PSIHOLOGIJA UN

1. Psihologija kot znanost 6. Mišljenje

2. Čustva 7. Osebnost
3. Motivacija 8. Razvoj osebnosti
4. Občutenje in zaznavanje 9. Medsebojni odnosi in komunikacija
5. Učenje in pomnjenje

PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST

1.1. PREDMET PSIHOLOGIJE
• Kaj proučuje psihologija?
• Zavest / Nezavedno
• Znanstveno / neznanstveno (spoznavanje)
• Psihologija: Začetki / Danes
• Pomen psihologije
1.2. METODE
• Eksperiment
• Opisna metoda (neeksperimentalna)
• Raziskovalne tehnike

1 PREDMET PSIHOLOGIJE
• KAJ PROUČUJE PSIHOLOGIJA?
• Psyche: gr. duša, ‚duševnost‘
• Logos: gr. beseda, nauk, znanost ‚smisel‘
• Logija - veda
• Definicija:
Psihologija je znanost, ki proučuje:
• duševne procese,
• vedenje in
• osebnost.

Kaj proučuje psihologija?

Duševni procesi so notranji (subjektivni), potekajo v časovnem zaporedju in vodijo k

določenemu izidu. (npr.: branje – pomnjenje; dogodek – veselje, opazovanje – zaznava in
razlaga…) Delitev DP:
1.Spoznavni (kognitivni DP): občutenje in zaznavanje; učenje in pomnjenje;
mišljenje;
2. Čustveni procesi in
3. Motivacijski procesi
Vedenje = obnašanje vsaka aktivnost, ki jo lahko opazujemo in tudi merimo: npr.: mimika
obraza, govorica telesa, govor in značilnosti glasu (paralingvistični del)
Osebnost: (definicija) - je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in
telesnih značilnosti posameznika.

Osebnost je sestavljena iz osebnostnih lastnosti. (strukturno pojmovanje)

Osebnostne lastnosti so relativno trajne značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo.
Delimo jih na 4 sklope:
1. telesne lastnosti: npr.: telesna višina, teža, barva las, oči
2. sposobnosti: npr.: jezikovne, matematične, gibalne
3. temperamentne lastnosti: npr.:vzkipljivost, umirjenost
4. značajske lastnosti: npr.: poštenost, delavnost

ZAVEST / NEZAVEDNO
• Zavest = duševnost (nekdaj): vse kar poznamo, usmerjamo, nadzorujemo. Npr.:misli,
govor, vedenje
• Nezavedno: je odkril Sigmund Freud (1856 – 1939)
• Pomemben del duševnosti
• So duševni procesi in vsebine, ki niso dostopni zavesti, a vplivajo (pomembno) na naše
doživljanje in vedenje.
• Izražajo se kot: govorni spodrsljaji, pisni spodrsljaji, kot pozabljanje, v obliki sanj, kot
nevrotični simptom (kompulzije, obsesije, histerije…)
• Nekateri avtorji govorijo o avtomatiziranih procesih, ki potekajo brez zavestnega
nadzora.

ZNANSTVENO / NEZNANSTVENO (SPOZNAVANJE)

• ZNANSTVENO:
Utemeljeno = dokazano: z znanstveno metodo pridobljena spoznanja = dokazana z
raziskavami in logičnimi utemeljitvami
Objektivno: – nepristransko, stvarna dejstva, neodvisna od (npr.: pričakovanj raziskovalca)
Sistematično: urejena spoznanja – načrt in vse stopnje; uporaba znanstvenih metod
raziskovanja. Iskanje splošnih zakonitosti. Zanesljivost : možnost ponovitev = preverjanje
rezultatov, pojasnjujejo določene vrste pojavov
Odprto: za nova spoznanja

Znanstveno spoznavanje poteka v 5 stopnjah:

1. opazovanje: duševnih pojavov v življenju – postavljanje vprašanj (raziskovalnih) npr.:
stres, samopodoba, odnosi
2. razvijanje teorije: poskus odgovora na vpr.
3. postavljanje hipotez: napovedi, ki izhajajo iz postavljene teorije
4. načrtovanje raziskave: preverjanje hipotez
5. vrednotenje teorije: zaključek ali teorija drži ali ne
 NEZNANSTVENO SPOZNAVANJE = laično, zdravorazumsko:
površno: posamezne izkušnje, brez raziskav, hitro,
subjektivno: vpliv čustev, prepričanj, pričakovanj, sodb…
nesistematično: opiramo se na izkušnje, splošna prepričanja, posamezne primere…
nekritično: sprejmemo mnenje avtoritet, medijev…
in podvrženo napakam: hitre posplošitve, napake socialnega zaznavanja (prvi vtis, halo
efekt, napaka simpatije/antipatije…)

