ADAPTOGENE DROGE

Andrej Umek
 Stres in adaptogeni
• Kaj je stres?
Sama beseda prihaja iz angleščine in pomeni
napetost, pritisk, obremenitev. Fiziološko stres
definiramo kot odziv organizma na potencialno
škodljiv dejavnik. Ta je lahko zunanji (denimo
telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost,
bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi).

2
• Simptomi stresa
1. fiziološke reakcije (telesni simptomi):
- glavobol,
- bolečine v različnih delih telesa,
- razbijanje srca,
- tiščanje v želodcu,
- nižja odpornost,
- alergične reakcije...
2. psihične reakcije (čustveni simptomi):
- razburjenje,
- jeza in agresivnost,
- nemoč in potlačenost,
- žalost, potrtost in brezvoljnost,
- kronična izčrpanost...
3
3. vedenjski simptomi
- zloraba alkohola in drog,
- prenajedanje,
- kričanje, preklinjanje, jok..

• Odgovor organizma na stres poteka v treh fazah:

FAZA ALARMA
FAZA ODPORA
FAZA IZČRPANOSTI

4
1. FAZA ALARMA: Ko naši možgani neko dogajanje zunaj
ali znotraj telesa prepoznajo kot potencialno nevarno ali
škodljivo, hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični
žlezi, da zvečata izločanje hormonov (adrenalina,
noradrenalina in kortizola). Ti hormoni sprožijo niz dogajanj,
ki telo pripravijo na "boj ali beg": srce začne utripati hitreje
in močneje, pospeši se dihanje in zveča krvni tlak, v kri se
pospešeno sprošča "gorivo" za dodatno mišično delo
(glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno
manj pomembnih delov telesa (kože, prebavil) usmeri v
življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo
tako za boj kot tudi za beg. V splošni odziv na stres pa
poleg telesnih sodijo tudi vedenjske prilagoditve: zveča se
budnost, previdnost in usmerjena pozornost, zmanjšajo se
dovzetnost za občutek bolečine, apetit in reproduktivno
obnašanje 5
2. FAZA ODPORA: V primeru, da so stresni dražljaji
dolgotrajni, se količina izločenega adrenalina v krvi
postopoma zmanjšuje, njegovo vlogo pa prevzamejo
drugi hormoni. Telo se s pomočjo teh hormonov
regenerira in adaptira na višjo raven funkcionalne
zmogljivosti. V primeru, da je intenzivnost stresa večja od
regeneracijskih in adaptivnih sposobnosti ali pa je stres
prepogost oz. dolgotrajen, preidemo v fazo izčrpanosti

3. FAZA IZČRPANOSTI: Prihaja do izgube adaptivnih

zmogljivosti. Posledice se kažejo v povečani telesni teži,
povišanem krvnem tlaku, množenju krvnih telesc, motenj
v prebavnem traktu itd. Oseba v tej fazi je zelo podvržena
raznim infekcijam, zgodnjemu staranju, depresiji in
anksioznosti

6
• Kronični stres
Odziv na stres pri krajših, obvladljivih izzivih (stresorjih)
omogoča ohranjanje integritete organizma (preživetje) in
pomembno prispeva k njegovemu razvoju - tako se učimo,
napredujemo in prilagajamo. Vendar pa enaki mehanizmi, ki
nam pri soočenju z nevarnostjo omogočijo preživetje, pri
kronični izpostavljenosti neobvladljivim stresorjem vodijo v
bolezni, kot so npr. depresija, rana na želodcu, bolezni srca
in ožilja, ishemična bolezen srca, zvišan krvni tlak, povišana
vrednost maščob v krvi, bronhialna astma, kožne bolezni itd
• Kako obvladati stres?
Stres lahko obvladamo na več načinov:
- odpravimo vir težav (stresor),
- izogibamo se konfliktnim dogodkom in težave rešujemo
sproti,
- poskrbimo za primerno prehrano, dovolj gibanja, počitka in
spanja,
- pri telesnih, čustvenih ali vedenjskih simptomih stresa se
priporoča uporaba zdravil, lahko tudi naravnih, med katere
spadajo adaptogene droge. 7
 Stres in adaptogeni
 KRITERIJI ZA ADAPTOGEN
1. Adaptogen je netoksičen in popolnoma neškodljiv za telo
in povzroča minimalne motnje normalnih fizioloških
funkcij organizma.
2. Delovanje adaptogena je nespecifično (to pomeni, da
zvečuje odpornost organizma na širok spekter škodljivih
faktorjev – »stresorjev« fizične, kemične in biološke
narave).
3. Adaptogen normalizira funkcijo organizma neodvisno od
trenutnega patološkega stanja (npr. če je telesni
parameter visok, ga adaptogen približa normalni
vrednost, prav tako v primeru, ko je le ta nizek).

