UNIVERZA V NOVEM MESTU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

SEMINARSKA NALOGA
Organizacija in vodenje

STRESNE SITUACIJE PRI DELU

Mentorica: volf

Novo mesto, februar 2022 Študenta: Ina Šunta, Robert Tekavec

Kazalo:
Kazalo:........................................................................................................................................2
1 UVOD..................................................................................................................................3
2 STRES.................................................................................................................................4
3 SIMPTOMI STRESA..........................................................................................................4
3.1 NEGATIVEN IN POZITIVEN STRES.......................................................................5
3.2 DELOVANJE STRESA NA TELO.............................................................................5
4 STRES NA DELOVNEM MESTU....................................................................................6
4.1 STRESORJI / OBREMENITVE NA DELOVNEM MESTU.....................................6
4.2 DEJAVNIKI STRESA.................................................................................................6
4.3 SIMPTOMI STRESA NA DELOVNEM MESTU......................................................7
5 ZAKLJUČEK:.....................................................................................................................8
6 VIRI:....................................................................................................................................9
1 UVOD
Sva Ina Šunta in Robert Tekavec študenta dodiplomskega študija zdravstvene nege v Novem
mestu. Pri predmetu organizacija in vodenje sva si izbrala naslov Stresne situaciuje pri delu.
Stres predstavlja normalen odziv posameznika, ko je začasno porušeno njegovo telesno ali
duševno ravnovesje, zaradi notranjnih ali zunanjih vplivov. Poznamo pozitiven in negativen
stres, ki lahko zelo vpliva na naše življenje. Pomemno je, da posameznik prepozna, kdaj
doživlja stres in kaj mu ga povzroča. Glede na to pa izbere ustezen načine obvladovanja in
sproščanje stresa. Vsak od nas se je že srečal in spopadel s stresom na delovnem mestu, saj je
v teh časih zaradi prevelike količine dela in odgovornosti, pomajnkanja kadra in medsobojnih
odnosov nekaj vsakdanjega.
2 STRES
Stres je čustven, telesni, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša
prilagoditi na potencialno škodljiv ali ogrožajoč dejavnik, ki ga imenujemo stresor. Stresor je
lahko nek dogodek, situacija ali oseba- karkoli, kar začasno zamaje človekovo notranje
ravnovesje. Lahko ga opišemo kot reakcijo celega telesa in ne le psihe. Gre za vrojen način
prilagajanja okoliščinam.

Stres in njegovi dejavniki niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi. Določajo jih
posameznikova osebnost, njegove izkušnje, koliko energije ima, okoliščine v katerih se
pojavljajo, ter širše in ožje okolje v katerem živi. Pomembna je tudi življenjska naravnanost
posameznika in njegova trdnost ter kakovost medseojnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo.
Določen dogodek bo zato, za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa spodudo v življenju.
Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Težava pa nastane tam in takrat, ko je
stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. V takih primerih
lahko stres vodi v različne motnje:

 Motnje srca in ožilja (visoki krvni tlak, motnje srčnega utripa).

 Motnje imunskega sistema (revmatoidni artritis, rakava obolenja, alergija).
 Prebavne motnje (driska, zaprtost, izgua apetita, zgaga, slabost).
 Motnje mišičnega sistema (krči, bolečine v vratu).
 Motnje dihal ( pogosti prehladi, astma).
 Duševne motnje ( depresija, anksiozne motnje).

Dokazano je, da je od 70-80% vseh oiskov bolnikov pri zdravniku, zaradi bolezni, ki so
povezane s stresom. (Dernovšek, M., Gorenc, M., Jeriček, H., 2006)

3 SIMPTOMI STRESA
Simptomi, ki so reakcije stresa se razvijejo v nekaj minutah po dogodku in lahko trajajo nekaj
ur ali dni. Opazi se začetno stanje osuplosti oziroma zbeganosti. Pozornost posameznika je
zmanjšana, pojavi se zmedenost, občutek ne neprištevnosti in ne dojemanja kaj se dogaja
okoli njega. Gre za splošno vzdraženost živčnega sistema, ki pripravlja telo na “boj ali beg”.
Sledi umikanje iz stresnih okoliščin ali huda vznemirjenost. Ta lahko posameznika za krajši
čas ohromi. (Dernovšek, M., Gorenc, M., Jeriček, H., 2006)

Simptome stresa delimo v 3 skupine in sicer:

1. ČUSTVENI IN DUŠEVNI SIMPTOMI:

- Čustvena napetost inn razdražljivost
- Težave s koncentracijo, spominom in povečana pozabljivost
- Počasno in togo mišljenje
- Očutek preobremenjennosti
- Zmanjšana sposonist organizacije dela
- Težave pri sprejemanju odločitev
- Očutek manjvrednosti
- Pesimistično razmišljanje
 2. TELESNI SIMPTOMI
- Pomanjkanje energije, stalna utrujenost, izčrpanost
- Težave s spanjem
- Tahikardija, olečine v prsnem košu
- Glavobol
- Bolečine v želodcu, žlički
- Bolečine v hrbtu, mišicah, zakrčenost mišic
- Slabost, omotičnost
- Spremenjena prebava
- Sprememba apetita

3. VEDENJSKI SIMPTOMI:
- Spremenjen slog komuniciranja
- Pretirano kritičen pristop
- Pomanjkanje volje in zanimanja
- Prenajedanje, povečana uporba poživil, pomirjeval, protibolečinskih zdravil
- Nezmožnost dokončanja nalog, površnost pri delu
- Očutek nekoristnosti, nezaželenosti , beg v samoto
- Zmanjšana skrbnost za svoje zdravje, prehrano

Značilno je da se sklopi med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne
posameznika v začarani krog stresa. Pri prepoznavanju simptomov stresa je treba izključiti
druge dejavnike, ki lahko povzročijo podobne simptome. (Tušak M , Masten R, 2008).

3.1 NEGATIVEN IN POZITIVEN STRES

Stres predstavlja stanje napetosti, ko je porušeno naše notranje ravnovesje. Doživimo ga ko

smo priča situaciji, ki jo ocenjujemo kot ogrožujočo ali neprijetno. Človek dobi občutek, da
njegovi viri moči niso dovolj za spoprijemanje z zahtevami, ki prihajajo iz okolja ali pa si jih
postavlja sam. Če je zahtev preveč in so prepogoste posameznik doživlja velik pritisk, kar
negativno vpliva na njegovo telo. Postane preobremenjen in preplavljen s skrbmi. Telo
postane vse bolj utrujeno inn vse manj aktivno pri spoprijemanju zahtev.
Drugače velja za pozitiven stres. Doživljamo ga takrat, ko neko situacijo ne ocenjujemo kot
grožnjo ampak kot izziv. Posameznik je ob pozitivnem stresu prepričan in vrjame v svoje
sposobnosti in spretnosti. Prisotna so spodbudna čustva pričakovanjna in zaupanja vase.
(Psihoterapija izbira, Je stres lahko tudi pozitiven?, (2015), https://www.psihoterapija-
izbira.si/je-stres-lahko-tudi-pozitiven/ , Pridobljeno: 12.3.2021).

3.2 DELOVANJE STRESA NA TELO

Stresorji so lahko različni in neglede na vrsto ogrozujočega stresorja, se organizem odzove z

alarmno reakcijo. Možgani prepoznajo neko dogajanje za nevarno ali škodljivo, zato
hipotalamus preko hipofize spodbudi nadledvično žlezo k izločanju hormonov. Glavni
hormoni v tem procesu so adrenalin, noradrenalin in kortizol. Ti sprožijo simptome, ki jih
občutimo in opazimo. Med njimi so napogostejši pospešeno bitje srca, hitrejše dihanje,
povišan krvni tlak, dlani postanejo potne in mrzle, pojavijo se preavne težave, kri se
pospešeno sprošča, hkrati pa se kri iz manj pomembnih delov telesa prestavi na življensko
pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo za “boj ali beg”. Prisotne so tudi vedenjske
prilagoditve. (Fiala, P., 2007).

4 STRES NA DELOVNEM MESTU

Stres na delovnem mestu je kronična bolezen, ki jo povročajo pogoji na delovnem mestu, ki
negativno vplivajo na posameznikovo splošno telesno in duševno zdravje. Stres je eden od
glavnih povzročiteljev fizičnih in psihičnih bolezni. V nekaterih primerih ga lahko
pozdravimo, v kroničnih primerih pa potrebujemo psihiatrično oceno, da ugotovimo vzroke in
stopnjo stresa, povezanega z delom (Life Positive Fundation,2010).

Dandanes vse pogosteje govorimo o stresu na delovnem mestu. Eden od razlogov za stresne
situacije na delovnem mestu je razkorak med zahtevami, ki ga delo zahteva, okolja ter
zmožnostmi in zmogljivostmi delavca. Stresna situcija nastopi ko nekaj pričakuješ, dvomiš ali
če imaš skrbi zaradi svojega dela. Vsako delo ima svoje odgovornosti, vendar ko je te preveč
postane služba stresna. Stresa je lahko preveč ali pa tudi premalo, ko nam lahko grozi
odpustitev ali brezposelnost. Drugi razlogi so lahko skriti v naših vlogah, ki jih imamo v
življenju ali izpolnjevanjnu zahtev, povezanih z njimi. Pomembno je da obdržimo nadzor nad
dogajanjem. Če ga imamo , lahko te situacije občutimo kot izziv in ne kot obremenitev. Če to
kontrolo izgubimo, je stresna situacija grožnja za nas, za naše zdravje in tudi za naše okolje
( Teržan, 2007, str 13).