Preseganje: radovednost, skepsa in dvom, intelektualna skromnost (zavedanje mej in

subjektivnosti), intelektualna poštenost (odreči se svojemu mnenju, če ni utemeljeno)
PSIHOLOGIJA: ZAČETKI / DANES

Začetki psihologije
• Konec 19. stol. – 1879
• Wilhelm Wundt (1832 – 1929)
• Leipzig
• 1. psihološki laboratorij
• Eksperiment (reakcijski časi, pozornost…)
• Opazovanje (introspekcija)

Sodobna psihologija:
* veliko smeri
* široko področje
* povezava z družboslovnimi znanostmi – psihologijo
odlikuje osredotočenost na posameznika in njegovo doživljanje v različnih družbenih
kontekstih
* povezava z naravoslovnimi znanostmi – znova s poudarkom na človekovi osebnosti v
naravoslovnih zakonitostih
* poklic psihologa: raznolik
primerjava s poklici: psihiatra, pedagoga, sociologa, filozofa,
socialnega delavca, športnega trenerja…

POMEN PSIHOLOGIJE:
Pomen za posameznika:
• - razumevanje sebe,
• - samopomoč,
• - reševanje težav
• - pomoč pri doseganju ciljev
• In družbo:
• - razumevanje drugih,
• - reševanje konfliktov
• - učinkovito doseganje skupnih ciljev

SPORNA UPORABA PSIHOLOGIJE:

Oglaševanje: izkoriščanje potrošnikovih ‚šibkih‘ točk

Vojska in vojskovanje: ‚pranje možganov‘, vpliv na stališča, predsodke, manipulacija z

informacijami, ‚skupinski cilji‘, nehumana dejanja za ‚višje cilje‘ manipulacija z
odgovornostjo
Manipulacija z ljudmi – uporaba ljudi za doseganje lastnih ciljev

Kršenje etičnih načel

Primerjave z drugimi znanostmi: podobnosti - razlike

• FILOZOFIJA: spoznavanje, etika, smisel – fil. Ni eksperimentalna znanost
• BIOLOGIJA: živčni sistem – duševni procesi
• SOCIOLOGIJA: čl. kot družbeno bitje - posameznik
• ETNOLOGIJA: običaji, izročilo - posameznik
• ANTROPOLOGIJA: čl. v kulturi - posameznik
• PEDAGOGIKA: metode poučevanja – posameznik
• ANDRAGOGIKA: poučevanje odraslih

Cilji psihologije:
• Teoretični cilji psihologije: opisovanje in razlaganje zakonitosti v psihologiji
• Praktični cilji: uporaba znanj v smislu izboljšav, koristi za posameznika in družbo
4 CILJI:
• 1. OPISOVANJE: npr. stres
• 2. RAZLAGANJE: vzrok – posledica; razložimo, kateri dejavniki so povezani in vplivajo
drug na drugega
• 3. NAPOVEDOVANJE: napoved poteka dogajanja s spremembo/brez pomembnih
dejavnikov
• 4. NADZOROVANO SPREMINJANJE: nadzorovano z izboljšavo pogojev in
konstruktivno; najzahtevnejši cilj

Panoge psihologije
• Teoretične panoge – pridobivanje novih spoznanj, zakonitosti
• Obča psihologija - splošne zakonitosti duš. del.
• Razvojna psihologija – značilnosti razvojnih obdobij
• Socialna psihologija – v družbenih situacijah
• Kognitivna psihologija – spoznavni procesi
• Praktične panoge = uporabne panoge – uporaba spoznanj na različnih področjih:
• Psihologija dela – na področju dela
• Klinična psihologija – pri duš. težavah, stiskah
• Pedagoška psihologija – pri vzgoji in izobraževanju
• Športna psihologija – na področju športa
Razvoj psihologije
Razvoj različnih smeri, odvisno od:
• kakšna raziskovalna vprašanja postavijo,
• predpostavk o človeški naravi (dednost / okolje)
• metod raziskovanja (subjektivne / objektivne)
• Razlag čl. Doživljanja in vedenja
Aktualne smeri:
• Psihoanaliza
• Behaviorizem
• Humanistična psihologija
• Kognitivna psihologija