8
 Adaptogeni zvišujejo sposobnost za delo
(in vivo študije na živalih in človeku), zato
je potrebno razlikovati med adaptogenom
in stimulansom.

9
 Mehanizmi delovanja:
- pozitivni učinki na biosintezo proteinov in nukleinskih kislin
v stresnih situacijah in normalnih pogojih;
- regulacija energije med stresom: aktivacija encima
heksokinaza, ki omogoča reakcijo: glukoza → glukoza-6-
fosfat ↔ piruvat (heksokinazna reakcija je omejujoč korak
v glikolizi);
- omejevanje prekomerne produkcije kateholaminov med
stresom: inhibicija kateholamin-O-metil transferaze
(COMT)
- antioksidativni učinek: zmanjševanje porasta lipidne
peroksidacije, ki je ena od posledic adaptacije na zmeren
stres.

10
 Stres je obrambni sistem organizma na zunanje faktorje,
ki stimulira tvorbo endogenih aktivirajočih mediatorjev
stresa, kot so kateholamini, prostaglandini, citokini,
dušikov oksid (NO), PAF, itd. (»switch on« sistem). Ti
aktivirajo energetske in metabolne zaloge organizma.

 Pred pretiranim delovanjem aktivirajočih mediatorjev

stresa pa celice in organizem ščitijo notranji deaktivirajoči
mediatorji stresa, kot so kortikosteroidi, CRF in PGE2
(»switch off« sistem).

 Ravnotežje med aktivnostjo obeh sistemov –

»reaktivnostjo« odseva občutljivost organizma na
stresorje in nivo zaščite pred škodljivimi vplivi.

11
V procesu adaptacije na učinke stresorjev se to
ravnotežje spremeni -
rastlinske adaptogene lahko definiramo kot
prostresorje, ki zmanjšajo reaktivnost
gostiteljevega obrambnega sistema in
škodljive učinke številnih stresorjev.

12
Panax ginseng – pravi ginseng
Ginseng radix – korenina ginsenga

Raste v vzhodnem delu Azije,

predvsem v Koreji, na
Japonskem, Kitajskem in tudi v
severni Ameriki. Je trajnica, kot
drogo pa uporabljamo očiščeno
in posušeno korenino

13
• Učinkovine
Glavne učinkovine so ginsenozidi, triterpenski
saponini damaranskega tipa. Njihova vsebnost
je predpisana.

14
Adaptogeno delovanje ginsenga

• Ekstrakt ginsenga deluje adaptogeno

preko dveh mehanizmov:
- z aktivacijo hipotalamo-hipofizo
suprarenalne osi in
- z imunostimulativnim efektom.

15
• Aktivacija hipotalamo-hopofizo-
suprarenalne osi
Ginsenozidi Rb1, Rb2, Rc, Rd in Re naj bi
z vezavo na s receptorje hipotalamusa
dvignili nivo ACTH ( ki ga izloča hipofiza) v
serumu, posledično pa se zveča tudi
koncentracija kortizola. S tem se sproži
nespecifični obrambni mehanizem za
stres. Te ugotovitve potrjujejo fiziološki pa
tudi nekateri metabolni učinki ginsenga.

16
• Učinki ginsenga na imunski sistem
Ginseng naj bi vseboval snovi, ki
inducirajo celični imunski sistem.
Imunostimulativni učinek je viden zlasti pri
starejših osebah. Mehanizem delovanja
na imunski sistem poteka predvsem preko
produkcije citokinov in zvišane funkcije
makrofagov, selektivnega zmanjšanja
nekaterih imunoglobulinov, zvišanja
aktivnosti celic ubijalk in transformacije
limfocitov T.
17
 • Klinične študije
- Ginseng zmanjša nivo sladkorja v krvi tako pri diabetikih kot tudi pri
nediabetikih.

- Ginseng normalizira tako zvišan kot znižan krvni tlak.

- Test pri obremenitvi na kolesu je pokazal zvišan maksimalni privzem

kisika, znižan nivo laktata v krvi ter znižano srčno frekvenco.

