Stres

KAJ JE STRES:
Stres je normalno odzivanje čustev, misli in vedenja na notranje in zunanje dejavnike .
dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. Kako bo posameznik
doživel stres, je odvisno od posameznikove osebnosti, njegovih izkušenj, okoliščin...Določen
dogodek je za nekoga neprijeten in ga temeljito pretrese, za drugega pa spodbuda v življenju.
V vsaki zahtevni ali težki situaciji je določena količina stresa povsem naravna in varna.
O nenevarnem stresu govorimo takrat ko neka situacija oz občutek strahu in nemo či traja
kratkotrajno in smo to sposobni sami obvladovati. O nevarnem stresu je pa ravno obratno,
občutek strahu, nemoči, povečanje napetosti iz dneva v dan se stopnjuje. Tak stres lahko
povzroči različne duševne in telesne spremembe. Anksioznost in depresijo, prebavne motnje,
mišične bolečine.

Simptomi : Bolečine v telesu, Nespečnost, sprememba telesne teže, motnja koncentracije in

pozornosti, nemir, spremembe razpoloženja, izguba ali povečanje apetita,...itd.
Dejavniki, ki zmanjšujejo in preprečujejo stres:
• Redna vadba
• Redna prehrana
• Zmanjšanje obveznosti
• Meditacija in joga
• Vaje za globoko dihanje
• Reden in kvaliteten spanec
• Poslušanje glasbe
• uvajanje rutine

KAJ JE PSIHOLOGIJA IN KAJ PSIHIATRIJA

Psihologija je veda ali znanost, ki preučuje vedenje, osebnost, du ševne pojave pri ljudeh oz človeka kot celoto. Cilj
psihologije je razumeti sam sebe in druge ljudi.

Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja z proučevanjem in zdravljenjem du ševnih motenj.

Najpogostejše duševne motnje so:

Depresija:

je resna in pogosta bolezen. kaže SE s telesnimi in razpoloženjskimi simptomi ter povzro ča spominske in druge te žave v
razmišljanju. Depresije ne smemo enačiti z občasnim občutkom brezvoljnosti, žalosti ali iz črpanosti. Zaradi razli čnih
razlogov smo vsi kdaj nesrečni. Oseba z depresijo pa dalj časa občuti izrazito negativna čustva, kot so brezvoljnost,
utrujenost, ravnodušnost, pobitost, obup, tesnoba, črnogledost in nespečnost.

Depresivna oseba ne more okrevati tako, da se »spravi k sebi«, ampak potrebuje ustrezno
zdravljenje. Za depresijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost in spol.
SHIZOFRENIJA:
za shizofrenijo je značilno razpad miselnih procesov, izguba realitetnega nadzora, nenavadno
vedenje in nizka čustvena odzivnost.
Vpliva na sposobnost mišljenja in povzroča vedenjske2, čustvene in socialne težave.
Pogosto jo spremljajo tudi anksiozne motnje in depresija.
KAKO POMAGAMO LJUDEM Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI
Pomembno je, da ne obsojamo počutja osebe in skušamo čim bolje razumeti njeno stanje.
Kar pomaga nekomu, ni nujno ustrezno tudi za drugega.
Osebi stojimo ob strani, ga ne silimo dokler ni sam pripravljen govoriti o določenih stvareh. Ga
poslušamo in ne obsojamo.
Vztrajamo kakor lahko in hkrati ne obupamo nad njim.

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/psihoti%C4%8Dna-motnja/shizofrenija
https://www.paracelzus.si/kaj-je-stres/
https://vizita.si/bolezni/9-znakov-da-ste-pod-prevelikim-stresom-a-tega-morda-sploh-ne-
veste.html
knjižni vir: Britansko zdravniško združenje/družinska zdravstvena enciklopedija/Dr. Tony
Smith/...
https://www.omra.si/o-motnjah/stres/zanimivosti-o-stresu/kaj-je-stres/
Knjiga Galen, drugačna knjiga o zdravju/družinski zdravnik/Znižajte holesterol z zdravo
prehrano in recepti medicine/...