PSIHOSOCIALNA POMOČ PRI

NESREČAH, KRIZAH, TRAVMAH

FZAB JESENICE

marec 2021

mag. Markič Peter

Opredelitev nesreč
 Neravnovesje v razmerju zahtev in
zmožnosti v primeru krize
 Kolektivno skrajno stresa situacija,
ki lahko prizadene skupnost ali pa
tudi ne
 Dogodek ali vrsta dogodkov, ki so
jih povzročile naravne ali druge sile
in ki prizadejo ali ogrozijo življenje
Značilnosti nesreč

nenadnost

napovedljivost

moč

razdejanje

vrhunec
 Razlogi za neustrezno
zaznavo nevarnosti:
 v večini krajev so nesreče razmeroma redke
 nad nesrečami imajo ljudje le omejen
nadzor
 nesreče pogosto zahtevajo velike
prilagoditve s katerimi se ljudje neradi
sprijaznijo
 obvestila o nevarnosti so običajno dvoumna
in ne dajejo dovolj zanesljivih podatkov
 obstaja težnja po zanikanju pojavljanja
skrajno negativnih dogodkov
 Dejavniki, zaradi katerih se zdi
zaznana nevarnost povečana:
 osebnostne značilnosti (nižja izobrazba,
ženske, starejši, starši,...)
 situacijski dejavniki (dogodek ni pod
posameznikovim nadzorom, neprostovoljna
izpostavljenost, ogroženi otroci,
nezaupanje v oblast,...)
 značilnosti nevarnosti (takojšnja grožnja,
zdravstvene posledice, neznana nova
nevarnost,...)
Psihološki potek nesreče

 grožnja (zaznava nevarnosti)

 opozorilo (kdaj so ljudje opozorjeni?)
 vpliv (močni čustveni odzivi)
 odmik (vrnitev v normalno stanje)
 po vplivu (organiziran odziv)
 Potek spoprijemanja
z nesrečo
blažitev (dejavnosti s katerimi
odstranimo ali zmanjšamo verjetnost
nesreče ali velikost njenega vpliva
pripravljenost (načrtovanje in
uvajanje dejavnosti za zmanjševanje
škode)
 odziv v sili (pomoč žrtvam)
 okrevanje (vrnitev v normalno stanje)
 Kriza

„Kriza nastane, ko običajne sposobnosti neke

osebe za reševanje problemov več ne
zadoščajo.“ (Caplan)

Definicija “krize” »Življenjska situacija, v kateri

predhodne izkušnje in običajni načini odzivanja
niso dovolj za razumevanje in duševno
obvladovanje trenutne situacije.« Johan Cullberg
 Kriza

 duševno stanje, ko je človek nesposoben

premagati subjektivne in objektivne ovire.
 Nesorazmerje med subjektivno doživetim
problemom in svojo zmožnostjo reševanja.
 Čutimo, da ne zmoremo obvladati situacije,
rešiti problema.
 Porušeno je ravnovesje v nas.
 Različni sprožilci

 Grožnja Strah, zaskrbljenost

 Odgovornost Krivda
 Izguba Žalost
 Kriza

 Značilnosti krize po Norbertu Wienerju in Hermanu

Kahnu (1962 po Gredlerju, 1992):

 nujna potreba po odločitvi glede ukrepanja

 oseba, ki se mora odločiti, zaznava občutek
ogroženosti
 večja negotovost, nujnost in časovni pritisk
ter občutek, da bo imel rezultat odločilen
vpliv na prihodnost
 Kriza

 krize so na splošno sestavljene iz skupka

kritičnih situacij
 kritičnih tu pomeni, da gre za odločilne
faze, kar zadeva nadaljnji potek
celotnega procesa
 pri tem so lahko kritične situacije
načrtovane, predvidljive ali pa povsem
nepričakovane
 Kriza