-Dvojno slepa placebo kontrolirana študija, v kateri je sodelovalo 28 atletov

in je trajala 9 tednov, je pokazala signifikantno izboljšanje forsiranega
ekspiratornega volumna, forsirane vitalne kapacitete in srčnega utripa pri
maksimalni obremenitvi.

- V študiji, v kateri so zdravi prostovoljci prejemali dvakrat po 100 mg

ekstrakta dnevno 8 tednov, je pokazala naslednje učinke na imunski
sistem: zvečani kemotaksa in fagocitoza, zvečano celokupno število
limfocitov (T3 in T4-celice pomagalke), zvišano razmerje T4/T8
(supresorske celice) ter povečana aktivnost celic ubijalk.
18
• Toksičnost:
Predklinični podatki ne kažejo posebnega
tveganja za človeka. LD-50 za miši je 5g/kg.
• Neželeni učinki:
Pri dolgotrajni uporabi se lahko pojavijo
hipertenzija, diareja, insomija, mastalgija in
vaginalne krvavitve ter vnetje kože.
Pri prevelikih odmerkih pride do tako
imenovanega »ginseng abus syndrom-a«, ki se
kaže kot diareja, hipertenzija, nervoza,
nespečnost, vnetje kože. Ta se navadno pojavi
pri jemanju velikih odmerkov ginsenga s
sočasnim uživanjem psihostimulansov.
• Priporočeno jemanje: do 2 meseca

19
Eleutherococcus senticosus – elevterokok
Eleutherococci radix – korenina elevterokoka
Elevterokok je do 2m visok, grm, ki raste v Rusiji
(Sibiriji), Koreji, na Kitajskem (severni del) in
Japonskem. Kot droga se uporabljajo posušeni
podzemni deli elevterokoka. Korenine so dolge,
lesnate in upogljive ter tvorijo goste preplete pod
zemljo.

20
• Delovanje: Eleuterokok deluje podobno kot ginseng:
- adaptogeno – omogoča lažjo prilagoditev na različne
vrste stresa,
- imunostimulativno – obnovi in okrepi telesni imunski
odziv,
- tonično – poveča vitalnost, preprečuje šibkost in
utrujenost, poživlja v času utrujenosti, slabotnosti ali
zmanjšani zmožnosti za delo in pri zmanjšani
koncentraciji
- poveča telesno vzdržljivost,
- pomoč pri okrevanju
• Učinkovine:
Pri eleterokoku so učinkovine povsem drugačne kot pri
ginsengu in so si strukturno zelo različne. Imenujemo jih
eleuterozidi:

21
22
UČINKOVITOST – klinične študije

• Pri raziskovanju učinkovitosti elevterokoka

na ljudeh je bilo izvedenih mnogo različnih
študij: nekontroliranih, placebo
kontroliranih, randomiziranih, enojno
slepih, dvojno slepih in navzkrižnih.

23
• Primer študije: v študiji na 517 otrocih je 265
otrok prejemalo ekstrakt elevterokoka 1 mesec,
252 otrok pa je prejemalo placebo. Incidenca
respiratornih virusnih infekcij se je v verum
skupini zmanjšala za približno trikrat v primerjavi
s placebo skupino:

incidenca virusnih respiratornih infekcij

16

14

12

10

0
placebo verum

24
VARNOST
• a) neželeni učinki
V nekaj primerih so se pojavili neželeni učinki kot so
nespečnost, palpitacije, tahikardija in hipertenzija, vendar so
bolj verjetni pri preseženih odmerkih.
b) kontraindikacije
Na podlagi izkušenj dobljenih iz ruskih eksperimentov se
odsvetuje jemanje v akutnih fazah infekcije. Komisija E pa
navaja neprimernost jemanja elevterokoka pri hipertenziji.
• c) interakcije z drugimi zdravili
V enem primeru se je pojavilo povečanje serumske
koncentracije digoksina, vendar ni potrjeno, ali je to posledica
jemanja elevterokoka.
• d) nosečnost in dojenje
Pri brejih živalih ni bilo opaženih teratogenih učinkov, vendar
se jemanje v času nosečnosti ali dojenja vseeno odsvetuje.

