TEORIJA IZBIRE

Dr. William Glasser

Osnovna trditev: v ivljenju si sami izbiramo prav vse, kar ponemo.

Drugi nas ne morejo ne osreiti, ne onesreiti.

Seme vse nae nesree je posejano, ko zanemo sreevati ljudi, ki vedo, kaj je zanje najbolje, a al tudi, kaj je najbolje za nas. Zato nas hoejo prisiliti v vse, za kar smatrajo, da je za nas najbolje. Temu pravimo PSIHOLOGIJA PRISILE. Na upor tej prisili pa je vir najveje loveke nesree.

Zakaj psihologija zunanje prisile tako dobro deluje?

Pri monih, ker dobijo tisto, kar elijo.
Pri nemonih, ker upajo, da bodo morda kdaj dosegli pozicijo, ko bodo mo lahko uporabili na drugih. Pri najibkejih, ker verjamejo, da bi po uporu iveli e bolj nesreno.

Psihologija zunanjega nadzora temelji na treh zmotnih preprianjih:

da se na draljaje moramo odzvati (torej, da nimamo izbire) da lahko druge ljudi prisilimo, da naredijo, kar hoemo (etudi tega noejo) in da lahko drugi ljudje nadzirajo nae poetje, razmiljanje ali utenje da je naa pravica (ali celo dolnost), da naredimo karkoli, da bo drugi lovek ravnal tako, kot se nam zdi, da je za njega najbolje

Ta pravila upotevamo pri ljudeh, ki so nam najbliji: partnerji, otroci, pri nas zaposleni, ostareli stari.
Torej pri ljudeh, ki si jih skuamo lastiti. Pri ljudeh, ki si jih ne lastimo, tega ne delamo (prijatelji, znanci, tujci in tisti, ki imajo mo nad nami).

Pri najstnikih prisila NE deluje!

To iz izkuenj vedo stari, uitelji in vzgojitelji. e nam najve pomeni odnos z najstnikom, bomo prisilo skuali nadomestiti s pogajanji.

e verjamemo, da je odnos najpomembneji, nadomestimo

prisilo, kaznovanje, nagrajevanje, manipuliranje, ukazovanje, motiviranje, kritiziranje, obtoevanje, pritoevanje, zbadanje, nadlegovanje, razvranje, zmerjanje ZA skrb, posluh, podporo, pogajanja, spodbudo, ljubezen, pomo, zaupanje, sprejemanje, dobrodolico in spotovanje

Osnovne potrebe in obutki:

preivetje ljubezen in pripadnost mo svoboda zabava

Vse natete potrebe imamo vsi. V genih pa je zapisano, katere med njimi so nam bolj pomembne.

PREIVETJE
Za preivetje smo gensko programirana vsa iva bitja. lovek pa se za razliko od ivali zelo zgodaj zaveda potrebe po preivetju zdaj in tudi kasneje. Zato se mnogi ljudje odpovedujejo nekaterim uitkom (recimo hrani), da bi dlje iveli.

LJUBEZEN, LJUBEA SPOLNOST IN PRIPADNOST

ene nas v iskanje ljubezni in pripadnosti. A teava je v tem, da obiajno hoeta partnerja nadzirati drug drugega. Zato pogosto potrebo po ljubezni premaga potreba po moi.

MO
Mo zaradi moi je znailna le za loveka. V ivalih ni nobene agresije, razen e so lane, ogroene, branijo mladie ali jih ene sla po paritvi. lovek pa izkusi mo e zelo zgodaj kot dojenek, ki z jokom dosee vse, kar potrebuje. Do pubertete si e ustvarimo hierarhijo v vseh skupinah, katere lani smo.

SVOBODA

Potreba po svobodi je pogosto zelo mona. Zavemo pa se je le takrat, ko nao svobodo kdo ogroa (ko hoe izraati mo nad nami).

ZABAVA
Zabava je genetska nagrada za uenje. Smo potomci ljudi, ki so se uili bolje in hitreje od drugih. Z mono izjemo kitov in delfinov smo edina ivalska vrsta, ki se igra vse ivljenje. Najbolje zabavo oznauje smeh. Najbolje se z drugimi sporazumevamo, ko se zabavamo pri skupnem uenju.

POTREBE IN ODNOSI
Nihe izmed nas se ne more izogniti tistemu, kar je zapisano v genih. In vse potrebe, ki jih imamo zapisane v genih, moramo do neke mere zadovoljiti. Zato je taka umetnost negovati dober partnerski odnos, saj se v njem sreuje 10 potreb. Zato partnerski odnos lahko vzdrujemo le s pogajanji.