V tem smislu se kriza kaže kot:

 nenadno ali napredujoče zoženje:
 zaznavanja,
 sistemov vrednot
 sposobnosti za delovanje in reševanje
problemov; kriza pod vprašaj postavi
dosedanje izkušnje, norme, cilje in
vrednote ter je za osebo pogosto
ogrožajoča
 časovno je omejena
Dovzetnost za krize je odvisna od:

 subjektivnega zaznavanja pomena

situacije
 sposobnosti spoprijemanja s tem
 stopnje socialne vključenosti
 predhodnih učnih izkušenj
 Kdo izbira?
 Frankl: „občutij nam niso mogli vzeti, lahko nam,
vzamejo življenje, ne pa doživljanja“
 Transakcijska analiza – odgovorni smo zato, kaj se
nam bo zgodilo v prihodnosti
 NLP - Vsak človek si ustvarja svojo resničnost sam.
 Epigenetika – s svojimi navadami, obnašanji
vplivamo na delovanje celic in s tem na svoje zdravje
in počutje in to se prenaša.
 90% naših doživljanj epidemije je odvisno nas, vse
ostalo pa od epidemije.
 Faze krize
1. Grozeča situacija sproži občutke tesnobe, ki
jim sledijo poskusi, da bi jo rešili tako, kot
smo vajeni.
2. To nam ne uspe, ravnotežje je še porušeno,
tesnoba vse večja. Vedenje postane
neorganizirano, rešujemo po načinu „poskus-
zmota.“
3. Tesnoba se poglablja, iščemo nove rešitve,
ponovno preučimo situacijo ali pa spremenimo
cilj. Dezorganizirana osebnost.
 Faze odziva na krizni dogodek
 Med dogodkom: pri večini trezen odziv – kako
se zaščititi pred nevarnostjo
 Faza šoka:strah; pride za mano; “kaj vse bi
se lahko zgodilo.”
 Faza alarma:zanikanje – “ne želim govoriti,
razmišljati”; sledi podoživljanje
 Faza prilagoditve:izkušnja usmerja vsakdanje
življenje; prevrednotenje
 Zaključek: izkušnja se predela, integrira
 (Dealing vith victims students Manual)
 Reakcije na krizni dogodek so neizogibne in
univerzalne.
 Človeka „vržejo“ iz ravnotežja, ki ga težko
ponovno vzpostavi oz. se vzpostavi na
drugačnem nivoju.
 Profesionalna pomoč se praviloma nudi takoj
po dogodku, pri stresnem dogodku ne nujno.
Odločanje v krizni situaciji
 bolj usodno,
 manj alternativ,
 bolj avtokratsko,
 posvetovanje je pametno,
 večja usodnost neodločanja,
 časovni pritisk,
 smo v stresu – zoženo mišljenje.
 Ukrepanje je odvisno od:
 življenjskega stila in osebnostne strukture
 načina in rezultatov preteklih reševanj,
 količine podpore v okolici,
 trenutne energetske opremljenosti –
koliko so polni naši akumulatorji
 ALI ODPORNOST RES PADA?
 SO MLADI VSE MANJ OPREMLJENI?
 Krizna intervencija
 Krizna intervencija je kratkotrajna podpora
posamezniku ali skupini po kriznem dogodku.
 Takojšnost – večja sprejemljivost za spremembe.
 Bližina – reševanje problema v okolju, kjer je
kriza nastala.
 Predajanje in zaupanje človeka, ki je v krizi.
 Povezanost z okoljem – družino, prijatelji.
 Pozitivna naravnanost – vzpodbujanje
 TUDI MI SMO POD VPLIVOM KRIZE!
Delo v dinamičnih razmerah

 znajti se v kaosu
 okolje je lahko močno spremenjeno
 vsakdanja pravila ne veljajo več
 velika dinamičnost in delovanje pod pritiskom
 zahteva se velika fleksibilnost
 prilagoditev na spreminjajoče se razmere
 spreminjajoče se meje v času in prostoru
 možnosti za umik in počitek so večinoma
omejene
 preplavljenost z informacijami – kako ravnati z
govoricami in napačnimi informacijami
Faze krizne intervencije
 Pred krizo: izobraževanje, znana o
stresu in sproščanju, skrb zase, klima v
moštvu, telesna in duševna priprava,
prehrana
 Akutna faza: podpora kolegov, analiza,
razbremenilni pogovor (defusing)-
zaupniki, aktivno poslušanje
 Po krizi: poglobljen pogovor - debrifing,
strokovna pomoč – zdravniki, psihologi
Psihološka pomoč
 nemudnost
 bližina
 skupnost
 pričakovanje

