PSIHOLOGIJA psihe - du a, du evnost logos - nauk, znanost y y Znanost, ki preu uje du evnost Raziskuje du evne pojave ter vedenje

in osebnost loveka

PODOBNO KOT PSIHOLOGIJA y y y y y Parapsihologija Astrologija Numerologija Magija Okultizem

POMNI!! OPAZOVANJE TEORIJE HIPOTEZE RAZISKAVE OPAZOVANJE

KRITERIJI ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA y y y y ZANESLJIVOST (obi ajno jo izra amo kot ujemanje med rezultati zaporednih raziskav) VELJAVNOST (merimo tisto, kar mislimo, da merimo) OBJEKTIVNOST (vse udele ence testiramo v enakih okoli inah OB UTLJIVOST (izmeriti moramo tudi majhne razlike med posamezniki)

METODE RAZISKOVANJA RAZISKOVALNE METODE (testi, poskusi) y y y y Psiholo ki testi (inteligentnost, znanje, ) Terenske raziskave Kako so pojavi med seboj povezani? Do ugotovitev pridemo s poskusi

METODE RAZLAGANJA (definicija pojasnjevanja) y y Klasifikacija du evnih bolezni Uporabljamo jo pri osmislitvi, pojasnitvi tistega, kar smo dognali pri raziskovanju

UPORABNE METODE (svetovanje, psihoterapija) y Za ir o javnost (nestrokovno) pomenijo prenos spoznaj iz raziskovalnih in teoreti nih podro ij v prakso (svetovanje)

SMERI V PSIHOLOGIJI y y y y y y y y Razvojna psihologija (Zna ilnosti lovekovega razvoja) Psihologija osebnosti (zna ilnosti celotnega du evnega do ivljanja in vedenja; razlike med posamezniki Socialna psihologija (vpliv loveka na loveka; vedenje in do ivljanje loveka v dru bi) Kognitivna psihologija (du evni procesi mi ljenje, odlo anje, spomin, govor, ) Klini na psihologija (du evne in osebnostne te ave depresija, motnje, hranjenje, ) Psihologija dela (prena anje psiholo kih spoznanj na podro je lovekovega dela in proizvodnje) Pedago ka psihologija (vpra anje vzgoje in izobra evanje; ukvarja se z vpra anjem izobra evanja odraslih) Biolo ka psihologija ( odnos med vedenjem in telesnimi sistemi mo gani)

FORENZI NA IN PRAVNA PSIHOLOGIJA Splo na definicija uporaba psiholo kih spoznanj v kazenskem in civilnem pravosodju ter raziskovanje love kega vedenja, DELIMO: 1. PRAVNA PSIHOLOGIJA y y y Ocenjevanje intenzivnosti in posledic zlorabe otrok, ter vpra anje skrbni tva, ocenjevanje pri tevnosti oseb Pravosodne dejavnosti: iskanje resnice, pravilno vodenje kazenskega postopka, u inkovito delo z dokazi, Pokriva se s kazenskim kot civilnim pravom

2. POLICIJSKA PSIHOLOGIJA y y y y y y Ena mlaj ih vej uporabne psihologije Mo no je nanjo vplivala pravna psihologija Prena a psiholo ka spoznanja na podro je policijskega dela Delo z o ividci, rtvami, o kodovanci, Namen: je opremiti policiste z znanjem, potrebnim za razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih Delo: vklju uje individualno in skupinsko svetovanje, sodelovanje pri ocenjevanju in vrednotenje policijskih kandidatov,

3. PREISKOVALNA ALI KRIMINALISTI NA PSIHOLIGIJA y y Deluje na podro ju kriminalistike, a ni njen del Naloga je analiza in razumevanje psiholo kih procesov pri osebah, vklju enih v kazenski postopek

METODE KRIMINALISTI NE PSIHOLOGIJE: PSIHOLO KO PROFILIRANJE y y Tehnika, ki pomaga pri dolo anju glavnih osebnostnih in vedenjskih lastnosti osumljenca Ugotavljamo: starost, spol, poklic, vera, cilji,

GEOGRAFSKO PROFILIRANJE (zo anje kroga osumljencev) y y y Sku amo napovedati lokacijo storilca kaznivega dejanja Uporabno pri serijskih storilcih huj ih kaznivih dejanj Zadr evanje storilca geoprofil!!

KOGNITIVNI INTERVJU y y Posebna oblika izpra evanja o ividca Omogo a pridobivanje zanesljivih informacij

POLIGRAFIRANJE (poligraf ne meri la i) y Odkrivanje ustvenega vznemirjenja, ki je lahko povezano z laganjem

PSIHOLINGVISTI NE METODE (pri pisnih dokumentih) y Analiziranje besedil z namenom pridobiti podatke o spolu, starosti,

HIPNOZA y y Pridobiti pomembne podatke, povezane s kaznivim dejanjem Informacije dobimo tako, da od osebe prikli emo informacije, ki jih oseba sama ne more

KRIMINALNA ALI KRIMINOLO KA PSIHOLOGIJA y y Osredoto ena na pojav in razvoj kriminalnega vedenja pri posamezniku, ter na odpravljanje ne elenega vedenja Deluje preventivno ( ole)

PSIHOLO KA ETIKA y y Spo tovanje in dostojanstva in za ito lovekovih pravic Psiholog svoje znanje uporablja le v dobro loveka in dru be; ravna odgovorno in upo tevati na elo zaupnosti

NASTAJANJE PSIHOLOGIJE Hermann Ebbinghaus psihologija ima kratko zgodovino, toda dolgo preteklost y y Kratka zgodovina: mi ljeno, da je psihologija kot samostojna znanost e mlada Dolga preteklost: mi ljeno na prve razlage sveta in loveka v obdobju nastajanja vrste homo sapiens (p. b. 5 milijoni let)

FILOZOFSKI ZA ETKI PSIHOLOGIJE Prednica psihologije je filozofija. PLATON (427 347 pr. n. t.) in ARISTOTEL (384 323 pr. n. t. ), sta menila, da je du a sestavljena iz treh plasti: y y y utna ali rastna ustvena ali ivalska razumska

SREDNJEVE KI FILOZOFI Toma Akvinski (1225 1274); doktor teologije y y y Najplodovitej i pisec vseh asov Trdil je, da je znanje mogo e dobiti iz dveh virov (vera in naravni razum) V tem obdobju se pojavi definicija pojma osebe oz. persone

RENESANSA Rene Descartes (1596 1650) y Ustvaril je t. i. kartezijanski dualizem

Ideja o lo enosti razuma ali duha in telesa oz. materije John Locke (1632 1704) y y y Zanikal je pomen vrojenosti Trdil je, da se lovek rodi prazen; vse kar se nau i, se nau i iz lastnih izku enj Pogled na svet: empirizem

Immanuel Kant (1724 1804) y Eden pravih, ki so govorili o lovekovem jazu kot o pojavu v lovekovi zavesti

Charles Darwin (1809 1882) y y Z evolucijsko teorijo je vplival na razvoj psihologije Menil je, da se neko vedenje oz. lastnost pri organizmu razvije, e ima zaradi tega ve jo mo nost pre ivetja

ROJSTVO ZNANSTVENE PSIHOLOGIJE y y O e znanstvene psihologije je po mnenju drugih znanstvenikov, nem ki psiholog Wilhelm Wundt (1832 1920) Na osnovi introspekcije je raziskoval irok spekter tedanjih vpra anj v psihologiji

Sigmund Freud (1856 1939) y Svojega razumevanja loveka ni nikoli opredelil niti kot psihologijo niti kot psihiatrijo

SLOVENCI IN PSIHOLOGIJA Anton Trstenjak (1906 1996) y Znanstvenik in filozof

OB UTENJE IN ZAZNAVANJE VID y y y Najpomembnej e utilo Vidno zaznavanje Med vsemi utnimi ivci, ki vstopajo v mo gane, je kar 60% vidnih

Zgradba o esa: y y y y y y Belo nica Ro enica ilnica Ciliarni obro arenica zenica

Pali ice so najbolj ob utljive na modro zelene tone, najmanj pa za svetlobo v rde em delu spektra. Mre nica ima 4 osnovne plasti: y y y y Pigmentno Fotoreceptorsko retinalni nevtroni ganglijske celice

Rumena pega je obmo je najve je gostote epkov. Slepa pega je obmo je, ki je slepo za zaznavanje.

Stopnje: 1. Opti na stopnja (slika zunanjega sveta se zrcali na mre nici) 2. Prevajalna stopnja (za svetlobo ob utljive celice absorbirajo fotone in se odzovejo z elektrokemi nimi reakcijami oz. signali) 3. Stopnja analize prispelih signalov 4. Stopnja oblikovanja zavestne slike o svetu

Napake vida: y y y Daljnovidnost Kratkovidnost Barvna slepota

SLUH y y y y Omogo a ob utenje na daljavo Zvok se raz irja v obliki valovanja oz. nihanja Zvoki v naravi so redko isti Zaznavanje zvokov pomeni pretvarjanje energije zvo nega valovanja v iv no vzburjanje, ki se v slu nem sestavu in mo ganih pretvori v zaznavo

Ravnote je: y y y utilo za ravnote je Dajanje informacij o polo aju in gibanju telesa Trije polkro ni kanali so tanke cevke

Pojavi, povezani s sistemom uravnavanja ravnote ja 1. Iluzije y y Tesna povezanost vida in uta za ravnote je Mo gani te ijo k zaznavanju usklajenega okolja

2. Vrtoglavica y y y Vidno povzro en sindrom, ki ga do ivljamo na vrhu visokih zgradb Motnja v lovljenju optimalnega ravnote nega polo aja telesa Vidno negativno vpliva na dr o telesa

3. Potovalna slabost y y y Podvr enost pospe kom, nad katerimi nimamo nadzora Ni bolezen krivec za to slabost je celoten ravnote ni organ

VOH y y y y utilo, ki se odziva na kemi ne dra ljaje v okolju Opozarja nas na nevarnost (vonj) Prepoznavanje pokvarjenih ivil lovek je bistveno bolj ob utljiv za vonjave, kot za okuse

OKUS y y y Vonj in okus sta povezana Naloga okusa je nadzor hranjenja 4 osnovni okusi: kislo (na strani), grenko (zadaj), sladko (spredaj), slano (spredaj)