NA SVET KAKOVOSTI
Vsak od nas svet zaznava drugae (pesimist, optimist). Razlino ga zaznavamo, saj izgrajujemo svoj mali svet e od rojstva. To imenujemo NA SVET KAKOVOSTI. V njem so sliice, ki upodabljajo na najbolji nain zadovoljevanja ene ali veih potreb.

Te slike tvorijo 3 skupine:

- ljudje, s katerimi smo najraje skupaj, - stvari, ki jih doivljamo najraje in - ideje ali sistemi preprianj, ki uravnavajo veino naega vedenja
Veina izmed nas ne ve niesar o osnovnih potrebah. Vemo pa, da se elimo poutiti im bolje.

Slika im boljega poutja pa je stvar naega sveta kakovosti:

enska, ki ima veliko potrebo po ljubezni in pripadnosti, potrebuje bliino svojega ljubega. lovek, ki ima zelo veliko potrebo po moi, potrebuje efovsko mesto. Alkoholiku je potreben alkohol, da se bo poutil dobro. Narkoman za to potrebuje drogo. Hazarder potrebuje igralnico. .........

Da bi se z neko osebo dobro razumeli, moramo poznati njen svet kakovosti.

To nas z osebo zblia bolj, kot karkoli drugega. Je pa teko spoznati svet kakovosti drugega loveka. Vasih se svojih potreb ne zaveda niti sam, kaj ele, da bi jih znal ubesediti. Vasih sveta kakovosti drugega loveka ni mogoe podpirati (npr. agresivca, narkomana, alkoholika, ...). Takrat je pa treba po resnici povedati loveku, da ga sicer imamo radi, na nekem podroju pa ga ne moremo podpirati.

e z nekim lovekom ne moremo shajati, ga lahko odstranimo iz svojega sveta kakovosti.

A najmanj monosti imamo, da iz svojega sveta kakovosti odstranimo lastnega otroka. Se vam zdi nemogoe odstraniti nekoga iz svojega sveta kakovosti? Poglejte primer otrok: na zaetku olanja so uitelji v njihovem svetu kakovosti. edalje stareji so otroci, tem manj uiteljev je v njihovem svetu kakovosti.

Podobno se zgodi s sliico starev.

e hoejo stari preve moi (oziroma, e se z odraanjem otroka svoji moi postopoma ne odrekajo), lahko pride do tega, da otroci sliico starev odstranijo iz svojega sveta kakovosti. V tem sluaju jih praviloma nadomestijo slike prijateljev, vrstnikov. e hoemo ostati s svojimi otroki v dobrem odnosu, moramo narediti vse, da ostanemo v svetu kakovosti svojih otrok.

CELOSTNO VEDENJE
Ljudje prihajajo praviloma po pomo k psihologom in psihiatrom zaradi tega, ker so nesreni. Nesreni pa so zato, ker imajo eno ali ve svojih potreb nezadovoljenih. V svojem ivljenju lahko izbiramo le svoje vedenje. In poskuamo se vesti tako, da bi imeli nad ivljenjem kar najve nadzora, torej da im bolje zadovoljujemo svoje potrebe.

Za spremembo vedenja imamo na voljo tri monosti:

- spremeniti to, kar hoemo, elimo - spremeniti to, kar delamo, ponemo - spremeniti oboje

Vedenje sestavljajo 4 neloljive sestavine:

Dejavnosti (kot na primer hoja, govorjenje, prehranjevanje) Razmiljanje (o neem venomer razmiljamo) ustva in obutki (kadarkoli se vedemo, nekaj obutimo) Naa fiziologija (z vsem, kar ponemo in utimo, se vee naa fiziologija: srce rpa kri, pljua dihajo, nevrokemija usmerja dejavnost naih mogan, ....)

Zaradi teh tirih prvin govorimo v teoriji izbire o celostnem vedenju.

eprav vse tiri sestavine delujejo skupaj, imamo nadzor le nad svojim razmiljanjem in svojo dejavnostjo.
Ko si izberemo misliti o alostnih stvareh, si izbiramo depresiranje. To pa pomeni, da spada zraven tudi pomanjkanje energije (fiziologija). In emenje na nekem prostoru.

Kadar nimamo uinkovitega nadzora nad ivljenjem, obiajno izberemo jezenje.

Jezenje izberemo obiajno takrat, ko nekdo iz sveta nae kakovosti ne naredi tega, kar od njega elimo in priakujemo. A jezenje je neuinkovita izbira.
Depresiranje je eden najuinkovitejih nainov brzdanja jeze. Depresiranje namre odvzame energijo in na ta nain zablokiramo ogromne koliine agresije v druini in drubi.