 Glavno nalogo morajo opraviti

naravni oporni sistemi v skupnosti in
družini
 Prva psihološka pomoč
Sočutna in podporna prisotnost za ublažitev akutne
stiske in oceno potreb po nadaljnji mentalno-
zdravstveni pomoči. (Everly and Flynn, 2005)
Psihološka pomoč
- Odnos, ki zdravi (občutek varnosti, zaupanja,
podpore, opolnomočenja)
- Normalizacija
- Razbremenitev
- Prepoznajo se povezave telesnih, psihičnih posledic,
sprememb s travmatskim dogodkom.
- Prepoznajo in izrazijo se čustva.
- Prepoznajo, razvijejo, okrepijo se strategije za
spoprijemanje s posledicami travmatske izkušnje.
- Podpora, pomoč pri dostopu do specializirane
strokovne pomoči, če je ta potrebna.
 Koraki PPP
 Kontakt
 Varnost in udobje
 Stabilizacija (če je potrebno)
 Zbiranje informacij (trenutne potrebe in skrbi) – kaj najbolj
rabite?
 Praktična pomoč in podpora – topla odeja, čaj, beseda,
polnilce
 Povezovanje s socialno podporno mrežo - prijatelji
 Informacije glede obvladovanja težav kot posledic
travmatske izkušnje
 Povezovanje s sodelujočimi strokovnimi službami, storitvami
 Aktivacija neprizadetih, kaj lahko storijo sami, starši za
otroke
 Koraki RAPID
 Stik, vzpostavljanje odnosa in reflektivno
poslušanje
 Ocena stanja
 Določanje prednosti
 Intervencija
 spremljanje
 PPP OB EPIDEMIJI COVID 19
1. Čustvena in fizična varnost, (varnost pred okužbo,
osnovne potrebe, informiranost)
2. Umirjenost in čustvena podpora (poslušanje,
empatija, podpora, brez nasvetov, pametovanja,
sodb)
3. Povezanost s socialno mrežo (družina, prijatelji,
sosedje)
4. Opolnomočenje (notranji in zunanji viri moči,
strokovna pomoč)
 Dejstva
 Epidemija je krizna situacija.
 Sproža stres.
 Nekateri jo lahko doživljajo kot traumo.
 Nepoznavanje poteka, vzrokov in posledic to
še povečuje.
 Nihče ni vedel kaj bo. Kitajčki molčali.
 Spremembe so velike.
 Vrženi smo iz tira iz ravnovesja.
 Pojavijo se normalne reakcije na nenormalno
situacijo.
Kaj smo že doživljali v prvem valu?
 Potreba po informacijah, preveč inf. ustvarja
zmedo.
 Živčnost
 Zanikanje – „saj je samo kot ena gripa.“
 „Drugi so krivi – Kitajci, Američani, smučarji.“
 Strah
 Panika – zaradi neobvladovanja situacije
 Rešujemo se z paničnim kupovanjem: „Da bom
preskrbljen, preden bodo police prazne.“
 „Vsaj preskrbljenost z osnovnimi dobrinami
obvladujem.“
 Značilnost korona situacije
 zanikanje
 zaskrbljenost – sem storil vse, prav?
 strah, da ne bi okužili domačih
 strah pred virusom – zaradi pomanjkanja zaščitne
opreme - večji kot realnost
 nemoč
 kronična utrujenost- „ne morem se spočiti“
 začetki izgorelosti
 blažji telesni simptomi
 nemir – „ne morem se zbrati.“
 motnje spanja- nespečnost
 Nesposobnost izstopiti iz drvečega vlaka.
 Prizadetost zaradi neustreznega
informiranja.
 Neslišanost
 Neutemeljene kritike
 Afere so za politiko, normalni jih ne
rabimo.
 Slabše opremljeni so bolj ogroženi.
 Preokopiranost s temo „Korona virusa“
 Empatično vživljanje – ogrožene skupine