KO NI UT y y y y y y y Ko e ima lovek pribli no 5 m2 iti telo pred po kodbami Pomaga pri uravnavanju telesne temperature Prepoznavanje predmetov v okolju Predstava o lastnem telesu Tri osnovne vrste ko nih ob utkov: dotik, temperatura, bole ina Ob utljivost na temperaturo ni enaka po celotnem telesu

Bole ina: y y Akutna (kratkotrajna bole ina, ima dolo en izvor in vzrok) Kroni na (trajna bole ina, obrambne vloge in je precej zapleten pojav)

utni prag: y y Diferencialni (najmanj a sprememba v jakosti dra ljaja, pri katerih sploh zaznamo, da je pri lo do spremembe Absolutni (je najmanj a koli ina energije, ki je potrebna, da bitje zazna dra ljaj)

utno prilagajanje y y y Ali senzorna adaptacija Je kot te nja util, da se manj odzivajo na stalne, nespremenjujo e se dra ljaje Omogo a zmanj anje koli ine informacij na za mo gane obvladljivo raven

ORGANIZACIJA IN OSMISLITEV ZAZNAV Je proces povezovanja ob utkov v zaznave Zaznava oblik: y y y y Organiziranje ob utkov Sposobnost lo iti objekte od ozadja Gestalt psihologija ali psihologija oblike 5 principov:  1. princip podobnosti  2. princip bli ine  3. princip dobrega nadaljevanja  4. princip preprostosti  5. princip zaprtosti

Prepoznavanje obrazov: y y y Jih ne zaznavamo kot vedno enake Bolj se opiramo na njihov zgornji del Podobe (o i, nos, usta, )

Prepoznavanje osumljencev kaznivih dejanj y y y y y y Na osnovi fotografij Z vedenjem lahko vplivamo na rezultate Osumljenec ne sme izstopati po svojih zna ilnostih Osebe so si med sabo podobne Treba je prikriti individualne zna ilnosti V prepoznavni vrsti je tudi osumljenec

Pravila za izvedbo prepoznave y y y y y y y V prepoznavni vrsti sme biti le en osumljenec Prepoznavna vrsta mora biti sestavljena na osnovi zna ilnosti, ki jih opi e o ividec Osumljenec naj pri vsaki prepoznavi stoji na drugem mestu V prepoznavni vrsti naj bodo poleg osumljenca e vsaj tiri osebe e prikazujemo novega osumljenca, se moramo izogniti uporabi prej videnih oseb v prepoznavni vrsti V vrsti naj ne bodo preve podobne osebe Posebnosti osumljencev (brazgotine, tetova e) je treba prikriti ali umetno dodati vsem osebam v prepoznavni vrsti

Napaka y y Najprej o ividcu poka ejo foto album mo nih osumljencev, nato prepoznavna vrsta O ividec izbere osebo le zato, ker jo je videl na fotografiji

ILUZIJE y y V asih mo ganom pri organizaciji zaznav spodleti Delimo jih v  Mehanske (fiziolo ki mehanizmi delovanja vidnega sistema)  Strate ke (so posledica nepravilnosti pri obdelavi vidnih informacij)

MEHANSKE ILUZIJE y y y y y y y Paslike(dlje asa opazujemo rde made , bomo pri umiku pogleda zagledali zelenega pasliko) U inek slapa ( e dolgo opazujemo premikajo i objekt, imamo ob utek, kot, da se vsa okolica objekta premika v nasprotni smeri) Avtokineti ni u inek (nenehni drobni gibi o i omogo ajo zaznavanje okolja; npr. pri opazovanju svetlobne to ke v temi sem nam zdi, kot, da se to ka rahlo premika) FI (o) fenomen (opazovanje dveh izmeni no utripajo ih lu i ustvarja iluzijo gibanja med njima) Geometri ne iluzije (nastanejo zaradi zavajajo ih 3D znakov v podobi) Iluzije, povzro ene z dvoumnimi dra ljajev (Neckerjeva kocka; kateri del je spredaj in kateri zadaj) Iluzije, zaradi nemogo ih figur (nemogo e konstrukcije)

ZAZNAVANJE PROSTORA Ker je slika sveta, ki pada na mre nici obeh o es, zgolj 2D, je moral zaznavni sistem razviti mehanizme, ki omogo ajo globinsko zaznamovanje okolja.

10

GLOBINSKI ZNAKI y y y Slikovni (vidne informacije, binokularni znaki, ) Fiziolo ki (mre ni na neenakost, o esna konvergenca in akomodacija o esne le e) Gibalni

Mre ni na neenakost y y Razdalja med o esoma Pomembno za dobro ocenjevanje oddaljenosti ne preve oddaljenih predmetov

O esna konvergenca y Ko opazujemo bli nje predmete, sta o esi obrnjeni drugo proti drugemu konvergirata

Monokularni znaki: y y y y y y y Prekrivanje Dvignjenost Jasnost slike Linearna perspektiva Sen enje Znana velikost predmeta Gibalna paralaksa

ZAZNAVANJE ASA y y Poteka prek zaznavanja informacij, ki se spreminjajo v toku asa Zaznavamo ga:  Prek dogodkov  Prek dogajanja v telesu Intervale, kraj e od sekunde, podcenjujemo, dalj e pa precenjujemo Presojanje asa je dokaj natan no, odvisno pa je od starosti

y y

VPLIV PRI AKOVANJ IN MOTIVACIJE NA ZAZNAVANJE y y y y Vpliv je razviden predvsem prek konteksta in t. i. spoznavnih shem TIP: objem tujca je isto nekaj drugega kot objem ljubljene osebe GOVOR: besede, ki zvenijo enako, vendar je njihov pomen odvisen od sobesedila Svojo resni nost dojemamo prek spoznavnih shem

11

VPLIV MOTIVACIJE NA ZAZNAVANJE y Usmerjanje pozornosti v mo nost doseganja tistega, esar organizmu primanjkuje, pomeni pre ivetje

VPLIV ZAZNAVANJA NA PRI ANJE y y y Ni redkost, da napelje raziskavo v napa no smer ali celo v slepo ulico Neverodostojno pri evanje je glavni razlog za izrek napa nih obsodb 4 komponente oz. funkcije:  Deljena pozornost  Budnost in zaznavanje dra ljajev  Iskanje  Selektivna pozornost Osnovne dimenzije pozornosti:  Smer  Intenzivnost  Obseg  Trajanje

1. ZNA ILNOSTI OPRAVILA y y y y y y y y Intenzivnost dra ljajev (pok, mo an vonj, ) Trajanje in pogostost dra ljajev ( ibki dra ljaji tudi vzpodbudijo pozornost) Prostorska porazdelitev dra ljajev (nenehnih in enaki dra ljaji) Gibanje (vse, kar se giblje, pritegne na o pozornost) Spreminjanje in kontrast dra ljajev Novost pojava oz. dra ljaja Stopnja kompleksnosti (preve zapleteni dra ljaji odvra ajo pozornost) Modalnost dra ljajev (1. slu ni, 2. vidni, 3. ko ni)

2. OSEBNOSTNE ZNA ILNOSTI y y y y y Motivacija ustva Pri akovanje Introvertiranost in ekstravertiranost Izku nje

3. VPLIVI OKOLJA y y y Hrup Koli ina dra ljajev Socialno okolje

12

FILTRIRANJE ALI DELJENJE POZORNOSTI? Selektivna pozornost y Iz okolja izlo imo pomembne dra ljaje, druge pa pustimo skoraj nezaznavne

Teorije, ki sku ajo pojasniti delovanje selektivne pozornosti: y y y Teorija filtriranja Teorije deljene pozornosti Model omejene zmogljivosti

TE AVE S POZORNOSTJO V KOMPLEKSNEM OKOLJU V dinami nem okolju, ki je nasi eno z najrazli nej imi dra ljaji, se je te ko osredoto iti na samo en pojav.

RAVNI POZORNOSTI 1. NAJNI JI: NIVO POPOLNE AVTOMATI NOSTI y y y Oz. samodejnost Stopnja zavedanja je zelo nizka Obdelavo informacij nadzorujejo notranje sheme

2. DRUGA, VI JA RAVEN: NIVO DELNE AVTOMATIZIRANOSTI y y Obdelava informacij je e vedno brez zavestnega nadzora Vpleteni sta vsaj dve (vedenjski) shemi; med seboj tekmujeta za prevzem celotne pozornosti

3. NAJVI JI: NIVO NAMERNE, ZAVESTNE KONTROLE y Vsa zavedna pozornost je posve ena dra ljajem

U ENJE 1. U enje oblikuje vedenje 2. Ohranjajo se vedenjski vzorci, ki ve ajo mo nost pre ivetja 3. U enje poteka po dolo enih postopkih ali zakonih

13

POGOJEVANJE 1. KLASI NO POGOJEVANJE Bistvo je nadome anje prvotnega odziva na neki dra ljaj z novim odzivom. Pogojni dra ljaj je prvotno nevtralen dra ljaj, na katerega se organizem prej ni odzval. Brezpogojni refleksi so vrojene reakcije organizma, ki se pojavljajo brez vnaprej njega u enja. Vpliv dejavnikov na pogojne reflekse: y y y asovna razdalja med pojavom pogojnega in brezpogojnega dra ljaja Prej nje u enje Pripravljenost na u enje

Ne eleni vedenjski vzorci Po eni strani pospe uje prilagajanje bitij, po drugi strani pa lahko povzro a nastanek neprimernih vedenjskih vzorcev. y y Pogojeno zavra anje hrane (primer: zdravljenje raka s kemoterapijo. Kemoterapija povzro a slabost (stranski u inek). Posledica tega je zavra anje hrane. Kemoterapija = pogojni dra ljaj) Pogojeno ustveni odzivi (primer: e lovek pade s konja, se potem boji konjev. Konj je prej pomenil nevtralen dra ljaj, kasneje se ob padcu s konja pove e z bole ino in postane pogojni dra ljaj.) Pogojeni odzivi imunskega sistema (odkritje, da klasi no pogojevanje vpliva na imunski sistem, je mnogo novej e. To je pogojen imunski odziv.)

Generalizacija in diskriminacija dra ljajev Je kot nau ena te nja po odzivanju na omejen obseg dra ljajev, lahko pa celo samo na enega.

14

2. INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE y y y y y y Ali operantno O e tega pogojevanja je Edward Lee Thorndike (1874 1949) Zaradi veliko poskusov z ivalmi je omenjen kot eden prvih ivalskih psihologov Test la nih ma k v kletki z gumbom!! Sklepal je, da je u enje postopen proces, ki se za ne kot slepo posku anje u enje po sistemu poskusov in napak Vedenje je odvisno od posledic (oja anje ali kazen)

Te ave pri uporabi kaznovanja Pri kaznovanju otrok in ivali se pogosto pojavi ve te av. y y y y y Kaznovani ne ve natan no, zakaj je kaznovan (kazen je v tem primeru lahko kodljiva) Kaznovanje se pogosto pove e s strahom (zaradi strahu je u enje manj u inkovito) Kazen lahko spremlja prikrita nagrada (primer: u iteljevo kaznovanje u enca, kaj malo zale e, e je za ob kazni zaznal odobravanje ali priznavanje vrstnikov) Kaznovanje pogosto uporabljamo takrat, ko smo jezni ( to nam prepre uje nadzorovanje izvajanja kazni Uporaba agresivnosti pri kaznovanju pogosto vodi k nadaljnjim pojavom agresivnega vedenja (otroci se prepri ajo, da je tako kaznovanje dru beno in socialno sprejemljivo (nasilje)

3. RAZLIKA MED KLASI NIM IN INSTRUMENTALNIM POGOJEVANJEM Klasi no pogojevanje y y y Najprej se pojavi neki dogodek v okolju (npr. zvonec), temu sledi pogojni refleks (slinjenje). Pomembna je zveza med dra ljajem in reakcijo Nenamerno in nenadzorovano vedenje (avtonomni iv ni sistem)

Instrumentalno pogojevanje y y y y Ravno nasprotno kot pri klasi nem pogojevanju Reakciji sledi posledica Pomemben je nagon Svobodno in namerno vedenje

15

SPOZNAVNO IN SOCIALNO U ENJE y y Osnova lovekovega vedenja Teorija po eni strani opozarja na pomen mentalnih podob okolja in pri akovanj na vedenje, po drugi strani pa na pomen socialnega u enja

1. SPOZNAVNO ALI KOGNITIVNO U ENJE y y y Vpliv mentalnih podob, pri akovanj in prepri anj na vedenje latentno u enje Ni neposredno razvidno Skrito in o itno, ele takrat, ko se pojavi ustrezen dra ljaj iz okolja

2. SOCIALNO U ENJE y y y y y Ta vrsta u enja je mogo a samo v navzo nosti drugih ljudi Velik del tega u enja zajema posnemovalno ali modelno u enje Nana a se na u enje govora, vedenja, Posnemovalno u enje ni vedno uspe no Pojav posnemanja je odvisen od ve dejavnikov (ugled, socialna mo , )

3. U ENJE Z VPOGLEDOM y y y y Pomeni nenadno in celovito spoznanje odnosov v neki problemski situaciji Miselno dojetje re itve vpra anja Je velik odmik od behavioristi nega razlaganja procesa u enja Poskus s impanzi (palica + banana)

4. BESEDNO U ENJE y y y y Zelo pogosta oblika u enja Je skoraj enako uspe no kot u enje v resni nih okoli inah Primer: e otroku opi emo ival in je e nikoli ni videl, jo bo neko z lahkoto prepoznal, ko jo bo videl Besede se vedno vpletajo v proces u enja

5. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA U ENJE y y y y y y y Motivacija (u inkovitost u enja se pove uje z nara anjem motivacije) Sposobnosti (najpomembnej a je inteligentnost, ve ja inteligentnost omogo a ve je u ne dose ke; senzorne in motori ne sposobnosti) Osebnostne zna ilnosti (zna ajske poteze (pridnost, ) in sposobnosti) Stanje organizma (biolo ki dejavniki (starost, zdravstveno stanje, )) Prej nje stanje (u enje se navadno ne za ne ni elne to ke; prej nje poznavanje nekega podro ja, ki ga obvladujemo, lahko bistveno pospe ijo u enje) Metode u enje (izbor prave metode je odvisen od vsakega posameznika in tudi od u ne snovi; e izberemo napa no metodo je lahko na e u enje neu inkovito) Vsebina u nega gradiva (u no gradivo mora biti smiselno, pregledno in razumljivo, da se la je u imo) 16

6. KRIVULJA U ENJA Prikazuje spreminjanje u nega u inka zaradi u enja. U ni u inek merimo s tevilom pravilnih odgovorov. Po za etku u enja se krivulja dviguje, vendar to gibanje ni vedno enako. Tri osnovne krivulje u enja: y y y Negativno pospe eno Pozitivno pospe eno Krivulja v obliki rke S SPOMIN Temelji na du evnih procesih Poznamo tri osnovne procese: vkodiranje, shranjevanje, priklic y y y Vkodiranje: omogo a pretvarjanje informacij v obliko, da se lahko vnesejo v spomin in se v njem ohranijo Shranjevanje: omogo a obstoj vsebin v spominu Priklic: pomeni vrnitev zapomnjenje informacije v zavest; obnova podatkov ne poteka samo kot priklic, ampak kot prepoznava

1. STOPENJSKI MODEL SPOMINA y y y y y Ni edini, je pa eden najbolj uveljavljenih pri razlaganju delovanja spomina Oblikovala sta ga Richard Atkinson in Richard Shiffin Senzori ni, kratkoro ni in dolgoro ni senzori ni spomin (stopnje) Stopnje so med seboj povezane; podatki se med seboj nenehno pretakajo Razlikujejo se glede na koli ino shranjenih podatkov, obstojnost in namembnost shranjenih informacij

SENZORI NI SPOMIN y y y y y y y Vsebuje veliko koli ino razli nih informacij iz okolja Za kratek as, saj po nekaj sekundah informacije zbledijo Predstavljamo si ga kot kamero Slike hitro uga ajo in jih nadome ajo nove Zavedamo se le tistega, na kar smo pozorni Naloga je kratkotrajno shranjevanje utnih vtisov, ki se prekrivajo Vizualni, slu ni, oku alni, vohalni in tipni senzori ni spomin (najbolj raziskana: vizualni in slu ni)

traja do sekunde; ikoni ni spomin

17

KRATKORO NI ALI DELOVNI SPOMIN y y y y y y y Vsebuje informacije o katerih trenutno razmi ljamo oz. se jih zavedamo Traja so 30 sekund Omogo a nam, da si na primer zapomnimo cel stavek, ki smo ga prebrali Naloga je za asno shranjevanje informacij, ki jih trenutno uporabljamo v zavesti e ponavljamo besedo se ta podatek zadr i bistveno dlje asa Zaradi neponavljanja pa izgine podatek v pozabo Omejen je zgolj na 7 znakov

DOLGORO NI SPOMIN y y y y y Lahko bi rekli, da se dolgoro ni spomin vkodira e traja podatek ve kot 30 sekund e se elimo spomniti neke situacije moramo te podatke priklicati iz spomina (npr. za 15 let nazaj) Spomin ni omejen Neomejen obseg oz. zmogljivost

Vnos informacij v dolgoro ni spomin y y y y Obnavljanje oz. vzdr evalna obnova U inkovitej a je uporaba aktivne obdelovalne obnove, ki pomeni osmislitev informacije Ne gre samo za pasivno ponavljanje informacij, ampak za njihovo obdelavo (reorganiziranje) Bolje se vkodirajo informacije, ki so povezane z nami

y y y y y

Razmi ljajte o pravilnosti, ustreznosti u ne snovi Razmi ljajte o njeni uporabnosti Primerjajte nove informacije s tistim, kar e veste o neki stvari Posku ajte se spomniti primerov iz lastnih izku enj, ki potrjujejo nova spoznanja Prizadevajte si, da boste zares razumeli bistvo

tako dose emo vi jo raven procesiranja u ne snovi!!

18

Vsebina dolgoro nega spomina y Proceduralne informacije  Omogo ajo izvajanje razli nih opravil  Hoja, govor,  Z besedami jih te ko opi emo Epizodi ne informacije  So spomini na razli ne dogodke  Prikli emo jih takrat, ko se sku amo spomniti kako, kdaj in kje se je kaj zgodilo  Na primer: spomini na prvi olski dan Semanti ne informacije  Pomenijo splo no znanje  Sestavljajo ga dejstva, imena, definicije, ideje,

Organiziranost podatkov v spominu Informacije so organizirane na ve na inov. Najbolj znana na ina organizacije podatkov v spominu sta grupiranje in asociativno povezovanje. Grupiranje y Gre za povezovanje vsebin vse vsebine, ki imajo nekaj skupnega

Asociativne povezave y y y Na katerokoli prebrano ali sli ano besedo se lahko odzovete s prvo besedo, ki vam pade na pamet Med besedami obstaja neka logi na povezava (asociacija) Te je si zapomnimo nova imena, datume, tevilke,

Priklic podatkov iz dolgoro nega spomina y y y V spominu je shranjeno veliko ve , kot pa se lahko mi spomnimo Kako najti na in za priklic podatkov iz spomina Primer: imam na koncu jezika vendar ne morem povedati .. elimo nekaj povedati, vendar nikakor ne najdemo prave besede za to

Izku nja na koncu jezika nas opozarja na tri zna ilnosti delovanja priklica oz. spomina: 1. Priklic podatkov iz dolgoro nega spomina ne deluje po na elu vse ali ni 2. eprav so podatki shranjeni v spominu, so lahko nedostopni 3. Pri poskusih priklica elene informacije prihaja do priklica drugih, ne elenih ali delnih informacij

19

2. VPLIV KONTEKSTA NA SPOMIN y y im ve ja je podobnost med izvirnimi okoli inami, tem bolj verjetno je, da bo priklic uspe en. Primer: Pri preverjanju znanja se nikakor niste mogli spomniti nekega podatka, ko pa ste pri li v prostor, kjer ste se u ili, se je nenadoma pojavil v zavesti!!

3. IZVORI SPOMINSKIH NAPAK y y Vsebine, ki so shranjene v spominu, se s asoma spreminjajo. Svoje spomine nenamerno in nezavedno dodajamo, odvzemamo,

Vpliv prej njega vedenja Vse kar vemo, vse na e znanje, vsi podatki, so organizirani v spoznavnih shemah. V asih se spomnimo stvari, ki jih sploh ni v na em spominu, pojavile pa so se zaradi tega, ker so v neki obstoje i shemi zna ilen, tipi en element. Vpliv kasnej ih informacij Nastajajo lahko spominske napake, zaradi podatkov, ki smo jih zvedeli kasneje, po dogodku. Napake zaradi zamenjave vira informacij Za veliko podatkov, shranjenih v dolgoro nem spominu, velja, da se ne moremo spomniti, kdaj in kako smo pri li do njih. Zamenjava vira informacij lahko pripelje so popolnoma zmotnih spominov. 4. SPOMINSKE ZMOTE PRI PRI ANJU y y y y y Zaradi napak je spominska obnova dale od popolnosti Zaradi preobremenjenosti (podobnost oseb, objektov, ) Nepopolnost spomina postane problemati na, ko je natan nost podatkov temelj za pomembne odlo itve Primer pri evanja o ividcev nesre , kaznivih dejanj, Neprava izbira osumljenca lahko privede preiskovalce do v napa no smer ali do krivi ne obsodbe

U inek zavajajo ih informacij y y y Lahko pretvori la v resnico Ljudje lahko verjamejo, da so videli stvari, ki niso nikoli obstajale ali pa jih vidijo druga ne kor so v resnici V kazenskih in civilnih postopkih se krivda pogosto dokazuje na osnovi pri evanja

20

5. VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI NA PRI ANJE Kadar ni materialnih dokazov ali biolo kih sledi, ki bi omogo ile prepoznavo storilca je analiza DNA edino mo no dokazno sredstvo. Vpliv spola pri e y y y enske so nekoliko bolj e pri prepoznavanju osumljencev Razlike so zaznane tudi pri otrocih enske imajo ve napak kot mo ki (pri prepoznavanju)

Vpliv starosti y y y y y y Mlaj e in starej e osebe Mlaj e osebe la je prepoznajo mlaj e osumljence, starej e pa starej e osumljence Otroci so bolj dovzetni za dejavnike, ki povzro ajo spominska popa enja Otroci te je razlikujejo med dogodki, ki so se jim resni no pripetili Sledenje je v manj i meri zna ilno tudi za odrasle Starej e osebe si te je zapomnijo nebistvene podrobnosti dogodka (barvo, kraj, )

Vpliv sugestibilnosti y y y y y Sugestibilnost je odvisna od: inteligentnosti, socialne za elenosti, spomina, privolitve, Privolitev je osebnostna zna ilnost, opredeljena kot pripravljenost popustiti drugim in nekriti no sprejeti njihovo stali e Voljnost do drugih oseb dviguje raven sugestibilnosti in tako prispeva k nastanku zmotnih spominov Lo itev je opredeljen kot pomanjkljivo zdru evanje misli, ustev in izku enj Lo itev ozna uje tudi stopnjo samozavesti

Vpliv ivljenjske zgodovine y y y y Zaznavanje in razumevanje resni nosti ter vkodiranje podatkov poteka pod vplivom preteklega do ivljanja Pri anje temelji na stereotipih Barve lahko povezujemo z vonji in okusi Na pri anje dogodkov vpliva velika mno ica v preteklosti do ivetih izku enj

21

6. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VERODOSTOJNOST PRI ANJA Dejavniki zaznavanja y y Zaznava hitrosti in velikosti predmetov (Pogosto smo pri a precenjevanju in podcenjevanju hitrosti gibanja objektov. e je o ividcev ve , so najve krat pri evanja neusklajena. Zaznava oddaljenosti in smeri (Pojavljajo se razlike pri ve jih oddaljenostih. Precenjevanje in podcenjevanje asimetrij. Pri evanje o smeri je odvisno od zapletenosti zaznave sheme. Dalj a pot, veliko tevilo zavojev zmanj ajo natan nost spominske obnove.) Zaznava barv (Spra evanje o barvi vozila, obla il, las, predmetov, te avo povzro a tudi slaba osvetlitev okolja. Pono i vidimo le odtenke sive barve. as trajanja dogodkov ( e mine od zaznave do tr enja nekaj sekund moramo biti previdni pri vrednotenju pri evanja. Dalj i opis, poln pozornosti deluje prepri ljivej e.

y y

Dejavniki obdelave podatkov y Pozornost (V kratkoro ni in dolgoro ni spomin se prena ajo le tisti podatki, na katere usmerimo pozornost. Poleg usmerjanja je pomembna tudi jakost pozornosti. Ve ja intenziteta pozornosti omogo a u inkovitej e vkodiranje podatkov. Pri zelo dinami nih zaznavnih okoli inah je pogost tudi fenomen vidnega prikrivanja. Zaradi raznolikosti se pojavlja tudi dvoumnost.)  Nenavadni, zelo opazni pojavi: tat neopazno krade, medtem ko njegov pomo nik teatralno zaigra sr ni napad  Dogodki, osebe, stvari, ki nas ogro ajo: osredoto anje na oro je  Pojavi, ki se ujemajo s stereotipi, pri akovanji in drugimi vzpostavljenimi spoznavnimi shemami: prodajalka v trgovini vidi neurejenega mo kega, ki se zadr uje med policami in ga sama ozna i za tatu ali brezdomca, ko ugotovi da se je zgodila kraja, pa je postala ona o ividka dogodka  Bistvene podrobnosti: ne spomnimo se manj ih podrobnosti, ker se ne osredoto amo na njih Vpliv stresa in ustev (Osebe, ki so do ivele stres, menijo , da so spomini nanje bolj natan ni in trajni kot sicer. Predpozornostna faza, obdelava podatkov in spominski priklic (to je tristopenjski model))

Osmislitev zaznanega y y y y y y y Nezmo nost tolma enja, pojasnitve ali osmislitve zaznave je posledica odsotnosti semanti nega procesiranja Lahko re emo, da gre za vrsto pozabe Posledica je oblikovanje nenatan nega spomina e je tolma enje zaznave napa no, potem se oblikuje popa en spomin e je pri a negotova je mo nost nastanka popa enja ve ja Klju no vlogo imajo tudi spoznavne sheme, ki nastajajo z u enjem in izku njami Popa enja nastajajo zaradi spominskih vrzeli

22

7. POZABLJANJE y y y To je nezmo nost priklica informacije, ki nam je bila v spominu prej na voljo Herman Ebbinghaus je bil prvi, ki je preu eval pozabljanje Ebbinghausova krivulja pozabljanja

Neuspe no vkodiranje informacij y y y Pomeni, da podatek nikoli ni pre el iz kratkoro nega v dolgoro ni spomin Primer: pozabimo imena sogovornikov, pozabimo klju e, Kadar se nam v tistem trenutku ne zdi pomembno, da bi si nekaj zapomnili

Interferenca med spominskimi podatki y y Pojavlja se pri podobnih spominih V asih se razvije preboj za prevlado med dvema spominoma, ki se kon a z izgubo enega od njiju  Nov spomin povzro i izgubo starega (ko si ho emo zapomniti novo telefonsko tevilko, ugotovimo da smo zato pozabili staro)  Star spomin povzro i izgubo na novo zapomnjenega podatka (da v novem avtomobilu i emo stikalo za lu i, tam kjer je bilo v prej njem avtomobilu)

Namerna pozaba y y y y y Z njo izrinemo iz zavesti neprijetne spomine Zavedna pozaba = represija Psihoanalitiki jo ozna ujejo kot obrambni mehanizem Neprava pozaba dogodka = supresija Oseba si zavestno prizadeva, da ne razmi lja o neprijetnosti in jo imprej pozabi

Bledenje spominskih sledi y Teorija pravi, da pozabljamo tiste vsebine, ki jih ne uporabljamo ve

8. IZGUBA SPOMINA y y y y Amnezija Izguba je lahko popolna ali delna Pojavi se kot posledica po kodb mo ganskega tkiva Retrogradna amnezija  Oseba se ne more spomniti dogajanj iz preteklosti  Prizadeti spomini tik pred dogodkom  Zaradi udarca v glavo  Oseba o dogodku ve zelo malo ali skoraj ni Anterogradna amnezija  Je nezmo nost nastajanja novih spominov  Preteklost zanje ne obstaja  Pojavi se pri po kodbah mo ganskega tkiva 23

MI LJENJE y y y Je eden od kognitivnih procesov Sodeluje pri vseh zavestnih opravilih Osnovne sestavina mi ljenje so miselne podobe in pojmi

1. MISELNE PODOBE y y y y y Lahko jih opi emo kot predstave objektov ali dogajanj Z njimi ustvarjamo nami ljeni svet Opisovanje poteka preko vizualnih predstav Primer: beremo roman in se vizualno v ivimo v prebrano Miselno predstavljanje temelji predvsem na vizualnih podobah

2. POJMI y y y y So miselne kategorije, ki na osnovi skupnih zna ilnosti zdru ujejo objekte, dogodke in stanja v skupine bli njice, ki laj ajo in pospe ujejo mi ljenje, u enje, So hierarhi no organizirani; glavne kategorije imajo podkategorije (primer: sladkarija okolada, pecivo, ) Naravni pojmi  Nastajajo pod vplivom vsakodnevnih izku enj  Meje teh pojmov so te je dolo ljive in nejasne  Posledica tega je, da nekatere pojme uvr amo v pojme z lahkoto, druge pa te je Formalni pojmi  Nastanejo na osnovi u enja  Preprostej ih formalnih pojmov se nau imo e kot otroci

3. ODLO ANJE y y y Pri te jih odlo itvah je bolje, da se posvetujemo z drugimi Odlo anje je te je, ko ima vsaka mo nost pribli no enako tevilo pozitivnih in negativnih posledic Uporaba modelov odlo anja

Model omejitve z dominantnim kriterijem y y y Primer: pri nakupu mleka med razli nimi pridelovalci, izberemo tisto, ki je najcenej e Model je primeren za nezahtevne odlo itve Pri sprejemanju pomembnej ih prina a preveliko tveganje

24

Model dodajanja y y y y y Naredimo seznam mo nosti, med katerimi se odlo amo Pri vsaki mo nosti dodamo e podseznam dejavnikov, ki so za nas pomembni Na koncu izberemo tistega, ki ima najbolj pozitiven se tevek vseh ocen Model zahteva as in izbrano presojo Uporaba le pri te jih in pomembnej ih odlo itvah

Model izlo anja po kriterijih y y y y Presojamo vse mo nosti, glede na neki kriterij e mo nosti ne izpolnjujejo izbrana merila, jih rtamo iz seznama S postavljanjem vedno novih kriterijev izsejemo najugodnej o mo nost Kateri model izberemo je odvisno od narave problema

4. RE EVANJE PROBLEMOV y y Mi ljenje in vedenje sta usmerjena v neki cilj, ki ni zlahka dosegljiv Petstopenjski model re evanja te av

Ugotovitev, da problem obstaja y y Preden se lotimo re evanja problema moramo priti do spoznanja, da ta obstaja Redko se pripeti, da neke te ave ne zaznamo

Opredelitev in predstavitev problema y y y Opredelitev je povezana z ustvarjanjem miselnih podob o problemski situaciji Razlikujemo med pomembnimi in nepomembnimi informacijami Prehitra opredelitev in predstavitev pomenita ve je tveganje, da se re evanja te ave lotimo napa no

Razmislek o mo nih strategijah re evanja in re itvah y y y Strategija poskusov in napak (Posku amo in izlo imo tiste, ki ne privedejo do re itve. Uporaba, ko imamo malo mo nih re itev in te ava s katero se ubadamo. Uporaba algoritmov (Primer: Nastavljanje programov na novem televizorju. e se dr imo navodil, nas zaporedje hitro pripelje do re itve.) Uporaba hevristike (Z njo hitreje re imo te avo, vendar ne nujno. Primer: pogledamo v kazalo in najdemo stran, na kateri je opisana re itev te ave. Re evanje razdelimo, na ve manj ih korakov.)

Izbira strategije in pojav vedenja, ki je skladno s strategijo y Mi ljenje usmerja vedenje, ki vodi do re itve

25

Ocenjevanje dobljene re itve y y Kadar obstaja ve re itev, je dobljeno re itev te je oceniti e je problem jasno opredeljen, ni te ko ugotoviti ali je re itev pravilna

NEZMO NOST RE EVANJA PROBLEMOV y y y y Fiksacija mi ljenja Fiksacija se izkazuje kot vztrajnost, utrjenost in omejenost strategije Fiksacija vpliva na dojemanje resni nosti Drugi razlog je do ivljanje blokade (miselni seti oz. du evna naravnanost)

Vztrajnost napa nih prepri anj y y Nekatera prepri anja so neverjetno zakoreninjena tirje mehanizmi ali dejavniki, ki povzro ajo vztrajnost neupravi enih prepri anj  Vpliv pristranskosti (Sprejemamo dokaze, ki se ujemajo z na im prepri anjem. Tiste, ki niso skladni, spregledamo in namerno prezremo ali zavra amo.)  Potrjevanje prepri anj (Te nja po prizadevnem iskanju informacij ali dokazov, ki potrjujejo na e stali e.)  Vpliv zmotnih potrditev (Nagnjenost, da si zapomnimo le dogodke, ki potrjujejo na e prepri anje. Zaradi te te nje pozabljamo na vse tiste, ki zanikajo na a stali a.)  U inek precenjevanja (Te nja po precenjevanju pomena redkih dogodkov. Ta pojav velikokrat izkori ajo jasnovidci.)

5. USTVARJALNO MI LJENJE y y y y Sposobnost oblikovanja novih, izvirnih, redkih, nepri akovanih in uporabnih re itev Je pomembno, ker prina a nova spoznanja in znanja Raziskovali so ga predvsem kognitivni psihologi Ustvarjalna re itev se pojavi takrat, ko pride do stika ve dejavnikov  Intelektualne sposobnosti (Vidimo te ave v drugi lu i in dobiti bolj e zamisli za re evanje te av.)  Znanje (Da dobro poznamo podro je. Iskanje izvirnih re itev je nujno.)  Posebni slogi, na ini mi ljenje (Nagnjenje k druga nemu, neobi ajnemu mi ljenju in zmo nost celostnega razmi ljanja.)  Zna ilnosti osebnosti (Nagnjenost k tveganju in dvomljenju, notranja motiviranost za delo.)  Ugodni vplivi okolja (Okolje mora biti dojemljivo, mora jih podpirati in nagrajevati.)

Najpogosteje govorimo o tirih fazah ustvarjalnega mi ljenja: 1. Preparacija: pomeni spoznavanje te ave in zbiranje podatkov 2. Inkubacija: mislec se zavestno ne ukvarja s te avo 3. Iluminacija: pomeni nenadno in nepri akovano spoznanje re itve 4. Verifikacija: pomeni preverjanje veljavnosti, uporabnosti re itve

26

6. GOVOR IN MI LJENJE y y Osnovna funkcija jezika je sporazumevanje Lahko so v zvo ni, pisni ali pa v obliki kretenj

Vpliv govora na spomin in socialno zaznavanje y Jezik vpliva na mi ljenje prek spomina, na pojav spominskih popa enj, na socialno zaznavanje

MOTIVACIJA y y Opredeljena kot notranji proces, ki aktivira in vodi vedenje Primer: Ve urno igranje kart, plavanje stotine kilometrov, ve dnevni teka ki maratoni

TEORIJA GONA y y y y y y Stanje organizma, ki so povezana z ejo, lakoto, vro ino, Povzro ajo nelagodje Usmerjanje vedenja v dejavnosti, ki zmanj ajo ob utek nelagodja Zadovoljevanje biolo kih potreb Nekateri govorijo o gonu po stimulaciji, gonu po statusu, Slabosti: vedenje, ki nasprotuje domnevi o redukciji gona (ko smo la ni presko imo obrok, ker elimo shuj ati)

TEORIJA VZBURJENJA y y y Kot alternativa prej njih teorij, ki ne more razlo iti vedenja, katerega posledica je pove anje gonskih te enj Osnova motivacije je iskanje optimalne vzburjenosti organizma Primer: e ri emo, slikamo, je na nivo vzburjenja nizek, pri opazovanju portne dejavnosti pa je nivo vzburjenja visok

TEORIJA PRI AKOVANJA y y y y y Motivacija je odvisna predvsem od privla nosti posledic vedenja Motivacija potiskanja Za elene posledice spodbujajo in usmerjajo Posledice so tisto kar cenimo oz. kar je za nas vrednota Primer: za preizkus znanja ne pripravljamo zato, da bi zadovoljili neko biolo ko potrebo, temve elimo pridobiti znanje, uspeh,

TEORIJA POSTAVLJANJA CILJEV y y y Motivacija je ve ja, kadar so cilji natan no dolo eni Pomembna je predanost ciljem e oseba cilju ni predana, se motivacija zmanj a 27

TEORIJA HIERARHIJE POTREB y y y y Abraham Maslow Domneva, da se vi je potrebe pojavljajo takrat, ko so zadovoljene ni je potrebe Najprej je treba izpopolniti ni je potrebe Delimo:  Potrebe samoaktualizacije  Potrebe po ugledu  Socialne potrebe  Potrebe varnosti  Fiziolo ke potrebe

AGRESIVNOST y y y Bolj ali manj raz irjeno v vseh kulturah Izra a se skozi domi ljijo oz. na miselni ravni, redkeje v vedenju Freud je po prvi svetovni vojni zaklju il, da je agresivnost loveku prirojena

Dru beni dejavniki y Spro anje agresivnosti  Izzivanje  Oviranje  Oviranje pri doseganju elenega  Posnemanje Oviranje pri doseganju elenega cilja povzro i frustracijo Frustracija se pojavi, ko organizem ne more zadovoljiti neke elje ali potrebe Lahko je posledica posnemovalnega u enja Nasilno vedenje je lahko atrakcija oz. magnet za pozornost

y y y y

Dejavniki okolja y y Najpogostej i: vro ina, gne a, hrup Ob utki nelagodja povzro ajo negativne misli in spomine

Vpliv dednosti y y Lahko se pojavi zaradi vpliva gensko prenosljivih dejavnikov Pomembna vloga hormonov, predvsem testosteron

28

Agresivnost policistov y y y y Pogosto sre evanje z nasiljem Poudarek na fizi nem obvladovanju nasilnih oseb Prepoznavanje in zavedanje nevarnosti V ZDA se policijska brutalnost povezuje z:  Uporabo prosta kega in zani evalnega jezika  Povelji, da naj se oseba ne zadr uje na nekem kraju da naj gre domov  Ustavljanjem, spra evanjem in preiskovanjem na ulici ali v avtomobilu  Gro njo o uporabi sile, e navodila ne bodo upo tevana  Suvanjem z gumijevko in pribli evanjem z oro jem v roki  Uporabo fizi ne sile

PSIHOSOCIALNA MOTIVACIJA y y y So manj odvisni od genskih in drugih biolo kih dejavnikov, niso pa od njih neodvisni Potreba po dose kih (Pozna jih le lovek. Lotevanje zahtevnej ih nalog, ki jim pomenijo izziv.) Potrebe po odnosih z drugimi osebami (Potreba po fizi ni in psiholo ki bli ini druge osebe. Zadovoljitev te potrebe omogo a vzpostavljanje intimnih in tvornih odnosov z drugimi. Potreba po intimnosti se pojavlja pri starej ih otrocih. Nezadovoljne socialne potrebe povzro ajo stres, osamljenost,

SPOLNOST y y y y y y Ljudje se razlikujemo od ivali Spolnost pri loveku ni namenjena le ohranjanju vrste Razlike med spoloma v spolnem vedenju so o itne Ve potomcev bolj raz irjeni geni V zadnjih desetletjih so se enske osamosvojile in izena ile z mo kimi oz. pridobile svobodo Homoseksualnost in biseksualnost po mnenju strokovnjakov sta oba pojava naravni mehanizem omejevanja rasti populacije

NOTRANJA MOTIVACIJA y y Pogosto se pojavi vedenje, za katero ne moremo re i, da je posledica obljubljene nagrade (u ivanje slastnega kosila, ukvarjanje s konji kom, ) Ljudje smo bolj motivirani, kadar po nemo nekaj zaradi notranjega zadovoljstva

29

Nezavedna motivacija y y y y y Prvi, ki je za el opozarjati na nezavedno motivacijo je bil Sigmund Freud S psihoanalizo je odkril pojave, ki potrjujejo obstoj nezavednega Obrambo pred nelagodnimi ob utki omogo ajo obrambni mehanizmi Obrambne mehanizme uporabljamo nenehno Freudova teorija temelji na spoznanjih (pomanjkljivost)

MOTIVI STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ y y Predvidevanje storil evega vedenja in njegovo hitrej e prijetje Temelji na meji ugibanja

USTVA y y y Je individualna izku nja posameznika Sporazumevanje poteka predvsem z neverbalnimi znaki (izrazi na obrazu, govorica telesa, ) Obraz:  Veselje  Presene enje  Jeza  Strah  alost  Gnus  Prezir Ne moremo govoriti o univerzalnosti izrazov Kretnje:  Izra anje ustev  Izra anje misli  Izra anje namenov Univerzalna ena ba za razlaganje kretenj ne obstaja Nekatere kretnje imajo splo en pomen:  Roka na prsih pomeni podrejanje  Roke na o eh sram ali grozo  Stisnjena pest gro nja Dimenzije ustev:  Jakost  Globina  Trajnost Ekstravertirani ljudje (podjetni, aktivni, ) so bolj ustveno labilni kot introvertirani (rezervirani, previdni, )

y y

y y

30

FIZIOLOGIJA USTEV y y y y y y y Za obdelavo ustvenih informacij skrbi desna polovica mo ganov Desna mo ganska polobla:  Izogibanje odbijajo im, nelagodnim dra ljajem Leva mo ganska polobla:  Pribli evanje in pozitivna ustva ustveno do ivljanje spremlja veliko telesnih znakov Namen reakcije zadovoljiti im ve jo koli ino energije v im kraj em asu Odlo anje med begom in bojem Dogajanje v telesu ob ustvenem vzburjenju:  Pretok krvi se mo no pove a  Pove anje tevila rde ih krvni k  Globlje in pospe eno dihanje  Delovanje prebavil se ustavi  Aktivira se potenje  Zenici se raz irita  Postanemo bolj ob utljivi  Pove ano izlo anje adrenalina  Oslabljeno delovanje imunskega sistema  Rde ica na obrazu, stiskanje v grlu, smeh, jok, Zapleten proces, ki pa ni vedno buren Najbolj intenziven je, ko se znajdemo v smrtnih okoli inah ustva imajo zelo pomembno prilagoditveno funkcijo Do ivljamo strahove, tesnobo in negotovost,

y y y y Poligraf y y y y y y y

Je naprava, ki meri in zapisuje znake ustvenega vzburjenja Uveljavljen izraz detektor la i Detektor zazna nezavedne stresne fiziolo ke reakcije Najpogosteje se meri psihogalvanski refleks, hitrost dihanja, krvni tlak, Zaznava ustveno vzburjenje in ne laganja Strokovnjaki menijo, da je poligraf zanesljiv 80% e elimo koga poligrafsko testirati, moramo pridobiti njegovo dovoljenje

31

POVEZANOST RAZUMA IN USTEV y y y y y y y y y Mi ljenje in ustvovanje sta tesno povezana du evna procesa Razmi ljanje o ne em izzove do ivljanje ustev Kadar smo dobre volje razmi ljamo o alah, kadar smo alostni razmi ljamo bolj negativno, Vpliv ustev na razum temelji tudi na u inku Dobro razmi ljanje pripomore k pro nemu, teko emu in ustvarjalnemu mi ljenju, slabo pa bolj sistemati nosti in previdnost Strah je alarmni signal, ki spro i zahtevo po osredoto enju zavesti in pove anju pozornosti Prek mi ljenja vplivajo ustva na vedenje v socialnem okolju Vpliv mi ljenja na ustva ima posledice v vedenju Obvladovanje ustev jeza:  im prej zajezite nara anje ustva, da prepre imo nenadzorovan izbruh  Posku ajte se pomiriti tako, da spremenite temo pogovora, zapustite prizori e,  Zamotite se in se prisilite v razmi ljanje o ne em prijetnem  Poi ite vzroke, ki so pripeljali do konflikta  Zadr anost je nujna

ZAVEST y y y y y y y y William James je opisal zavest kot nepretrgan tok misli, ustev in zaznav Du evni dogodki so vse tisto, esar se zavedamo: misli, ustva, jaz, okolje, Zavest se je razvila kot nekak en mehanizem, ki se je razcepil na preprostej e psiholo ke procese pogojevanje Z zavestjo sku amo nadzorovati zunanje in notranje re evanje problemov (zato se obe funkciji prepletata) Zavest ni prirojena Razvije se ele po rojstvu, v obdobju med 18. In 24. mesecem Pozornost ima nenadomestljivo vlogo pri usmerjanju zavesti Omogo a osredoto enje na tiste dra ljaje, ki so za nas v nekem trenutku pomembni

ZAVEST BUDNEGA STANJA y y y y y Je zelo raznolika Usmerjenost v okolje ukvarjanje z nekim konkretnim opravilom (vo nja z avtomobilom, ) Preusmeritev pozornosti vase ali nase dnevno sanjarjenje, v obliki prijetnih fantazij, Za raziskovanje vsebine zavesti se uporabljajo tehnike vzor enja izku enj Zavest do ivljamo delno kulturno pogojeno

32

SPANJE y y y y y y y y Cikli ni biolo ki proces Usklajeno e z drugimi biolo kimi cikli (nihanje telesne temperature in koli ine hormonov v krvi) Ritem spanja nadzoruje mo ganska tvorba hipotalamus V asu teme v mo ganih nastaja hormon melatonin Ni popolnoma jasno, zakaj spimo oz. zakaj potrebujemo spanec K obnovi organizma veliko pripomore tudi popoldanski spanec Idealna dol ina spanca za loveka je 7 8 ur Prekratko spanje povzro a halucinacije, nemir,

Faze spanja y y y y y y y y y Sanje y y y y y y Freud: no na zmedenost du evnosti Vsebino sanj pogosto pozabljamo V sanjah se potopimo v notranji svet Nastajajo tudi zaradi najrazli nej ih ustvenih pritiskov Sanje prikazujejo tisto, kar nas trenutno te i Sanje mo kih vsebujejo ve agresivnosti kot sanje ensk Faze se pono i izmenjujejo Opazujemo jih lahko z napravo EEG 0. Spro enost 1. faza: traja nekaj minut (theta valovanje) 2. faza: nemirnej e valovanje (alga valovanje) 3. Faza: dolgi, umirjeni, ritmi ni valovi (delta valovanje) 4. Faza: ko delta valovanje prese e 50% celotne mo ganske aktivnosti 3. + 4. Faza: delta spanje Faza REM spanja: v tej fazi smo du evno zelo aktivni

MOTNJE SPANJA Nespe nost y y y y Kot posledica anksioznosti ( podobno kot strah) Pojav pretiranega spanja ni redek Jemljemo tablete za spanje, ki pa lahko postanejo na a stalnica (zasvojenost od tablet) Lo imo:  Za etna nespe nost; oseba zve er te ko zaspi  Nespe nost sredine no i (zbujanje pono i)  Nespe nost zgodnjega jutra (se zjutraj zbudimo in ne moremo zaspati nazaj) 33

No ne more y y y y Lahko je zelo mote e ivahne, stra ljive sanje, Pojavijo se v fazah REM spanja Posebna oblika no nih mor no ne groze (REM faze)

Kroni na neprespanost y y y y Razvije se zaradi pogostega no nega prebujanja Vzrok: 10-sekundni zastoj oz. prekinitev dihanja Smr anje, lovljenje sape in nemirno premetavanje Pogosto se pojavlja pri mo kih s prekomerno te o

Patolo ka potreba po spanju (narkolepsija) y y y Narkoleptik je oseba, ki do ivlja nenadne napade zaspanosti in padajo v REM fazo spanja sredi razli nih dejavnosti Nepremagljiva elje po spanju Motnja je predvsem gensko pogojena

34

ALTERNATIVNA STANJA ZAVESTI y y Zaznavanje, ustvovanje in mi ljenje so druga ni kot pri budni zavesti Kulturno pogojena

Stanja, povzro ena s psihoaktivnimi snovmi y y y Kofein, nikotin, tein, alkohol, LSD, kokain, heroin, Zelo vplivajo na delovanje iv nega sistema U inek mamila na voznika:  Dalj i reakcijski as  Slabo nadzorovanje smeri vo nje  Okrnjena zmo nost osredoto enja in velika odkrenljivost  Utrujenost in zaspanost (slabo odreagira na dra ljaje)  Nagnjenost k tvegani vo nji  Pretirana samozavest (ob utek nepremagljivosti)  Miselna zmedenost (slaba presoja dogajanja na cesti)  Popa eno zaznavanje (vid, sluh, tip, )  Slabo nadzorovanje resni nosti (omoti nost)  Slaba koordinacija gibanja (obra anje volana, menjava prestav, )  Moteno delovanje kratkoro nega spomina (spregleda prometno signalizacijo)  Nepredvidljivo vedenje  Preganjavica (ideje o zasledovanju)  Vizualne halucinacije (vidi ovire, ki jih ni)  Slu ne halucinacije (sli imo glasove in pripombe, ki jih ni)  Pove ana anksioznost (negotovost in strah)  Napadi panike (halucinacije, preganjavica, )  Hiperaktivnost (nemirnost, nestrpnost, )  Raz irjene zenice (slepijo nas viri svetlobe)  Zamegljen vid (nezmo nost izostritve slike)  Slabost (motenje pozornosti)  Agresivnost (sovra no in izzivalno vedenje med vo njo)  Tresenje ali drgetanje (slab a motorika)  Kr i (te ave z osredoto anjem na vo njo) Depresanti  So snovi, ki du ijo in upo asnjujejo delovanje iv nega sistema  Pomirjevala  Lahko postanemo psiholo ko in fiziolo ko odvisni  Alkohol, uspavalna in pomirjevalna sredstva,  Prekomerno u ivanje odklonsko vedenje

35

Psihedeli ne ali halucinogene droge  Halucinacije  Ob asno zaznavanje izbruhov barv, premikanja zidov,  Pogosta uporaba depresija  LSD (nepredvidljivi u inki, iluzije, vpliv na zaznavo, mi ljenje in ob utke, zamegljen vid, zmedenost, ) Po ivila ali psihostimulanti  Kofein  Tein nikotin  Pove evanje budnosti in energijske popolnosti  Zvi ujejo krvni tlak  Naravni (kokain) in sinteti ni (amfetamini)  Izbolj anje razpolo enja  Kokain (ob utek vznesenosti, stalna uporaba povzro i depresijo, motnje mi ljenja, budnost in samozavest, )  Amfetamini (hiperbudnost, ekstazi, speed, pojav psihoze, halucinacije, asovna zmedenost, ) Narkotiki ali opiati  Opij, morfin, heroin, metadon,  Heroin (intravenozno vbrizgavanje, kratkotrajna evforija, napetost in strah izgine, ob utek varnosti in mirnosti, )  Metadon (mo na je zloraba substance z kombiniranjem druge psihoaktivne snovi) Marihuana  Najbolj pogosto uporabljena droga  Upo asnjeno reagiranje  Motnje v zaznavanju  Slab e delovanje kratkoro nega spomina  Pani no vedenje  Delirij Dovoljene psihoaktivne snovi  Aspirin (motnja vida)  Tablete proti slabosti (nejasen vid) Uspavala, bla ila, pomirjevala  Delujejo na osrednje iv evje  Upo asnijo delovanje iv nega sistema  Ni priporo ljiva vo nja motornih vozil Inhalanti  Hlapljive snovi  Lepila, istila, barve, laki,  Blaga evforija  Bojevitost  Halucinacije  Zna ilno za najstnike  Motnje v dihanju 36

Kofein  Stimulirajo e droge  Pove a odzivnost vizualnega in slu nega sistema  Hiperaktivnost  Te ave s srcem  Glavobol  Kr i  Tresavica Nikotin  Oslabljeno ohranjanje vizualne pozornosti  Slab e razlikovanje intenzitete svetlobnih virov

Meditacija     Pomeni doseganje stanja globoke spro enosti in mirnosti Prekine notranji dialog s samim seboj Nekateri med meditiranjem pridejo v stanje alfa valovanja Ugoden vpliv na zdravje, zadovoljstvo pri delu in produktivnosti

Hipnoza       Navidezna podobnost s spanjem V tem stanju je oseba zelo dojemljiva in vodljiva Spremeni se zavestno do ivljanje S hipnozo lahko vplivamo na zaznavanje bole ine Osebe so zelo dovzetne in rade povedo veliko ve , kot v resnici vedo Povzro i lahko izgubo samozaupanja v lasten spomin

ZUNAJ ZAVEDNEGA y y y Behavioristi (zavra anje raziskovanja zavesti) Psihoanalitiki (raziskovanje nezavednega) Zavest omogo a u inkovito prilagajanje ivljenjskim okoli inam

37

OSEBNOST y y Opredelimo jo lahko kot posameznikov izviren in sorazmerno trajen na in razmi ljanja, ustvovanja in vedenja Teorije osebnosti:  Psihodinami ne teorije (poudarjajo pomen nezavednega in otro tva)  Teorije osebnostnih potez (so pomembne predvsem na podro ju razlaganja medsebojnih razlik)  Socialno kognitivne teorije (razlagajo u enje, vpliv prepri anj, postavljanja ciljev, )  Humanisti ne teorije (poudarjajo pomen samozadovoljevanja in samouresni itve oz. uresni itve lastnih zmo nosti)

PSIHODINAMI NE TEORIJE OSEBNOSTI y y y y Freud je sprva videl izvir in osnovno motivacijo le v spolnem nagonu Po 2. sv. vojni je dodal e drugi nagon agresivnost Metodo hipnoze je pozneje opustil in razvil tehniko prostih asociacij Podro je zavednega  Misli  Ob utke  ustva Podro je nezavednega  elje  Nagoni  ustva  Spomini

Struktura osebnosti y Ono  Ali id  Najprimitivnej i del osebnosti  Popolnoma nezaveden  Je zbiralnik, hranilnik psihi ne energije  Nima veze z vrednotami, razumom, vrednotami in moralo Jaz Deluje po na elu resni nosti Zadovoljitev potrebe Prilagajanje okolju Sprejemanje pravil vedenja, mi ljenja in izra anja ustev Nadjaz  Nadzoruje osebnost  Kadar ne ravnamo v skladu s socialnimi normami in vrednotami, nas strogo kaznuje z ob utki krivde,

38

Obrambni mehanizmi y y y Zadovoljevanje kompromisov Najbolj osnovni mehanizem potla itev Nezavedni obrambni mehanizmi  Misli  elje  ustva Drugi obrambni mehanizmi:  Premestitev (neprimerna ustva usmerimo na osebo ali objekt, ki ni ogro ajo )  Preusmeritev (spolna energija se preusmeri v nespolno dejavnost)  Racionalizacija (razumsko pojasnjevanje vedenja ali ustev, pro nje za spregled kaznivih dejanj, pod pretvezo, da tega ne bo ve naredil)  Projekcija (nesprejemljive potrebe in lastnosti pripisujemo drugim  Reakcijska formacija (vedemo se ali razmi ljamo ravno nasprotno, kot nam narekujejo prepovedane elje)  Zanikanje (nezmo nost zavedanja dejstva, ki povzro a nelagodje )  Izravnavanje ali kompenzacija (nadomestiti sku amo ob utke manjvrednosti fant ibke postave se za ne ukvarjati z body buildingom)  Regresija (zaradi soo anja s konflikti ali stresom, se posameznik za ne vesti nezrelo)

Razvoj osebnosti y y Freud: spremembe na podro ju spolnega nagona 1. Oralna faza  Otrokov libido je usmerjen na predel ust in po iralnika  Ugodje ob ve enju, grizenju, 2. Analna faza  Iskanje zadovoljstva ob izlo anju 3. Fali na faza  Osredoto anje na podro je spolnih organov  Otroci se nagonsko bolj nave ejo na star a nasprotnega spola 4. Faza latence  Libido se usmeri v osebe nasprotnega spola ( e fali na faza mine brez te av)  V tej fazi se libido pritaji 5. Genitalna faza  Po 12. letu  Spolna ob utja znova okrepijo in usmerijo vrstnike zunaj dru ine  Oseba lahko oblikuje zrele medosebne in spolne odnose

y y

39

Kriti en pogled na Freudovo metapsihologijo      Mo no je vplivala na psihologijo in dru bo na splo no Nastala je na osnovi psihoanalize sorazmerno majhnega tevila pacientov Psihoanaliti ne predpostavke je te ko ali pa celo nemogo e dokazati Freud je trdil, da mo ki podcenjujejo enske zato, ker jim one zavidajo penis enske naj bi imele prirojen ob utek manjvrednosti

TEORIJE OSEBNOSTNIH POTEZ y y y Razlike med posamezniki Razlikujemo se glede na izra enost potez ali dimenzij s katerimi opi emo osebnost Teorija velikih pet (big five)  Nevroticizem  Ekstraverzija  Odprtost za izku nje  Sprejemljivost  Vestnost Osebnostne poteze so dokaj stabilna in trajna ivljenjska zna ilnost posameznika So deloma podedovane Razlikovanje se poka e tudi gleda na vzgojo star ev Uporabne so pri opisovanju medosebnih razlik in napovedovanju vedenja

y y y y

SOCIALNO SPOZNAVNA TEORIJA y y y y y y y Predvidevajo, da je osebnost odvisna od mi ljenja, prilagajanja in vplivov okolja Predstavnik skupine: Albert Bandura Ve ina oblik vedenja izvira iz opazovanja vedenja drugih Vedenje je u eno Odvisna je od socialnega okolja in spoznavne dejavnosti Bandura zavra a vpliv nezavednih procesov in nagonov To teorijo podpirajo tevilni rezultati raziskav
vedenjski dejavniki

spoznavni dejavniki

dejavniki okolja

40

HUMANISTI NE TEORIJE y y y y y y y Poudarjajo pomen lovekovih zmo nosti, samozavedanja in svobodne volje lovek podeduje dobro, pozitivno in nerazdiralno naravo Osnovna motivacija je potreba po osebnostni rasti Osebna rast uresni itev notranjih zmo nosti in sposobnosti Potreba po ohranjanju samopodobe (prihaja do izrivanja, potla itve in brisanja izku enj) Samopodoba se za ne razvijati v zgodnjem otro tvu, ko je klju en vpliv star a So imele precej en vpliv na podro je vzgoje otrok, izobra evanje, svetovanje,

MERILA NORMALNOSTI y y y y y y y y y Kaj je normalno in kaj nenormalno vedenje? Nenormalnost lahko opredelimo kot odstopanje od povpre ja Vsi pojavi, ki so redki, so nenormalni e se oseba deloma vede predvidljivo, potem sklepamo o njeni normalnosti Odstopanje od dru benih norm (vsako dru beno okolje ima norme, pravila, ) Posameznikovo vedenje in mi ljenje opredelimo kot to ka na premici, ki ima dve skrajnosti Normalnost je odvisna od norm okolja Pravila vedenja se s asoma spreminjajo in s tem se spreminjajo tudi merila normalnosti Obravnavanje nenormalnega vedenja v smislu psihopatologije imajo od nekdaj dvojno naravo

OSEBNOST KRIMINALCEV y y y Ima dolgo zgodovino Dru ba eli ugotoviti v em se kriminalci razlikujejo od normalnih ljudi Tiste, ki imajo zna ilnosti kriminalcev, lahko obravnavamo tako, da jih naredimo nenevarne in jih izlo imo iz dru be

41

Osebnostne lastnosti teroristov y y y y y y y Terorizem je premi ljeno povzro anje in izkori anje strahu, ki je posledica nasilja ali gro nje z namenom dose i politi ne cilje Podatkov o osebnostnih lastnostih teroristov je malo V medijih so teroristi predstavljeni kot agresivni, osamljeni in dogmati ni Teroristi so mladi, obi ajno mlaj i od 30 let Zna ilnosti: neizmerna zavzetost in pripravljenost na tveganje V ve ini so teroristi mo ki Motivi teroristov  Racionalna motivacija (Odlo ajo se o svoji dejavnosti na osnovi analize stro kov in koristi, ne izklju ujejo nasilnih dejanj. Njihov sistem je podoben tistemu v vojski.)  Psiholo ka motivacija (Tisti, ki niso zadovoljni s svojim ivljenjem, najdejo smisel v teroristi nih akcijah. Trdna vera v idejo in je vir zla. Mo na potreba po pripadnosti skupini. Skupina je tista, ki terorista dokon no oblikuje.)  Kulturna motivacija (Imajo mo an vpliv na terorizem. e je skupina ogro ena, uni uje sovra nika ne povzro i ob utkov krivde. Zaznavanje ogro enosti je lahko realna ali nerealna.)