Depresiranje je pronja za pomo brez prosjaenja. eprav je depresiranje bolee, je zelo moan nain nadzora nad drugimi.

Prosjaenje brez oitne alosti ogroa nae samospotovanje. Pri depresiranju pa smo takoj deleni pomoi.
Depresiranje je tudi idealno, da ne naredimo neesa, esar se bojimo ali noemo. Zato je odlina taktika izogibanja.

Ljudje, ki depresirajo, niso duevno bolni. Njihovo mogansko biokemino ravnoteje se spremeni v skladu z njihovimi ustvi, dejavnostjo in razmiljanjem. Vendar redki opazijo, da njihovi odnosi ne delujejo. Veliko udobneje je za nae neprijetnosti kriviti duevno bolezen.

TEORIJA IZBIRE IN ODNOSI

e smo v odnosu, ki ne funkcionira dobro, lahko iemo reitev v krogu reitve. e lahko oba udeleenca odnosa stopiva v krog reitve pomeni, da odnos e eliva reiti. In takrat partnerju ne povemo, kaj od njega priakujemo, pa pa, kaj smo pripravljeni dati. Ne pozabimo nadzorujemo lahko samo svoje vedenje.
Shajati ni mogoe le s SOCIOPATOM in DELOMRZNEEM.

KONFLIKT IN REALITETNA TEORIJA

Ko imamo v svojem svetu kakovosti hkrati dve nasprotujoi si sliki, smo rtev konflikta. Kolikor bolj moni sta obe sliki, toliko bolj bole je konflikt. Konflikta obiajno ni mogoe takoj reiti. In ker moramo vedno iz svojega sveta kakovosti odstraniti eno sliko kakovosti, je to vedno bolee.

KREATIVNOST
ivljenje brez kreativnosti bi bilo skrajno siromano. Kreativno razmiljanje loi velike umetnike in znanstvenike od vseh drugih ljudi. Kreativna pa so lahko tudi ustva. In fiziologija. Ko smo osamljeni in frustrirani, nam lahko na kreativni sistem ponudi nova ustva (depresiranje, tesnobljenje, glavoboljenje, boleinjenje v hrbtu, ...).

e ne vemo, da nam lahko izboljanje medosebnih odnosov upoasni ali celo ustavi destruktivno delovanje fiziologije, lahko resno zbolimo ali celo umremo.
Najbolj pogost primer destruktivne fiziologije so avtoimune bolezni. Tudi psihosomatske bolezni so temna stran kreativnosti. Sem spadajo e nevroze, psihoze, depresije in boleinjenje v raznih organih, za katere ni mogoe najti anatomskega ali fiziolokega vzroka.

TEORIJA IZBIRE IN PARTNERSKI ODNOS

V partnerskem odnosu se prav tako srea vseh pet potreb enega in drugega partnerja. Od kombinacije pa je zelo odvisno, koliko zadovoljno bosta lahko skupaj ivela. Zato je potrebno najprej opredeliti, kaj potrebujejo ljudje z razlino monimi potrebami.

MONA POTREBA PO PREIVETJU varni, pridobitniki, denar in premoenje je zelo pomembno, fanatiki glede zdravja, moan interes za spolnost, ne tvegajo

MONA POTREBA PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI zelo potrebujejo ljubezen in intimnost, skrbi jih blagostanje ljudi nasploh, radi spoznavajo nove ljudi

MONA POTREBA PO MOI potrebujejo pomembnost in priznanje okolice, radi ukazujejo, uijo, vodijo, so radi klasini efi, tekmovalni do nasprotnega spola MONA POTREBA PO SVOBODI ne prenesejo komande, a so odgovorni (do sebe in drugih), zakon je za njih huda omejitev

MONA POTREBA PO ZABAVI radi se smejejo in alijo, nasploh oboujejo humor in imajo smisel za humor, se znajo smejati sami sebi, radi imajo gledalie, film, umetnost

IBKA POTREBA PO PREIVETJU veternjaki, ne zanima jih, kaj bo v prihodnosti, nagnjeni so k tveganim dejavnostim, razsipni

IBKA POTREBA PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI potrebujejo zelo malo ljubezni, ne elijo si druine, antisocialni, ne elijo stikov z ljudmi

IBKA POTREBA PO MOI ne elijo imeti vpliva na druge, ne hlepijo po pomembnosti, denar se jim zdi nujno zlo, pogosto brezposelni, a z velikimi narti

IBKA POTREBA PO SVOBODI to je idealna lastnost za zakon

IBKA POTREBA PO ZABAVI malo smisla za humor, malo elje po uenju, malo se smejijo, na svoj raun se ne znajo aliti