 Otopelost – milni mehurček
 Socialna, ekonomska negotovost
 Kultura komunikacije na socialnih
omrežjih
 Nezmožnost zavedanja prisotnsoti virusa
 Občutek svobode
 šok
 Velika solidarnost
 Povezanost
 Militantna komunikacija ustrezna
 Vključevanje strokovnjakov –
epidemiologi
 Pa je prišel drugi val
 Večina je zelo dobro prestala prvega.
 Socialno razdaljo smo na srečo
nadomestili s fizično.
 Nekateri so doživljali velike stiske.
 Po kratkem zatišju je prišel 2. val.
 Za marsikoga od nas zatišja sploh ni bilo.
 Polnjenje akumulatorjev ni bilo popolno.
 Kaj je sedaj drugače?
 Prvi val se je začel v lepi pomladi,
 Sledilo je toplo poletje,
 Lahko smo bili smo v naravi
 Drugi val je pljusknil v melanholično jesen,
 K sreči je bilo vreme večino lepo,
 Zdaj pa še zima, snega kolikor hočeš,
smučišča pa zaprta,
 Otroci pa kar doma, brez šole, treningov..
 Traja bistveno dlje. Ne vidimo konca.
 Vsi smo že naveličani stanja.
 Stiske
 Življenje doma. Majhen prostor.
 Nimam časa in prostora zase.
 Stalno v družbi istih ljudi: „moti me kako nese
žlico v usta“.
 Naporno šolanje na daljavo.
 Pomanjkanje socialnih stikov.
 Ogrožene so osnovne človekove potrebe, zlasti
potreba po varnosti.
 Onemogočeno slovo od umrlih.
 Pojavljajo se finančne stiske (RK, Karitas).
 Kaj je drugače?
 Ranljivi so postali še bolj ranjeni
 Depresija + 12%
 Tesnoba + 20%
 Bolj pogoste so samomorilne misli,
 Več hospitacij +30%
 Porast motenj hranjenja med mladimi +50%
 Več ambulantnih obravnav +25%
 Porast agresivnosti in kaznivih dejanj
 Pri večini pandemična utrujenost–prilagajanje
 (M. Anderluh, otr. Psihiatr., B. Škodlar, Cen.za ment. zdr. Lj.)
 Teorije zarot
 Včasih zmedeni ukrepi
 „cenzura“ informacij – optimistične in kritične
utihnejo
 Bolj kot strokovnjakom verjamemo „vplivnim“
 Odpor do testiranja – zdravstveni delavci vsak
dan, mnoge tovarne redno, diabetiki,
hipertenziki
 Odpor do cepljenja – resnice in zablode o
izvoru cepiva in posledicah
 traja dalj časa
 odpornost je padla
 postali smo apatični in besni
 komunikacija ni več ustrezna
 rabimo sproščeno, egalitarno, navdušujočo
 ključno je zaupanje
 utemeljeno na znanosti
 epidemija je tudi družbeni problem
 človek je tudi psihološko, sociološko, duhovno bitje
 ne le epidemiologi, tudi družboslovci
 vključili smo psihologe
 spremlja jo še politična kriza
 Pozitivne stvari v epidemiji
 Poleg števila okuženih, hospitiliziranih in umrlih,
obstaja tudi
 ŠTEVILO LJUDI, KI NE POTREBUJEJO VEČ
INTENZIVE NEGE, HOSPITALIZACIJE,
 SO OZDRAVELI,
 SO SE VRNILI NA DELO.
 IMAMO ZANESLJIVE TESTE, TUDI HITRE
 IMAMO CEPIVO – cepljenje poteka
 ŽIVLJENJE SE NORMALIZIRA
 SPOZNALI SMO, KAJ JE ZARES POMEMBNO – ZA
KOLIKO ČASA NAM BO OSTALO?
Kaj pa sedaj?
 Naučili smo se, kaj zares šteje.
 „Gorje mu , kdor v nesreči biva sam,“
 K sreči se nismo odvadili hodit v naravo.
 Corona je več ljudi spravila v gmajno,
kot vojna.
Krogi ogroženosti ali ranljivosti