4.1 STRESORJI / OBREMENITVE NA DELOVNEM MESTU

Stres pri delu lahko po Cooperju I Marshallu razdelimo na šest kategorij:

 Stres, ki prihaja iz dela (dolgotrajen delovnik, delovne obremenitve, izmensko delo,

fizično delovno okolje).
 Stres, ki izhaja iz vloge odgovornosti ( stopnja odgovornosti za druge, fizično delovno
okolje).
 Stres, ki izhaja iz odnosov na delovnem mestu.
 Stres, ki izhaja iz kariernega odnosa.
 Stres, ki izhaja iz organizacijske structure, klime, culture.
 Delo in družina kot stresor (Bilban, 2007, str. 13).

4.2 DEJAVNIKI STRESA

1. DELOVNI POLOŽAJ
Je med najbolj pogostimi povzročitelji stresa. Posebej so izpostavljena vodilna
mesta. Za primer lahko vzamemo delo menedžerja, ki pogosto delajo dlje, imajo
veliko sestankov in veliko časa preživijo s pogovori na telefonu.

2. POMANJKANJE ČASA
Preveč dela in premalo časa, za dokončanje vseh zadanih zahtev, da bi ugodili sebi
in drugim.
 3. POMANJKANJE KONTROLE
Dela, ki ne dopuščajo svobodnega odločanja in ne vključujejo soodločanja
negativno vplivajo na delavce, saj imajo posledično povišan krvni pritik in s
nagnjeni k srčnožilnim boleznim.

4. PONAVLJAJOČA SE OPRAVILA

5. KONFLIKTNOST VLOG
Pojavi se ko je preveč različnih pritiskov s strain nadrejenih in podrejenih,
sodelavcev in strank.

6. NEVARNOST POKLICA IN STRESORJI OKOLJA

Med nevarne poklice štejemo vojaške, policijski in gasilski. Nevarnost vpliva na
povišanje utripa, adrenalina in krvnega pritiska. V nevarnih poklicih so pogoste
tudi stresne delovne razmere npr. vročina, onesnažen zrak, prah.. (Selič, 1999 str.
120-122).

4.3 SIMPTOMI STRESA NA DELOVNEM MESTU

Najpogostejši simptomi stresa na delovnem mestu so:

 Nespečnost,
 Tesnoba,
 Izguba koncentracije,
 Uporaba drog,
 Depresija
 Izsotajanje iz dela,
 Družinski prepiri, pretirana furstracija in jeza, migrene, glavoboli, želočne
težave in težave s hrbtom ( Life Positive Fundation, 2010).
5 ZAKLJUČEK:
Stres je težava, ki v našem času obvladuje velik del našega življenja. Povzročajo ga različne
aktivnosti, izraža pa se s simptomi na telesnem, čustvenem in kognativnem področju.
Pomemebno je, da ga znamo obvladovati, saj nam dolgoročno lahko pušča posledice na
telesu. Ljudje se premalo zavedamo, kako nam ne obvladovanje stresa škodi. Pomoč
poiščemo šele ko je prepozno in se pojavijo začetni simptomi simptomi, kot so glavobol in
težave ž želodecm.
Na vsakem delovnem mestu, šolah in mestih kjer je stres prisoten v veliki meri bi lo potrebno
več pozornosti namenjati sproščanju in obvladovanju stresa.
.
6 VIRI:

 Dernovšek, M., Gorenc, M., Jeriček, H., (2006). Ko te zadane stress: Kako in zdraviti
stresne, anksozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanjne zdravja
Repulike Slovenije,
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ko_te_strese_stres.pdf,
Pridobljeno: 11.3.2021),
 Fiala, P., (2007), Pomurske lekarne, Stres- negativen in pozitiven,
https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/stres-negativen-in-pozitiven,
Pridoljeno13.3.20210,
 Life Positive Fundation (2010) Stress at work, Job Stress and Work Related Stress,
https://www.lifepositive.com/mind/psychology/stress/stress-at-work.asp
 Psihoterapija izbira, Je stres lahko tudi pozitiven?, (2015), https://www.psihoterapija-
izbira.si/je-stres-lahko-tudi-pozitiven/ , Pridobljeno: 12.3.2021,
 Selič, P., (1999), Psihologija bolezni našega časa, Založba Sophia, Ljubljana,
 Teržan, M., (2007), Varovanje zdravstvenih delavcev v pisarnah, Delo in varnost:
 Tušak M , Masten R, (2008). Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo,