
- inzulin:

- Glukagon

Uravnavanje količine sladkorja v krvi z dvema antagonističnima hormonoma. Antagonistični način

uravnavanja je daleč najboljši za ohranjanje nekega dejavnika, če je treba nastavitveno točko
ohranjati čim bolj stabilno v skrajno ozkih mejah.
Ponovi jetrni krvni obtok: Skica: regulacija konc. glukoze v krvi

Sladkorna bolezen (diabetes) se pojavi, če je premalo hormona insulina ali pa zaradi zmanjšane
odzivnosti celic na ta hormon. Količina glukoze v krvi se poveča, ker jo celice nezadostno privzemajo,
glukoza se izgublja z urinom.
Sladkorna bolezen tipa 1 je največkrat avtoimunska bolezen. Pri njej pride do uničenja beta celic v
trebušni slinavki, ki izdelujejo insulin. Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zaradi odpornosti celic proti
insulinu zaradi zmanjšanja števila receptorskih molekul za insulin. Pojavi se pri ljudeh, ki se
prekomerno hranijo in niso telesno dovolj aktivni.
5. PRIŽELJC
- leži nad srcem ob prsni grodnici, največji, najpomembnejši v otroštvu.
- Je limfno tkivo, v njem nastajajo in zorijo limfociti. Pomemben je predvsem pri dojenčkih in otrocih.
- Do pubertete zavira razvoj spolnih žlez.

6. ČEŠARIKA: epifiza
- uravnava dnevno nočni ritem. Izloča hormon melatonin, ki se izloča v temi (oči – živčevje – CŽS).
Vpliva na odpornost organizma. Uravnava dnevno/nočne ritme (spanje, budnost/ selitve
ptic/razmnoževanje živali...). Podobno sezonske ritme pri rastlinah urejajo rastlinski hormoni
(odpadanje listov, ko se začne dan skrajševati/dolgocvetnice/kratkocvetnice,...).

7. NADLEDVIČNA ŽLEZA
- pripravlja organizem na stres (kratkotrajen in dolgotrajen). Leži vrh vsake ledvice, zgrajena je iz
žleznega tkiva sredice in skorje.

SKORJA: CORTEX
- Pod vplivom hipofiznih (hipotalamus) hormonov (ACTH). Izloča kortikosteroide, ki pripravljajo
organizem na dolgotrajen napor, saj oskrbujejo organizem z energijo z razgradnjo maščob.
- Poznamo več različnih kortikosteroidov: glukokortikoidi omogočajo sintezo glukoze iz
aminokislin in tudi maščob (se sproščajo ob velikih naporih in fizičnem stresu: poškodbe,
stradanje, okužbe,...). Mineralokortikoidi omogočajo reabsorbcijo Na+, Cl-, HCO3- v ledvičnih
nefronih in s tem prehajanje vode v kri.
- Kortikosteroidi pri stresu povzročajo razgradnjo kostnine, kopičenje maščob in upad mišične
mase.
SREDICA: MEDULLA
- Nanjo vpliva vegetativni živčni sistem (simpatični avtonomni živčni sistem). Je skupek
živčnega tkkiva in izloča adrenalin in noradrenalin. Organizem oskrbita z energijo tako, da
vplivata na razgradnjo glikogena, ki je hiter vir energije. Izločata se takrat, ko je potrebno
organizem hitro oskrbeti z energijo pri premagovanju kratkotrajnih naporov in stresov.
- V obliki sheme prikaži odziv organizma na stres: strah, veselje, nevarnost,...
- Adrenalin pospešuje srčni utrip, zvišuje krvni tlak, širi dihalne poti, krči žile v koži in
prebavilih, povzroča boljšo prekrvavljenost mišic (Boj ali beg!). Odziv pri človeku velikokrat
spremlja drugačen odziv: povišan krvni tlak, oslabljen imunski sistem, okvare srca,...

Kako na koncentracijo glukoze vplivajo različne hormonske žleze?

8. RASTLINSKI HORMONI
a.) etilen:
- vpliva na odpadanje listov in pospešuje zorenje plodov. Sprošča se v okolje iz zrelih sadežev in vpliva
na druge sadeže. Hlad in CO2 zavirata izločanje etilena (skladiščenje sadja!).

b.) giberelini:
- pospešujejo rast rastline, predvsem pospešujejo kalitev.

c.) abscizinska kislina:

- zavira rast in razvoj rastline. Zavira kalitev, preprečuje brstenje, zorenje plodov, zapira listne reže ob
suši... Mirovanje semen (zaviranje kalitve) je evolucijska prilagoditev na razmere v okolju, da semena
kalijo ob ustreznih pogojih.

č.)citokinini:
- pospešujejo rast rastlin, predvsem stranskih poganjkov.

d.) avksini:
- pospešujejo rast rastlin, in sicer glavnih poganjkov, kar omogoča rast proti svetlobi. Sintetizirajo se v
mladih listih in se transportirajo na neosvetljeno stran rastline, kjer sprožijo podaljševanje celic in s
tem rast proti svetlobi.

HORMONSKI SISTEM – PREGLED ČEZ ŽIVALSKI SISTEM:

- nevretenčarji izločajo nevrohormone.
- vretenčarji pojav endokrinih žlez. Hormoni vplivajo na rast, razvoj, spolno zrelost, presnovo,...živali
- feromoni: hormoni za privabljanje spolnih partnerjev