(Arambašić, 2000. Psihološke krizne intervencije)

Stik s soudeleženci
 Zraven skoraj od začetka
 Osnovna oskrba – zaščita, hrana, pijača
 Pogovor – informiranje, razbremenitev
 Smo pa pri roki
 Tudi mi smo v stresu
 Ali znam?
 Kaj naj rečem?
 Skoraj vse je bolje kot nič!
Ranljive skupine

57
Ranljive skupine
 Otroci in mladostniki
 Duševni bolniki
 Invalidi
 Dušeno in telesno manj razvite osebe
 Begunci in priseljenci
 Pripadniki različnih subkultur

58
Potek
1. vzpostavitev varnosti in zaupanja
2. Mirnost in prijaznost
3. Spodbujanje k govorjenju o svojih občutkih in mislih,
potrebah – rabi čas, sprejmemo tudi molk
4. Pomagamo mu, da ubesedi, kar se mu dogaja
5. Pogovor prilagodimo njegovi starosti, brez preveč
strokovnih izrazov
6. Aktivno poslušanje – ne prekinjamo, ne sugeriramo
mu misli in občutkov, spremljamo tudi neizgovorjeno.
7. Ima svoj problem, ki mu je pomemben, sledimo mu,
ne zmanjšujemo, posplošujemo
Pomiritev udeležencev:
 Zagotavljam vam, da bomo naredili
vse, kar je v naši moči
 Naredili smo vse, kar znamo in
zmoremo
 Za sedaj kaže
 Smo jih oskrbeli
 Delamo
 Še ne vemo
 Kar vemo do sedaj
 Nevarnosti:

 prenagljeno tolaženje SAJ BO…

 Opominjanje: ČE NEBI…
 Posploševanje: VEDNO JE….
 Svetovanje: MOJ NASVET….
 Poučevanje: NAREDITE TAKOLE…
 omalovaževanje problema: TO NI NIČ
POSEBNEGA..
 presojanje in komentiranje: PO MOJE… TO JE..
 poizvedovanje, izpraševanje, analiziranje
 prenagljeno ukrepanje – nemudi se
 Ravni psihološke podpore
Travmatska terapija
* 5-10 x 1 ura
•Tretma
•* EMDR
*terapevt
Debriefing
* 1-3 ure
* Podroben pregled
* dejstva, misli, odzivi
Defusing * Usposobljen voditelj
•30 - 60 minut
•* dejstva, misli,
informacije
* odprt dialog
Tovariška podpora * Sposobnosti za vodenje
*aktivno poslušanje skupine
* odprta vprašanja
*ne se osredotočiti na
lastno izkušnjo
Posameznik
* Odprtost (miselna, vedenjska)
* Fizične vaje
* Pisanje o izkušnji
* Znanje o obvladovanju stresa
* samozavedanje
* Obvladovanje tehnik
sproščanja
861
RAZBREMENILNI
POGOVOR

 
 Namen razbremenilnega
pogovora
 Zmanjševanje, preprečevanje čustvenih
odzivov na vznemirjujoče dogodke

 Zmanjševanje fizičnih, čustvenih,

vedenjskih dejanj povezanih s stresom

 Pospeševanje faze okrevanja

 Pospeševanje okrevanja osebja na

delovnem mestu
RAZBREMENILNI POGOVOR
 Razjasnitev okoliščin, misli, čustev in
normalizacija doživljanj.
 Izvedemo ga takoj, ko je mogoče po intervenciji,
 po tuširanju, vodi, kavi..
 Usposobljen zaupnik, ki ni bil na intervenciji,
 5 - 8 udeležencev, do 1 ure
 miren prostor,
 osnova je zaupnost,
 Razbremenilni pogovor
Sodelavec je bil Ranjeni / ubiti
ubit / je umrl vključeni otroci

Neuspešno Kdaj ga Ranjenih je

oživljanje
ponesrečenca
izvedemo? veliko ljudi

Sodelavec je bil
hudo ranjen
Dogodek je deležen velike
medijske pozornosti
Faze razbremenilnega pogovora
1. Uvodna faza
2. Faza dejstev
3. Čustvena faza
4. Faza pučevanja in zaključka
aze razbremenilnega pogovora

uvod zaključek

poučevanje
dejstva

čustva
(Bruno Brito)
Pogovor
 Se želiš pogovarjati o tem?
 Kaj se je zgodilo?
 Kako si se počutila? Kaj si občutila?
 Kako se počutiš sedaj?
 Trajalo bo še nekaj časa
 Kaj lahko storiš, da ti bo bolje
 Rekreacija, sproščanje, čas zase,
pogovor s prijatelji…
 Razume te…..
aze razbremenilnega pogovora

uvod
PREDSTAVITEV EKIPE, PRAVILA
POGOVORA, CILJI, STRUKTURA
POGOVORA.