Smeri razvoja psihologije:

• 1. PSIHOANALIZA
• Sigmund Freud – NEZAVEDNI DEL DUŠEVNOSTI (*Interpretacija sanj* - 1900)
• Nezavedno: potlačene vsebine
• Metoda proučevanja – subjektivna
• Vpliv psihoanalize - velik
• Poudarek na proučevanju nezavedne motivacije

POMEMBNI PSIHOANALITIKI:
Sigmund Freud
Carl Gustav Jung
Eric Erikson

Sigmund Freud (1856 – 1939)

Psihoanaliza:
- kot metoda
- kot psihoterapija
- kot smer v psihologiji

o Nezavedno
o Psihoseksualni razvoj
o Oče psihoanalize
1. PSIHOANALIZA

+ raziskovanje nezavednega
+ poudarjanje dinamike duševnosti
+ proučevanje razvoja osebnosti
+ vpliv na psihoterapijo, psih. osebnosti in razvojno psihologijo

- pretirano poudarjanje nezavednega

- pretirano poudarjanje seksualnosti
- uporaba subjektivnih metod proučevanja

2. BEHAVIORIZEM ALI VEDENJSKA SMER

• John B. Watson (1878 – 1958), – prevladujoča smer v ZDA (1920 – 1960) B. Skinner,
A. Bandura
• Objektiven,
strogo znanstven pristop
• Metode:
- laboratorijski eksper.
- ekstraspektivno opaz.
- objektivne
Raziskujejo: vedenje, učenje

BEHAVIORISTI
› Burrhus F. Skinner (instrumentalno pog.)
› Edward L.Thorndike
› Albert Bandura
› modelno učenje
› J. Watson
Notranje duš. pojave lahko razumemo kot obliko vedenja.
S - R shema; merimo lahko dražljaje in odgovore

DRAŽLJAJ (stimulus) --- ČRNA ŠKATLA = BB (black box) --- ODGOVOR (reaction)

Proučevanje UČENJA in vpliv na vedenje (klasično in instrumentalno pogojevanje, tudi

modelno učenje)
Vplivi okolja

+ objektivnost
+ znanstvenost – laboratorijski eksperiment
+ poudarjanje pomena učenja
+ raziskave vplivov okolja

- zanemarjanje notranjega doživljanja

- pretirano poudarjanje pomena okolja
- posploševanje iz vedenja živali na vedenje
ljudi

3. HUMANISTIČNA SMER
• A. Maslow in C. Rogers
• Tretja sila ψ - ZDA
• Osebnostna rast
• Zavestna motivacija = volja
• Svoboda pri odločanju
• Subjektivne metode: longitudinalne študije primera in intervju

+ poudarjanje svobodne volje, zavestne motivacije, samodejavnosti – izbire,

samouresničenja, samopodobe
+ proučevanje motivacije (zavestne in osebnostne rasti
+ poudarijo pomen doživljanja in proučevanja duševnih
Procesov

- težko dokazljive in eksperimentalno preverljive teorije –

bolj filozofija
- pretirano poudarjanje svobodne volje
- idealiziran pogled na človeka
4. KOGNITIVNA SMER
Vodilna smer po letu 1970
• Jean Piaget – razvoj mišljenja
• Metode raziskovanja: objektivne:
eksperiment, opazovanje,
intervju, korelacijske študije
+ proučevanje mišljenja in razvoja mišljenja; kompleksnega učenja; (višji sp. p.)
+ poudarjanje subjektivnosti razumevanja in interpretiranja sveta (Čl. – znanstvenik v
malem)
+ novejši kognitivni pristopi so celostni – kognitivne procese povezujejo s celotno
osebnostjo, s socialnim okoljem in okoliščinami

- v preteklosti zanemarjanje ostalih duš. P. (čustvovanje,

motivacija)
- v preteklosti pretirana analogija med računalnikom in duševnostjo
- v preteklosti pretirano poudarjanje racionalnosti ravnanja v vsakem trenutku
- zaradi osredotočenosti na specifične probleme je oteženo oblikovanje splošne teorije

SODOBNI TRENDI
• Biološka smer – osnovana na novih nevroloških raziskavah

Nociceptivne poti:
• telesa nevronov
v ganglijih zadnjih korenin in v ganglijih trigeminusa (v. možg. ž.)
• končiči
primarni kožni nociceptorji