25
Rhodiola rosea - rožni koren
Rhodiolae radix – korenina rožnega korena

Samoniklo raste na suhih peščenih tleh na visokih višinah v

območjih Evrope, Sibirije, tudi na Aljaski in Kamčatki. Dosega
višino do 70 cm in ima arktičnih rumene cvetove. Je trajnica z
debelo koreniko, ki ima prijeten vonj, podoben vrtnici, ko jo
narežemo. 26
Učinkovine

• Glavne spojine vkorenini rastline delimo v šest različnih

skupin kemijskih spojin:
• Fenilpropanoidi: rosavin, rosin, rosarin (specifični za R.
rosea);
• Feniletanolni derivati: salidrozid (rodiolosid), tirosol;
• Flavonoidi: rodiolin, rodionin, rodiosin, acetilrodalgin,
tricin;
• Monoterpeni: rosiridol, rosiridin;
• Steroli: daukosterol, beta-sitosterol;
• Fenolne kisline: klorogenska, hidroksicimetna in galna
kislina.

27
28
UČINKOVITOST

Zvečano sproščanje NA, 5-HT in DA v ascendentnih poteh

možganskega debla aktivira možgansko skorjo in limbični
sistem, kar ima za posledico izboljšanje kognitivnih
funkcij možganske skorje (mišljenje, analiziranje,
računanje, načrtovanje, vrednotenje) ter funkcij frontalnega
in prefrontalnega korteksa, pozornosti, spomina in učenja.
R. rosea prepreči tudi inhibitorne učinke številnih snovi na
holinergične ascendentne poti iz limbičnega sistema v
številna področja možganske skorje, ki so prav tako
udeležene pri spominu. Ker je propadanje teh sistemov
odgovorno tudi za s starostjo povezano motnjo pomnenja,
lahko R. rosea preprečuje ali zmanjša s starostjo
povezano disfunkcijo CŽS.

29
Številni avtorji so ugotovili, da lahko R. rosea pomaga
pacientom z depresivnim sindromom, pri duševni in fizični
utrujenosti, izgubi spomina, kognitivnih motnjah različnih
vzrokov, spolnih motnjah in motnjah povezanih z
menopavzo.
Številne študije so pokazale, da R.rosea zveča
sposobnost fizičnega dela in dramatično skrajša čas
okrevanja med obdobji intenzivne vadbe. V študije so bili
vključeni normalni posamezniki, ki so bili izpostavljeni delu
na ergometru-kolesu ter olimpijski smučarji in biatleti.

Kardioprotektivni učinek preprečuje poškodbe srca

povzročene s stresom, študije na živalih pa potrjujejo tudi
njeno antiaritmično delovanje, ki je povezano z aktivacijo
mu-opiantnih receptorjev v srčni mišici
30
Preučevali so učinke ekstrakta R. rosea pri ženskah
nezmožnih zanositve po zdravljenju s klasičnimi
učinkovinami. Po nekaj mesecih od pričetka terapije se je
pri številnih pojavila nosečnost.
V odprti študiji na moških z motnjami erekcije in/ali
prezgodnjo ejakulacijo se je večina (26 od 35 moških)
odzvala z znatnim izboljšanjem spolne funkcije.

Te predklinične študije so bile osnova študiji, v kateri so

preučevali vpliv ekstrakta R. rosea pri ženskah z
amenorejo. 40 ženskam je bilo aplicirano bodisi 100 mg
ekstrakta p.o. dvakrat dnevno dva tedna ali 1 ml rodozina
i.m. 10 dni, pri nekaterih je bila terapija ponovljena 2- do
4-krat. Pri 25 ženskah se je menstruacija
normalizirala, 11 od teh je zanosilo.
31
Varnost
• Toksičnost:
R. rosea je praktično netoksična. LD-50 je za miši je več kot
3g/kg.
• Neželeni učinki:
Odmerki 1.5-2 g ekstrakta R. rosea in več, standardiziranega
na 2% rosavina, so pri nekaterih posameznikih po nekaj dneh
povzročili povečano razdražljivost ter nespečnost. V
primeru pojava teh stranskih učinkov je potrebna aplikacija
manjših doz s počasnim zviševanjem odmerka. Zaradi možnih
motenj spanja, živih sanj v prvih nekaj tednih jemanja, naj bi
se pripravki R. rosea jemali zjutraj.
• Kontraindikacija:
Stanja vzburjenja in bipolarna stanja.
• Nosečnost:
Ni podatkov o uporabi v nosečnosti, zato se odsvetuje.

32
Čim manj stresov vam želim
in
hvala za pozornost!

33