(Bruno Brito)
 2. Faza dejstev
 

 Osredotočite se na informacije in dejstva.

 Uporabljajte odprta vprašanja: kaj, kdaj, kdo, kje, kako …
 Primeri vprašanj, s katerimi ugotovite, kaj se je zgodilo, da
lahko "narišete zemljevid".
 "Kdaj ste prispeli na kraj dogodka (na začetku, na
koncu)?"
 "Kaj se je zgodilo? "
 "Kaj ste storili?"
 "Kdo je stal poleg vas? "
 "Ste zaznali kaj posebnega (slišali, videli, zavohali)?"
 "Kako ste se odzvali? "
 itd.
3. Čustvena faza
 

 »Osredotočite se na svoje občutke v zvezi z dogodkom,

spomine, misli in čustva.«
 Spodbujajte udeležence, da govorijo o svojih najglobljih
vtisih.
 Vsakogar je treba vprašati o njegovih čustvih, vendar pa
jih ne silite, naj govorijo o svojih čustvih!
 Primeri vprašanj, s katerimi ugotovite, kakšne so
njihove misli in čustva:
 »Kako ste se odzvali?»
 »Kaj ste mislili, da se bo zgodilo?»
 »Kaj ste občutili?»
 »Kaj vas je najbolj skrbelo?»
aze razbremenilnega pogovora

uvod

dejstva

misli spremembe
KATERE SPREMEMBEReacçã
STE OPAZILI V SVOJEM
VEDENJU, MISLIH o?
KAKO SE JE ODZVALO VAŠE TELO?
(Bruno Brito)
aze razbremenilnega pogovora

uvod

dejstva poučevanje

POVZEMANJE OBČUTIJ,
Pensament VPRAŠANJA,
Sintoma
POVZETEK, NORMALIZACIJA,
os s
MOŽNI NADALJNI ODZIVI
čustva

(Bruno Brito)
aze razbremenilnega pogovora

uvod zaključek

dejstva poučevanje
INFORMACIJE, ZLOŽENKE,
KONTAKTI ZA NADALJNO POMOČ
spremembe

čustva

(Bruno Brito)
 4. Faza poučevanja in zaključka
 

 Osredotočite se na proces in na prihodnost.

 Povzemite občutja skupine po razbremenilnem pogovoru.
 Poskušajte normalizirati odzive udeležencev na dogodek
(lahko jih razdelite tudi zgibanke z informacijami o običajnih
odzivih na krizne dogodke).
 Povejte udeležencem, kateri znaki stresa se lahko pojavijo
kasneje.
 Predstavite jim možnosti, kako se lahko spoprimejo s
stresom, kako se lahko sprostijo, razbremenijo.
 Poskušajte ugotoviti, ali obstaja potreba po dodatnem
krajšem /temeljitejšem razbremenilnem pogovoru.
 Ponudite jim informacije o nadaljnji podpori, strokovni pomoči
(če je možno, jim lahko da te te informacije v pisni obliki).
 Potrebna je zaupnost.
 Aktivno poslušanje
 Parafraziranje
 Zrcaljenje
 empatija
 OČESNI KONTAKT
ZMANJŠUJE:

 Občutke strahu
 Jeze
 Osamljenosti
 žalosti
TELESNA BLIŽINA IN RAZDALJA
Nebesedna komunikacija
 Telo obrnjeno k sobesedniku.
 Pogled usmerjen v sobesednika.
Dolžino pogleda določa sobesednik.
 Občasno prikimamo z glavo.
 Odprta drža rok, kretnje.
 Dotik rame, objem – prvi korak
naredi sobesednik.
RAZBREMENITEV
Kaj me sprosti?
 Spanje
 Branje
 Pogovor – socialne mreže
 Fizična aktivnost
 Tehnike sproščanja
 …
 …
Skrb zase – gremo POmoč
 „Če bomo vsi skrbeli za druge, kdo bo
potem poskrbel za prve?“

Andrej Šter, ob Koroni

Skrbeti zase
 Ni egoistično.
 Pomeni skrbeti za druge.
 Zase skrbimo zato, da bomo lahko
skrbeli za druge.
 Ni enostavno, je pa nujno.