OSEBNOST POLICISTOV y y y y y Pri akujemo osebno zrelost, ustveno stabilnost, samostojnost, zanesljivost, Raziskave osebnosti policistov se ujemajo s stereotipno podobo policista, ki se pogosto pojavlja v javnosti Policist avtoritativna osebnost Poudarjajo pomen poslu nosti in spo tovanja nadrejenih, pomen discipline in katnovanja prestopnikov Dober policist ne sme biti preve avtoritativen, mora pa biti samozavesten in samostojen pri svojem delu

LOVEK KOT DRU BENO BITJE y y y y lovekovo okolje lahko razdelimo na fizi no in socialno V ozadju socialnosti naj bi bile razli ne potrebe (po podrejanju, pripadnosti, dru enju, gotovosti, ) Najprej je prevladovalo mnenje, da gre za prirojeno potrebo, kasneje pa se je uveljavilo tudi mnenje, da je posledica pogojnega u enja S preu evanjem socialnega okolje se ukvarja socialna psihologija

42

OBLIKOVANJE PREDSTAV O DRUGIH y y y Kako zaznavamo druge osebe ali na em temelji socialno zaznavanje Zaznavanje drugih ni odvisno samo od zna ilnosti oseb tirje osnovni principi, po katerih se oblikujemo predstave o ljudeh  Na e vedenje je odvisno od tega, kako zaznamo druge osebe in ne od tega, kdo in kak ne so v resnici (Policist se bo prej odlo il za pregled avtomobila, e bi bil voznik neobrit, neurejen, kot pa e bi bil voznik urejen, s kravato, )  Na e elje in cilji dolo ajo, koliko in katere informacije o drugi osebi so pomembne (Stopimo na avtobus in elimo mir, v kotu pa vidimo klepetavega soseda mu raje obrnemo hrbet, da ga ne vidimo.)  Druge presojamo na osnovi vedenja, ki ga pri akujemo od njih ( e bi kdo pri el na koncert klasi ne glasbe in ga spremljal stoje in zraven pel, bi bil hitro dele en neodobravanja in odpora.)  Kako vidimo druge in kako se vedemo, je odvisno od tega, kako vidimo sami sebe ( enska, ki obvlada borilne ve ine in ima veliko izku enj na borilnem podro ju, ne bo zaznala mo kega kot mo nej ega in neobvladljivega.) Zaznavanje drugih ne pomeni objektivnega zaznavanja okolja Prvi vtis je izredno vztrajen, zato ga ohranimo tudi kasneje Pri zaznavanju drugih ljudi igrajo pomembno vlogo tudi obla ila

y y y

Socialna kategorizacija y y y y Je spontan in najpogosteje nezaveden proces Gre za predal kanje ljudi glede na skupne lastnosti Omogo a nam, da ocenimo socialno okolje in se v njem hitro znajdemo Kategorije  Spol  Starost  Poklic  Izobrazba  Premo nost La je si zapomnimo lastnosti drugih oseb Slabost  Uporaba bli njic nas lahko pripelje so zmote Vpra anje prvega vtisa

y y y

Zunanja privla nost y y y y Zunanja podoba oseb, okolja in dogajanja zelo vpliva na zaznavanje in odlo anje Zaznava oseb je mo no odvisna od zunanje privla nosti Privla ne osebe so manj osamljene, bolj priljubljene in samozavestne Osebnostne lastnosti so povezane s telesno privla nostjo

43

Implicitne teorije o drugih osebah y y y Z opa anjem zunanjih zna ilnosti domnevamo, da ima oseba dolo ene osebnostne lastnosti Predvidevamo vedenje, mi ljenje, ustvovanje, znanje, Ustvarjamo teorijo  Kako ivijo?  Kak ni so?  Kaj po nejo?  V kak nih dru benih krogih se gibljejo?

Socialna atribucija y y y y y y Je proces iskanja in pripisovanja vzrokov, s katerim sku amo pojasniti lastno vedenje in vedenje drugih Razlage mo no vplivajo na mi ljenje, ustvovanje in vedenje Osnovna atribucijska napaka nastaja zaradi te nje, da si vedenje drugih lahko razlagamo kot posledico njihovih notranjih lastnosti Temeljna atribucijska napaka je vzrok za obto evanje krivde Mehanizem atribucijske napake omogo a olep evanje samopodobe Kadar ocenjujemo druge, nezavedno zvi ujemo lastno vrednost

PREDSODKI IN STEREOTIPI y y y y y y y y y y y Izkazujejo odnos do drugih ljudi oz. skupin Pogosto so negativni in slab alni predsodki V asih so tudi pozitivni predsodki Nana ajo se na manj inske skupine, ki imajo manj o socialno mo Pripadniki narodnostnih, verskih, ideolo kih, rasnih, poklicnih manj in, homoseksualci, starej i ljudje, enskem, Za predsodke je zna ilno, da so povezani z odbojnimi ali celo sovra nimi ustvi Nagnjenost k predsodkom je odvisna od posameznikovih osebnostnih zna ilnosti Stereotipi so nekak na predstopnja predsodkov Stereotipi so posebno kodljivi, kadar prerastejo v pri akovanja, ki se nana ajo na vse pripadnike neke skupine Stereotipi so izredno trdo ivi Vsi stereotipi pa niso tako o itni

44

SKUPINSKO VEDENJE y y Osebe delimo in vrednotimo glede na skupino, ki ji pripadamo Dva na ina razmi ljanja  Znotrajskupinsko  Zunajskupinsko Do pripadnikov lastne skupine smo strpni Skupine se oblikujejo le na osnovi razli ne narodnostne, verske in rasne Favoriziranje lastne skupine je lahko bolj prikrito Protekcionizem pa je lahko tudi kodljiv ali negativen Neupravi eno favoriziranje interesov policistov znotraj skupine modra zavesa Za vedenje, povezano z izrazom modra zavesa, je zna ilno  Prosja enje  Nagovarjanje k popustom za policiste  Dajanje prednosti ali posebnih ugodnosti sodelavcem, prijateljem in dru inskim lanom (izdajanje posebnih registrskih tablic, nalepk, kartic, )  Sposojanje ali kraja zase enih predmetov  itenje sodelavcev (izmi ljanje alibija ali dejstev, ki prepre ijo disciplinsko obravnavo)

y y y y y y

Konformizem y y y Pomeni popu anje in prilagajanje realnim ali nami ljenim pritiskom skupine Posameznik se odpove lastnim prepri anjem in stali em Konformiranje  Delno (skupini se podredimo le v vedenju, ohranimo pa lastno mi ljenje)  Popolno (zaradi vpliva spremenimo tudi stali a in prepri anja) Dejavniki okoli in  Kakovost in koli ino informacij (Kadar dvomimo o lastnem zaznavanju, smo bolj konformni.)  Zgodovinske in kulturne okoli ine ( e je v nekem socialnem okolju uporni tvo vrednota, bo v njem malo konformistov.)  Privla nost, enotnost in velikost skupine (Velika skupina osredoto eno opazuje neko nami ljeno dogajanje, se ji z zanimanjem pridru imo, etudi ne vidimo predmeta zanimanja.)

45

Norme y y y y y y y y So tesno povezane s konformiranjem So pravila vedenja Dolo amo vedenje (kak no vedenje je primerno in kak no ne) Velika ve ina norm ni nikjer zapisana, vseeno pa so dobro znane Pogosto jih upo tevamo, kadar okoli ine tega ne upravi ujejo ali zahtevajo Norme spremljajo ukrepu, ki krepijo konformnost in itijo pred nekonformnostjo V obliki kazni ali nagrade Sankcioniranje  Formalno (sodi a, zapori, )  Neformalno ( alitve, nesramne kretnje, nasmeh, )

Poslu nost y y y y y Je ena najpogostej ih reakcij na pritisk skupine Pomeni odrekanje lastne svobodne volje Stanley Milgram Poslu ni so bolj nagnjeni k razmi ljanju, da je rtev sama kriva za svoj polo aj Nevedno pomeni, da se lovek ne more upreti pritisku avtoritete

Prosocialno vedenje y y y y Se izkazuje kot pomo ali usluga drugi osebi, ne glede na motive Je posledica pri akovanja nagrade, ugleda,priznanje, Motivi za altruisti no vedenje so v notranjem zadovoljstvu Prosocialno vedenje se pojavi, ko poznamo odgovore na tiri vpra anja  Je dogodek opa en?  Ali oseba meni, da je potrebna pomo ?  Ali se po uti odgovorno za pomo ?  Ali ve, kako naj ukrepa? Navedemo lahko ve dejavnikov, ki pove ujejo verjetnost, da se bomo odlo ili pomagati  Vedenje drugih (posnemamo druge)  Videz osebe (oseba, ki je videti kot o itna rtev, bo prej dele na pomo i)  Ob utki krivde (recimo, da nekomu ponudimo pokvarjeno hrano)  Vedenje, kako pomagati (poznamo osnove prve pomo i)  Poznavanje osebe ( e nekomu samo be no poznamo, mu bomo bolj pripravljeni pomagati kot popolnemu neznancu)  U inek po utimo se dobro, delam dobro (ko dobimo nepri akovano vsoto denarja, smo bolj dare ljivi)

46

Podobno lahko navedemo tudi dejavnike, ki zavirajo pojav prosocialnega vedenje  Navzo nost drugih (Ob dogodku je navzo ih ve oseb.)  Velikost urbanega sredi a (Raziskave ka ejo, da so ljudje v velikih mestih in majhnih mestih manj pripravljeni pomagati.)  Nejasne, dvomljive okoli ine (primer: V sosednjem stanovanju mo ki pretepa ensko ali pa kri ita zaradi zakonskega prepira.)  Stro ki, rtev ali tveganje so preveliki ( e bi bili navzo i pri oboro enem ropu, ali bi branili ban no uslu benko, ki je dobila klofuto roparja.)

47