126
 Iskanje ravnovesja

obremenitve Skrb zase

ENERGIJE-MOČI
Fizična – telesna
Umska
Čustvena
Duhovna

128
 SKRB ZASE-
Polnjenje akumulatorjev

 Namesto uravnavanja obremenitev, se

osredotočimo na drugo stran tehtnice in
vzpostavimo ravnotežje s skrbjo zase, za
obnovo svoje energije, svoje moči
 Človeška energija izvira iz štirih izvirov :
telesa, čustev, uma in duha.

(Schwartz, McCart, 2010)
Telesna, fizična energija
 Telesno energijo lahko povečujemo
z več spanja, zgodnejšim odhodom k
počitku, pijemo manj alkohola in
energetskih pijač, ki nam dajejo lažni
občutek moči. Več se gibamo, zdravo
prehranjujemo, skratka skrbimo zase.
Sem sodi tudi sproščanje.
 Ta energija predstavlja količino.

130
Čustvena, socialna energija
 Čustveno energijo obnavljamo z
zmanjševanjem negativnih čustev in
polnjenjem sebe in sodelavcev s
pozitivno energijo preko pozitivnih
sporočil. Pomaga tudi druženje – to
vidimo posebej sedaj, ko je
onemogočeno.
 Ta energija predstavlja kakovost.

131
Kognitivna, umska energija
 Za umsko energijo poskrbimo z
boljšo organizacijo svojega dela,
osredotočimo se na samo eno nalogo,
z odstranitvijo motečih se elementov,
kot so telefoni in elektronska
sporočila. O planiranju časa bomo
govorili kdaj drugič.
 Ta energija predstavlja
osredotočenost.
132
 Duhovna energija
 Duhovno energijo obnavljamo z
iskanjem smiselnosti svojega bivanja in
dela. Iščemo aktivnosti, pri katerih
doživljamo zadovoljstvo in izpopolnjenost.
Svoj čas namenimo za stvari, ki so za nas
pomembne. Smisel življenja in dela.
 Kaj je moje POSLANstvo, POKLICanost?
 Ta energija predstavlja moč, intenzivnost.

133
Praktični primer skrbi zase
… skrb zase kot bistven element zagotovitve
potreb drugih. (Mahfouz 2020).

134
 KAJ SE DOGAJA-
EPPUR SI MUOVE
 PO TEŽJIH INTERVENCIJAH (udeleženi otroci,
prijatelji, poznani ali močnih doživetjih)
 ZAUPNIKI – 130 – razbremenilni pogovori
 OBLIKE SKUPINSKE POMOČI – EKIPA, KI JE
SODELOVALA V INTERVENCIJI
 INDIVIDUALNI POGOVORI S PSIHOLOGI
REPUBLIŠKE ENOTE ZA PSIHOLOŠKO POMOČ
 REFLEKSIJE ZA ZAUPNIKE
 PREDAVANJA O STRESU….
 OSNOVA JE POPOLNA TAJNOST, ZAUPNOST
 Literatura
 Bončina, T., (2019). Izgorelost. MK.
 Brito, B. (2015). CISM. Gradivo z izobraževanja, Ig.
 Garcia, H., Miralles, F. (2017). Ikigai. MK.
 Huselja, A., (2017). Stres v uniformi. Chiara.
 Krajnc, A. (2014). Spoznaj sebe in druge.
 Lavrič A. in Štirn M. (2016) Psihosocialna pomoč po nesrečah in
drugih kriznih dogodkih, Ljubljana: URSZS.
 Mate, G. (2018). Ko telo reče ne. Primus.
 Megla, M., (2018). Stres, kuga sodobnega časa. Chiara.
 Poštuvan, V. (2014). Doživljanje samomora in varovalni
dejavniki n dejavniki tveganja v procesu reintegracije bližnjih po
samomoru. Doktorska disertacija.
 Schwartz, T., McCarth, C., (2010) „Manage Your Energy, Not
Your Time“, v On Managing Yourself.